REČICA OB SAVINJI
dnevu republike
Petintrideset let je preteklo od takrat, ko so bili v slikovitem bosanskem mestecu Jajcu na II. zasedanju A VNOJ-a postavljeni temelji nove Jugoslavije. Med najpomembnejše sklepe tega zgodovinskega zasedanja prav gotovo sodi sklep o združitvi jugoslovanskih narodov na enakopravni in demokratični osnovi. Za mali slovenski narod, ki se je skozi stoletje kljub vsem mogočim raznarodovalnim pritiskom obdržal na tem koščku slovenske zemlje pa so z njegovim prizadevanjem za slovensko državnost pomembni še drugi datumi kot mogočni mejniki v njegovi zgodovini. Pozabiti ne smemo na znameniti »Program zedinjene Slovenije« v revolucionarnem letu 1848, na zahteve, ki so jih postavljali na taborih prqdsto leti Eden od teh je bil tudi v Žalcu, ki se ga je udeležilo precej Zgornjesavinjčanov. Ponosni smo na generala Maistra in borce za severno mejo, ki so nam ob razsulu avstroogrske monarhije oteli dobršen del slovenske domovine. Devetindvajsetega oktobra smo slavili 70-letnico ustanovitve Države SHS z Narodnim večem v Zagrebu in narodnim svetom v Ljubljani, ki se je po enem mesecu obstoja združila s kraljevinama Srbijo in Črno goro v Kraljevino SHS ali prvo Jugoslavijo.
Ponosni smo na osvobodilno fronto slovenskega naroda, ki je že tri tedne po uničenju Jugoslavije v aprilu 1941 pozvala slovenski narod za boj in enoten nastop proti zavojevalcu. S svojo slovensko vojsko smo osvobodili to deželo, na zboru odposlancev slovenskega naroda pa že v oktobru 1943 postavili temelje slovenske državnosti v okviru jugoslovanske skupnosti, potrjene pa z avnojskimi sklepi v Jajcu.
Ob prazniku republike, ko se poglobimo v svojo domovino, v njen nastanek, na boje, prizadevanja in žrtve za uresničitev teh
ciljev, ne moremo mimo ustav, ki so to državnost dograjevale in potrjevale, da lahko naši ljudje in občani v samostojni republiki uresničujejo suverenost, enakopravnost, nacionalno svobodo in tako zagotavljajo pogoje za vsestranski razvoj in napredek svojega naroda.
Ob vročih dogodkih v letošnjem poletju in jeseni, ki so in še burijo jugoslovansko javnost, ko namesto uresničevanja lepih idej bratstva in enotnosti, sožitja in enakopravnega odnosa med našimi narodi in spoštovanju posebnosti vsakega naroda žal zbijajo na površje negativne plati, ki puščajo madeže tej domovini. Medsebojna očitanja, nizke strasti, medsebojna obrekovanja in podtikanja, ki so se razplamtela preko sredstev javnega obveščanja, so odnosom med narodi povzročila nepopravljivo škodo, kar bo izredno težko popraviti Upam, da bo le prevladal razum, ki bo odprl pot v nadaljnjo demokratizacijo družbe ter zavrl poskuse, da bi kolo zgodovine obrnili nazaj v unitarizem in centralizem, ki je odnosom med narodi v preteklosti samo škodil
Prizadevati si moramo za Jugoslavijo na avnojskih načelih, ob upoštevanju posebnosti, kulture, jezika, gospodarskega razvoja in pridobljenih pravic slehernega naroda. Smo za takšno Jugoslavijo, ki naj jo preveva skrb in ljubezen za narode, ki v njej živijo in si prizadevajo za boljši jutri za srečnejšo prihodnost sedanjih in bodočih generacij, za takšno domovino, ki zagotavlja humane poštene človeške in demokratične odnose ob upoštevanju razhajanj mnenj, da bi čimprej izšli iz gospodarske, moralne in družbene krize, v katero smo zašli in se čim prej priključili razviti Evropi in tako zmanjšali razkorak, ki je nastal	ZDRAVKO NOVAK
predsednik OK SZDL Mozirje
Letos 43 novih stanovanj
V	preteklem mesecu so organi Samoupravne stanovanjske skupnosti v občini obravnavali realizacijo plana SSS za obdobje devetih mesecev letošnjega leta.
V	tem času je že bilo možno oceniti, da smo lahko, kljub v zadnjem času zaostrenim gospodarskim razmeram, na področju družbene stanovanjske gradnje v občini, dokaj zadovoljni, saj se bo letos do konca leta v nova stanovanja vselilo 43 družin oziroma novih družbenih stanovalcev. Ta številka pa je precej nad povprečjem preteklih let. Resje, daje bil 16-stanovanjski blok v Rečici ob Savinji zgrajen že ob koncu lanskega leta, vendar je bil, zaradi nekaterih slabo izvedenih zaključnih del izvajalca, vseljen šele v prvih mesecih tega leta.
V	poslovno stanovanjskem objektu v Gornjem gradu, ki je bil v celoti zgrajen v pogodbenem roku, pa je v mesecu avgustu prejelo stanovanja naslednjih 16 stanovalcev.
V	izvedbi je še prenova »Na pošti« v Radmiiju, v katerem bo v naslednjih dneh prejelo stanovanja 7 stanovalcev, enako pa bodo do konca leta zgrajena še 4 podstrešna stanovanja v stanovanjskih blokih v Nazarjah št. 56 in v Mozirju št. 27a.
Za konec samo še podatek, da je polovica omenjenih stanovanj namenjenih solidarnostnim upravičencem, ostala pa so za potrebe svojih delavcev soinvestirale delovne organizacije in delavci v zasebnem sektorju.
FRANC POZNIČ
SN objavljajo	Stran
Koliko naj bo najnižji OD? Sindikat predlaga 453.000 din	1
Koliko po novem za prometne prekrške? Objavljamo »cenik« prometnih prekrškov	2
Bolj prisluhniti težavam mladih Mladi izvolili novo vodstvo	3
Velika želja — stik s svetom Prebivalci Črete čakajo na telefon	4
Letos prekolesariti že 2 800 km Pogovor z Antonom Glojekom	5
O furmanih ob Savinji in Dreti Nova publikacija Aleksandra Videčnika	7
Ljubenski trški sodniki Zanimivosti iz trškega življenja	8
F Logarski dolini raste nasproti Izletnikovega doma in počitniškega doma celjske Cinkarne nov turistični objekt. Gre za turistično-rekreacijski objekt, katerega investitorja sta Kompas in Kovinotehna. Objekt bo B kategorije in obsega 8 apartmajev s 3 7-imi ležišči ter ostale skupne in pomožne prostore. Ta pomembna turistična pridobitev bo po načrtih končana v marcu naslednjega leta. Predračunska vrednost investicije znaša 150 milijonov din.
Gorenje GLIN — enovita delovna organizacija
11.	novembra so se delavci Gorenje — GLIN Nazarje na referendumu odločali o novih samoupravnih splošnih aktih nji hove delovne organizacije. Glasovali so o samoupravnem sporazumu o spremembah v organiziranju TOZD, o statutu DO in o samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev.
Referenduma se je udeležilo 93% glasovalcev, za novo organiziranost pa je glasovalo 79,8% delavcev, kar pomeni, da bo delovna organizacija Gorenje GLIN Nazarje od L januarja' 1989 poslovala kot enovita delovna organizacija.
Osnova za tako odločitev je bila analiza učinkovitosti njihove organiziranosti in na njej temelječi elaborat o ugotovitvi pogojev za spremembo organiziranosti. Tako analiza kot elaborat sta pokazala številne slabosti poslovanja, ki jih je za učinkovitejše doseganje ekonomskih rezultatov potrebno odpraviti. Spremembe pa zahtevajo tudi cilji nadaljnjega razvoja delovne organizacije.
Najpomembnejše novosti v organiziranju delovne organizacije so: samoupravna organiziranost je enovita delovna organizacija (ukinjajo se TOZD-i), področje proizvodnje se okrepi z operativno oskrbno funkcijo, enotno pa se organizirata priprava dela in interni transport, proizvodnja je razdeljena na šest proizvodnih celot in sicer na žagarski program, fasadni program, strešni program, ploskovni program, program pohištva in proizvodnja po po naročilu, nadalje se v okvir organizacijske enote energetike in vzdrževanja vključi področje investicij, dosedanja delovna skupnost skupnih služb pa se organizira kot strokovne službe, ki so razdeljene na sektoije oziroma samostojne službe.
Glede na dosedanjo organiziranost so spremembe v naslednjem: združita se tehnično in razvojno področje, združita se računovodsko in finančno področje, komercialno področje, ki zajema področje domačega trga, zunanja trgovina, inženiringa in servisiranja, se direktno podredi poslo-
Občinski odbor ZZD NO V Mozirjeje v oktobru na Ljubnem organiziral tradicionalno srečanje z borci za severno mejo. Število še živečih seje od lanskega leta žal zmanjšalo za enega. Ni več Knezovega očeta iz Robanovega kota, ki se je lansko leto še udeležil srečanja vseh še živečih borcev za severno mejo ob odkritju spomenika generalu Maistru. Ostali so samo še trije, vsi stari 90 let ali več. Na fotografiji z leve proti desni stojijo Ignac Tiršek iz Pol Suhe pri Rečici, Franc Poličnik iz Matkovega kota in Rok Kopitar iz Radmirja. Zaželimo jim obilo zdravja in na mnoga leta.
vodnemu odboru, kot štabne funkcije poslovodnega odbora pa se oblikujejo področje planiranja, skrbništva programov, osvajanje
proizvodov, kontrola kakovosti, revizija poslovanja, inventivna dejavnost in poslovni sekretariat.
(informator)
Koliko naj bo najmzji OD?
V začetku meseca novembra so se sestali delegati OS ZSS Moziije. Na seji je bila podana okvirna ocena rezultatov gospodarjenja v občini v de-vetmesečju leta 1988. Kljub temu, da finančni rezultati še niso bili znani, pa je bila optimistična napoved predvsem v tem, da se tudi v tem obdobju predvideva, da OZD in TOZD v naši občini ne bodo poslovale z izgubo. Poleg ocene gospodarjenja sta bili osrednji točki še sprejemanje operativnega programa dela OS ZSS Mozirje in njegovih organov za obdobje od oktobra 1988 do marca 1989, ter analiza o osebnih dohodkih v mesecu avgustu 1988.
Posebni poudarek ob sprejemanju operativnega programa, ki sloni na zaključkih 34. seje Predsedstva RS ZSS je bil predvsem v tem, da prenove v delovanju sindikatov ne bo možno doseči s sprejemanjem programov, stališč in sklepov, ampak predvsem v uresničevanju sprejetega in v metodah dela primernih sedanjemu trenutku.
Najbolj živahna razprava je bila ob sprejemanju najnižjega OD v občini Moziije od vključno meseca oktobra 1988 dalje, ki naj znaša 453.000 din.
Kategorija najnižjega OD v omenjeni višini je sindikalna zahteva za vrednotenje najenostavnejšega dela v OZD in TOZD kakor tudi v negospodarstvu vendar pri doseganju normalnih učinkov — norme ter ob polnem delovnem času. Najnižji OD oziroma njegova višina naj bi se v bodoče sprejemala skladno z višino zajamčenega OD, ki za mesec oktober znaša 320.000 din. Stališče delegatov je tudi bilo, da najnižji OD v višini 453.000 din mora veljati tudi za delavce zaposlene pri obrtnikih in da je takšna višina vidna tudi na plačilnih listah teh delavcev;
Sindikalni delavci se zavedajo, da lahko ima sindikalna zahteva po naj-nižjem OD določenem v navedeni višini ob takšni inflaciji in nenehnem spreminjanju cen le kratkotrajni učinek, zato bo potrebno njeno višino kakor tudi zajamčeni OD hitreje spreminjati.
Delegati so sprejeli tudi sklep o ustanovitvi občinskega odbora delavcev sindikata v vzgoji in izobraževanju ter potrdili predlog rebalansa finančnega načrta OSZSS Moziije za leto 1988. ANDREJ KRANJC
Nesmiselnost
nekega
financiranja
Ste že slišali za kmetijsko zemljiško skupnost? Nekateri da mnogi pa verjetno še nikoli Nekateri od tistih, ki so za njo ž< slišali, bodo samo zamahnili ; roko in dejali: »samo še ene skupnost v dolgi vrstisisov.«Sice. pa se z njo srečate, ko pričneU graditi hišo, kajti pred začetkon gradnje morate plačati nadomes tilo za zemljišče, na katerem b< hiša stala. Zelo poenostavljeno b lahko rekli, da je osnovna naloge kmetijsko-zemljiške skupnosti va rovanje zemljišč oziroma kmetij skih površin. Praktično edini vi financiranja te skupnosti pa se odškodnine oziroma nadomestila o katerih smo govorili na začetki tega zapisa.
In tako pridemo do paradok salne situacije. Na eni strani bi s morale kmetijsko-zemljiške skup nosti prizadevati, da bi čim ve, zemljišč bilo pozidanih, ker bi m ta način prišle do večjega doho dka (tudi za osebne dohodke za poslenih v skupnostih), na drug strani pa bi si morale prizadevat, da bi čim večje število kvadratni metrov zemljišč ostalo kmetijšk dejavnosti. Kako gre to dvoj skupaj, seveda nihče ne ve. T problem se v vsej svoji razsežnos, kaže tudi v naši občini, ko ž nekaj mesecev ni sredstev z, osebni dohodek za edino zaposle no v tej skupnosti
Povsod pa ni tako. V veliki mestih (npr. Ljubljana), kjer ime jo toliko kmetov, da jih lahk prešteješ na prste ene roke, pa n veliko zidajo nove in nove stane vanjske soseske in v blagajne nj, hovih kmetijsko-zemljiških skup nosti se zlivajo ogromna sredstve ki zadostujejo tudi za pet zape slenih.
Kljub temu si avtor tega zapis, upa trditi, da kmetijstvo npr. Ljubljani ni na posebej visokei nivoju.
Saj tudi v naši občini ni — la hko pa bi bilo, če ne bi bil svet n glavo postavljen.
RAJKO PINTAi
Ob
29. novembru,
prazniku
republike
čestitamo
občanom!
Družbenopolitične organizacije, delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, Skupščina občine Mozirje in njen izvršni svet in uredništvo Savinjskih novic.
2
Pred dnevom mrtvih so na Ljubnem končali gradnjo mrliške vežice. Ob tej priložnosti so organizirali dan odprtih vrat. Krajani Ljubnega so imeli priložnost videti, za kakšno pridobitev so bogatejši. Ves dan so bili prisotni predstavniki krajevne skupnosti, ki so krajanom razkazali prostore. Gradnja mrliške vežice je bila finansirana iz samoprispevka krajanov.
V oktobru in novembru pa je krajevna skupnost ob sodelovanju s krajani asfaltirala tudi področje Proda in del ceste v Okonini, h koncu pa gre tudi adaptacija dvorane prosvetnega doma.
Uresničiti že sprejete naloge
Na svoji zadnji seji so člani občinskega komiteja zveze komunistov Moziije obravnavali naloge, kijih komunistom narekujejo sklepi 17. seje centralnega komiteja ZKJ, ki so zajete v šetnajstih točkah. Na začetku razprav,. o tem so komunisti Zgornje Savinjske doline ugotovili, da se nekatere naloge, sprejete na seji CK ZKJ občinske organizacije neposredno ne tičejo, saj so namenjene organom na ravni republike in federacije, zato so jih sprejeli. Naloge, ki se neposredno nanašajo na delo komunistov v mozirski občini, na njihovo delo in življenje, pa so razdelili v dve skupini.
Za vse te naloge velja ugotovitev, da za občinsko organizacijo ne predstavljajo nič novega, naloge s podobno ali enako vse-binoso že sprejeli in jih tudi že uresničujejo. Člani komiteja so se v razpravi tudi resno vprašali, kje bi bilo gospodarstvo mozirske občine, če teh nalog ne bi sprejeli in tudi uresničevali. Obravnavo teh zelo pomembnih aktualno-političnih nalog so usmerili tudi na racionalizcijo in razbremenjevanje gospodarstva, na socialno politiko in drugam.
Ker torej velja ugotovitev, da večino nalog že uresničujejo, so imenovali delovno skupino, ki mora izdelati temeljito oceno, do kod so z izvajanjem teh sklepov in stališč v posameznih okoljih že prišli, kje jih uspešno izvajajo, kje so še ovire, zaradi katerih bodo z uresničevanjem neposrednih nalog šele pričeli. Vendar ne na začetku, ampak od tam naprej, kjer so se pojavile takšne ali drugačne ovire. Komu-listi namreč smatrajo, daje takšen pristop 'eliko bolj spodbuden, kot če bi znane in ■Sbiičkolikorat sprejete naloge ponovno sprejemali in jih znova prenašali s seje na sejo, jih razlagali po osnovnih organizaci-
jah in drugod, na koncu pa ugotavljali, da ni pravih učinkov.
V	ospredju so nalogejrri racionalizaciji družbenih dejavnosti. Člani komiteja so ugotovili, da so v mozirski občini na tem področju v zadnjih letih veliko naredili. Že leta 1985 so bili za Slovenskimi Konjicami druga slovenska občina, kije skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti reorganizirala in strokovna dela ter opravila prenesla v občinske upravne organe. Tema dvema zgledoma so sledile številne druge občine, ki so tudi v Mozirju iskale napotke, za ta postopek, kije bil le nekaj pred tem še skoraj protizakonit, sedaj pa je v vsem jugoslovanskem prostoru prišel na dan kot neka posebna naloga. Podobno je na področju socialnih programov, na katerem se precej dela, vendarle pa bo treba na podlagi že omenjene in načrtovane ocene stanja te aktivnosti pospešiti.
V	nadaljevanju seje so člani občinskega komiteja ZK Moziije obravnavali še obširno poročilo o idejno-političnem usposabljanju v pretekli izobraževalni sezoni ter sprejeli program za naslednjo. Potrdili so tudi rokovnik za izvedbo programskih sej osnovnih organizacij zveze komunistov, ki bodo sklenjene do konca januarja, še pred novim letom pa bodo v zvezi s tem opravili vrsto aktivnosti. Med nje je sodil tudi posvet s sekretarji osnov-. nih organizacij, ki ga je komite že pripravil in so se na njem prav tako pogovorili o vsem navedenih vprašanjih ter se dogovorili o konkretnih aktivnostih.
Na seji so med drugim soglasno potrdili kandidaturi Janeza Miklavčiča za sekretarja medobčinskega sveta zveze komunistov Celje, kije bil tudi sicer v kandidacijskem postopku njihov edini kandidat,
J. Plesnik
Bodo Rečičani tokrat ZA?
18. decembra bo za krajevno skupnost Rečica pomemben dan, saj se bodo tega dne krajani na ponovljenem referendumu odločali, ali bodo združevali sredstva za krajevni samoprispevek ali ne. Kot vemo, ostalih devet krajevnih skupnosti v naši občini že združuje sredstva in pomembne pridobitve v teh krajevnih skupnostih v jesenskih mesecih že zgovorno pričajo, da njihova odločitev ni bila napačna.
Tako stanje je seveda lahko za prebivalce Rečice velik izziv, saj gotovo ni njihova želja, da bi Rečica v primerjavi z ostalimi krajevnimi skupnostmi zaostala v razvoju.
Po programu naj bi sredstva samoprispevka namenih za asfaltiranje devetih krajevnih cest, nadalje obnovo krajevnih cest, razširitev vodovodnega omrežja, kanalizacije, razširitev pokopališča, javno razsvetljavo v vseh zaselkih krajevne skupnosti in adaptacijo prosvetnega doma, iz skup-
nega občinskega programa pa bi del sredstev namenjali za TV pretvornik na Krašici in seveda za izgradnjo V. osnovne šole.
Krajani Rečice so v preteklosti že večkrat izkazali pripravljenost za razreševanje skupnih problemov, saj je njihova solidarnost bila vseskozi prisotna. Plod skupnih akcij so številni komunalni objekti in naprave, katerih prav gotovo ne bi bilo brez enotnega pristopa vseh.
Krajani Rečice si gotovo želijo lepo in urejeno krajevno skupnost, v kateri bi bili uresničeni najosnovnejši pogoji za človeka vredno življenje. Želijo si njen razvoj in napredek, ki bo koristil njihovim potrebam. Za uresničitev teh ciljev pa je potreben prispevek vseh, ki v njej živijo.
Popravljalci programa, ki je šel skozi najširšo javno razpravo so prepričani, da pripravljenost krajanov ne bo izostala.
V-i	>Ä-
Tudi v KS Nazarje ne mirujejo. Večjih in manjših nalog jim ne manjka. Tako so z udarniško akcijo v celoti obnovili zares dotrajan in že nevaren most preko Drete. Obnova mostu je bila financirana iz sredstev samoprispevka, pomembna pa je bila pomoč številnih krajanov od Nazarij do Dobrovelj, ki so delo udarniško opravili v rekordnem času. Omenimo še, da so v zadnjem času asfaltirali cesto Lačja vas—Gorica in odsek ceste v Žlabu (Mlinar—Jošk). Postavili so tudi lične lesene smerokaze, ki na nevsiljiv način opozarjajo in usmerjajo obiskovalce do vasi in zaselkov ter do znamenitosti na tem področju.
Koliko po novem za prometne prekrške?
Nekaj novosti o prometnih prekrških smo navedli že v prejšnji številki Savinjskih novic, tokrat pa omenjamo le tiste, za katere pogosto kršilci sploh ne vedo, da sojih storili, ali pa so najpogostejši na naših cestah. Glede na to, da sb se z novim zakonom kazni zvišale v povprečju za desetkrat, nekatere pa še več, je prav, da udeležence v prometu opozorimo, za kakšne prekrške gre in v kakšnem znesku bodo morali plačati zanje. •
Denarno kazen 20.000 din bo na kraju prekrška dolžan plačati udeleženec, ki:
—	kot voznik ne bo ustavil vozila za ustavljenim avtobusom na postajališču, kjer morajo pešci čez prometni ali kolesarski pas;
—	bo z vozilom v naselju prekoračil dovoljeno hitrost za 10 do 30 kilometrov ali zunaj naselja za 30 do 50 kilometrov;
—	voznik, ki se v primerni razdalji pred križiščem ne bo pravilno razvrstil na prometni pas, po katerem bo peljal skozi križišče;
—	voznik, ki bo pred prehodom za pešce oziroma na njem prehiteval drugo vozilo;
—	voznik, ki ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti ne bo označil vozila, ki ga bo vlekel s prižganimi rdečimi lučmi ali s prižgano rumeno vrtečo se lučjo;
—	voznik, ki od prvega Somraka oziroma do popolne zdanit-ve in podnevi ob zmanjšani vidljivosti ne bo imel prižganih zasenčenih luči (motoristi morajo imeti prižgano luč podnevi in ponoči);
—	voznik, ki v megli ne bo imel prižganih zasenčenih luči ali tistih za meglo oziroma kratkih luči in tistih za meglo hkrati. Enaka kazen je predpisana tudi za tiste, ki uporabljajo luči za meglo, pa za to ni potrebe;
—	voznik in sopotnik na motornem kolesu brez varnostnih čelad;
—	pešec, ki bo hodil po vozišču, če je ob njem pločnik;
—	pešec, ki na označenem prehodu ne bo upošteval rdeče luči na semafoiju.
Denarna kazen 15.000 dinje predpisana na kraju samem za:
—	voznika, ki bo v naselju prekoračil dovoljeno hitrost do 10 kilometrov, zunaj njega pa od 10 do 30 kilometrov;
—	voznika, ki bo pri zeleni luči zapeljal v križišče in bo zaradi gostote prometa ostal v njem ter s tem onemogočal promet vozil z bočne strani;
—	voznik, ki bo vlekel drugo vozilo s hitrostjo več kot 40 km/h, ali če bodo v vlečenem vozilu potniki;
—	kolesar ali motorist, ki ne bo vozil ob robu vozišča ali po kolesarski stezi, pa tudi, če bosta vozili vozili vzporedno;
—	voznika, ki bo vozil po površinah, ki niso namenjena prometu vozil (zelenicah, pločnikih, steze za pešce);
—	kolesarja ali motorista, ki ne bo držal krmila oziroma ga bo vleklo drugo vozilo;
—	voznika, ki bo vlekel ali prevažal predmete, ki ga pri vožnji ovirajo oziroma predstavljajo nevarnost za druge udeležence v prometu (kolesar s koso, vilami ipd);
—	pešca, ki zunaj naselja ne hodi po levi strani;
—	pešca, ki hodi po vozišču vzporedno s drugim pešcem;
—	pešca, ki prečka vozišče neprevidno in ne po najkrajši poti ali če prečka vozišče izven označenega prehoda za pešce, če ta ni več kot 100 metrov oddaljen (taka »črna prehoda« sta v Žalcu pri trgovini Borovo in pri pekarni);
—	pešec, ki prečka vozišče tam; kjer ni označenega prehoda, vendar tako, da pri tem ovira promet;
—	udeleženec, ki ne upošteva prometnih znakov, razen tistih, ki se nanašajo za omejitev hitrosti (vožnja v prepovedano smer, zavijanje v prepovedano smer, vključevanje v promet s prepovedane smeri).
Denarna kazen v višini 10.000 din je predpisana za:
—	nepripetost z varnostnim pasom za voznika in sopotnike, če so varnostni pasovi vgrajeni;
—	vožnjo otroka do starosti 12 1et na prednjem sedežu;
—	za vožnjo po prometnih površinah, ki niso namenjene vozilu, ki ga voznik upravlja;
—	zmanjšano hitrost, ki ovira normalen promet;
—	vožnjo zunaj naselja, ki je za 10 kilometrov prekoračena od dovoljene;
* —- voznika, ki ne bo imel na prikolici predpisane registrske tablice.
Denarno kazen 5.000 din bodo miličniki na kraju izrekli za:
—brezpotrebno uporabo zvočnih signalov
—	za neprižgane zasenčene luči v predoru
—	za odpiranje vrat na zaustavljenem in parkiranem vozilu, s čimer bi bili ovirani ostali udeleženci v prometu.
Predlog za uvedbo postopka sodniku za prekrške, za katere je poleg denarne kazni od 40 do 200 tisoč din ali zaporne kazni do 60 dni ter obvezen varnostni ukrep prepovedi vožnje za čas od treh mesecev do enega leta, pa bo posredovan v naslednjih primerih:
—	če voznik ne bo ustavil na cesti z dvema prometnima pasovoma vozilu, označenemu za prevoz otrok, ki bo zaustavljeno in mu bo voznik pripeljal naproti ali bo vozil za njim;
—	če bo voznik prekoračil dovoljeno hitrost za 30 kilometrov v naselju oziroma 50 kilometrov zunaj naselja, kar velja tudi za cestne odseke, kjer je omejitev hitrosti označena s postavljenimi prometnimi znaki;
—	če bo voznik vozil mimo ustavljene kolone ali jo bo začel prehitevati, ko se bo ta premikala;
—	če bo vozil v »škarje«;
—	če bo voznik začel prehitevati ali bo vozil mimo kolone in se pri tem ne bo mogel brez oviranja oz. ogrožanja drugih vrniti na svojo stran ceste. Enako velja za voznika, ki bo prehiteval po odstavnem pasu, ločenem z rumeno črto;
—	za prehitevanje pod vrhom klanca ali v slabo preglednem ovinku;
—	za prehitevanje stoječega vozila pred označenim prehodom za pešce, ko ti prečkajo cesto;
—	za neustavitev pred označenim prehodom za pešce pri rdeči luči na semafoiju ali miličnikovem urejanju prometa;
— za vožnjo pod vplivom mamil ali zdravil, ki so označena, da jih ni dovoljeno jemati med vožnjo ali pred njo;
— za vožnjo pod vplivom alkohola, kar velja tudi za poklicne voznike in inštruktorje;
—	za voznikovo ali inštruktorjevo odklonitev preizkusa alkotesta ali analize krvi;
—	za vožnjo v času prepovedi, kije vpisana v vozniškem dovoljenju, ali če mu je le-to odvzeto.
Za vse tiste, ki bodo v dveh letih zapored ali večkrat kaznovani zaradi vožnje pod vplivom alkohola, mamil ali zdravil, zaradi vožnje brez vozniškega izpita oziroma v času trajanja varstvenega ukrepa ali zato, ker jim je začasno odvzeto vozniško dovoljenje, pa je zagrožena kazen obveznega zapora od 15 do 60 dni.
Tudi Bočna je bogatejša za prepotrebno mrliško vežico. Tudi v tem kraju je bila končana ob dnevu mrtvih. Gradili so jo približno tri leta, stoji pa na istem mestu, kotje prej bila stara vežica, ki pa zaradi dotrajanosti ni več služila svojemu namenu. V objektu je ena sama vežica, kar pa zadostuje za potrebe kraja. Glavni vir financiranja so bila sredstva samoprispevka, izredno velika pa je bila pomoč krajanov, ki so tudi s svojim prostovoljnim delom omogočili, da je bila gradnja pripeljana h koncu.
Krajevna skupnost Mozirje je pred kratkim uredila pešpot v predelu Podvrha, ki bo omogočala varno pot v šolo in v vrtce številnim otrokom iz tega predela. Na ta način se bodo otroci lahko izognili gostemu prometu na glavni cesti. Pa tudi odraslim bo omogočena bistveno krajša pot do avtobusne postaje. Pešpotje delno že osvetljena, v načrtu pa imajo postavitev še dodatne javne razsvetljave. Lepo napredujejo tudi dela na prizidku Prosvetnega doma, o katerem smo pisali že v prejšnji številki S tem prizidkom bo Mozirje bogatejše za čitalnico in večje galerijske prostore. Pomembm vir financiranja gradnje je tudi samoprispevek krajanov. V teku je tudi obnova starega Sejmišča, katerega obnavljajo skupaj z društvom konjerejcev, z željo, da bi zaživelo tako kot svojčas.
Na strehi mozirske pošte se že nekaj dni bohoti velika antena za radio-relejnopovezavo Sv. Križ — Mozirje — Celje, ki bo omogočala 300 brezžičnih medkrajevnih telefonskih zvez za Zgornjo Savinjsko dolino. Ta antena je bila pogoj za vključevanje končnih avtomatskih telefonskih central v vozliščno centralo v Mozirju in naprej v glavno centralo v Celju. Antena je bila v celoti financirana iz sredstev samoprispevka, vrednost antene pa je 70 milijonov din.
Rezultati gospodarjenja še vedno ugodni
Dosedanji rezultati gospodarjenja v občini Mozirje v letu 1988 so globalno ugodni, čeprav se nahajamo v težki gospodarski krizi, ki se kaže skozi nestabilno ekonomsko politiko.
Plansko postavljene cilje uresničujemo uspešno, saj rast industrijske proizvodnje v občini znaša v devet-mesečju 3%, proizvodno najuspešnejši delovni organizaciji sta Gorenje Glin in Gorenje MGA. Pozitivne trende beleži tudi področje gozdarstva, turizma in trgovine. Negativne rasti ugotavljamo na področju kmetijstva, kjer je proizvodnja mleka in mesa za 4% pod lanskoletno proizvodnjo. Uspešni smo na področju vključevanja v mednarodno menjavo, čeprav bo povečanje izvoza nižje od načrtovanega in je glede na leto 1987 večji za 30,3%. Najuspešnejši izvozniki so: Gorenje Glin, Gorenje MGA, Elkroj, svoj izvoz povečuje tudi Kovinarstvo Ljubno. Pokritje izvoza z uvozom znaša 126,4.
Dokaj zaostrene razmere narekujejo delovnim organizacijam, da števila zaposlenih ne povečujejo in fluktuacijo nadomeščajo le v nujnih primerih. Vsled tega se je število iskalcev zaposlitve povečalo na 93 oseb, kar znaša 1,8% vseh zaposlenih v občini.
Pozitivne premike ugotavljamo v obrti, kjer je prisotno veliko nihanje odjav in prijav obrti, vendar seje število nosilcev obrti in tudi število pri njih zaposlenih delavcev povečalo za 3,6%.
Najuspešnejša delovna organizacija v občini je še vedno Gorenje MGA, ki ustvari polovico akumulacije v občini, sledijo pa ji TOZD Cinkarna, Elkroj Mozirje, Gozdno gospodarstvo Nazarje in Smreka Gornji grad.
Ostale delovne organizacije v občini, kar šest jih je, pa trenutno poslujejo na robu rentabilnosti. Le-te ne ustvarijo toliko dohodka, da bi oblikovale poslovni sklad. Zaskrbljujoče dejstvo je, da v teh delovnih organizacijah dela 2035 delavcev, to je 47,8% vseh zaposlenih v občini, ki pa imajo omejene možnosti za nadaljnji razvoj oziroma imajo reprodukcijsko sposobnost dokaj zmanjšano.
Nenormalen porast stroškov, saj so cene proizvajalcev v industriji od sprostitve naprej naraščale, mesečno po 19,1 % maloprodaj ne pa po 1,55%, vpliva na zaskrbljujoč likvidnostni položaj gospodarstva. Zaradi stalnega pomanjkanja sredstev, se gospodarstvo vedno bolj zadolžuje, za kar plačuje visoke obresti, ki še bolj slabšajo dohodkovno uspešnost.
Zaradi omejevanja rasti osebnih dohodkov se manjša realna kupna moč potrošnikov, kar nadalje usodno omejuje tudi proizvodnjo. Izračuni kažejo pri delitvi osebnih dohodkov tudi drugo plat, če bi razdelili vso akumulacijo, ki jo ustvarimo, bi komaj za nekaj odstotkov presegli povprečje osebnih dohodkov v Sloveniji. Upoštevati pa moramo, da akumulacijo lahko deli samo tisti, ki jo tudi ustvari, kar pomeni, da polovico delovnih organizacij te možnosti nima.
Kriza, v kateri se nahaja gospodarstvo se zaostruje in narekuje vsem subjektom gospodarjenja izredno fleksibilno racionalno poslovanje z veliko prisotnostjo prilagajanja situaciji na trgu, kajti brez odrekanja na vseh nivojih tudi ne bo možno ustvariti pogojev za stabilnejše gospodarjenje.
MARIJA VRTAČNIK
Cena je odvisna od ugleda
Ivan Kramer, direktor Elkroja, je v intervjuju za dnevnik Delo dejal: Ne bi bil rad neskromen, ko pravim, da je morda primer Elkroja prava pot, kako premakniti Jugoslavijo iz krize. Naša kooperanta Elkroj v BiH in Elkroj v Vojvodini se že približujeta 40-odstot-nemu izvozu, medtem ko izvozi naš obrat v Lučah 85%, matična tovarna v Mozirju pa kar 97% fizične proizvodnje! Letos smo prvič vključili v izvoz za ZRN Nemčijo tudi Nikšič, pripravljamo pa še Čajetino z Zlatibora v Srbiji, s katero že dolgo dobro sodelujemo na domačem trgu. Skupni konvertibilni izvoz Elkroja smo tako povečali za 40%. Seveda pa to ne more biti pravilo (normalno povečanje na leto se giblje med 10 in 15%). Politika tega dostikrat ne razume in pričakuje, da bo proizvodnja v nekem četrtletju na vrat na nos povečala izvoz, da bi popravila nespodbudne rezultate, kot jih izračuna statistika. To ni resno, tako se ne da povečati izvoza. Izvozni posli, pri katerih
dobro zaslužiš, se grade postoppma; naposled tudi tuji poslovni partnerji nimajo trga, ki bi ga lahko ad hoc polnili, kadar se nam zdi potrebno. Rad bi dodal še to, da lahko na zahtevnih trgih v svetu dosega dobre prodajne cene le podjetje, ki že ima ugled. Jugoslovanski proizvajalci brez imen bi v samostojnem izvozu dosegli — če sploh bi — za polovico nižje cene, kot jih dosežemo skupaj. Z naše strani zahteva to veliko kadrovske in tehnične angažiranosti, naši kontrolorji stalno preverjajo v teh tovarnah kakovost in pomagajo pri organizaciji proizvodnje, sodelujemo pri načrtovanju novih investicij, pripravljamo zanimive proizvodne programe, usposabljamo kadre itd. Nä koncu se mora vse to izkazati kot donosno za obe strani: tisti, ki pomoč daje, ima nekaj od nje, oni, ki jo dobiva, pa dobiva z njo donosne proizvodne programe, razvija dobre delovne navade, osvaja zahtevnejše trge in povečuje dohodek. Tudi tako se kuje trdno prijateljstvo.
mmmmi
so objavile pred 10-imi leti
Premalo sredstev za ceste
Glede na načrt modernizacije regionalnih cest bi morali v mozirski občini v tem srednjeročnem obdobju dograditi cesto v Logarsko dolino, vosodobiti cesto Gornji grad — Črnivec, zgraditi nov most v Radmirju in ojačati asfaltno prevleko na cesti Letuš — Radmirje. Dela potekajo oo predvidevanjih, seveda pa problemov ne manjka. Dotrajani most v Radmirju še naprej čaka novega soseda, saj z gradnjo — ob zagotovljenih sredstvih ne morejo pričeti, ker še vedno niso uspeli urediti tehnične dokumentacije. Vsa zgoraj našteta dela bi dosegla ceno 30,400.000 dinarjev, zaradi stalnega naraščanja cen gradbenemu materialu in storitvam pa je vprašljivo, če bodo dela na cesti do Črnivca do leta 1980 zares opravljena. V letošnjem letu bodo pričeli urejevati tudi povsem dotrajano cesto med Gornjim gradom in Radmirjem in sicer od Gornjega grada do Križa Za ta dela bodo porabili višek sredstev cestnega posojila
Ob tem velja poudariti, da se veliko hitreje modernizirajo lokalne ceste. Temu je »kriva« izjemna zagnanost nekaterih krajevnih skupnosti, predvsem pa seveda njihovi krajani, ki to omogočajo z izdatnimi samoprispevki in z obilico prostovoljnega dela V zelo kratkem obdobju so v krajevni skupnosti Ljubno na ta način modernizirali 8 kilometrov krajevnih cest, na Rečici 6, v Lučah 4, v Nazarjah 1,5 in v Mozirju približno 1 kilometer. Ostaja seveda dejstvo, da sredstev za ceste še naprej vrimanjkuje. Tose odreda zlasti v dokaj slabem stanju nekaterih lokalnih in gozdnih cest, motnje v prometu pa povzroča tudi slabo organizirana zimska vzdrževalna služba na lokalnih cestah.
Tudi hladna jesen prijetnega in slavnostnega vzdušja na Čred ni zmotila.
Spomin na zgodovinski
dogodek
Na partizanski Čreti je bila slovesnost s katero so borci, mladina in domačini obeležili spomin na zgodovinsko bitko leta 1941, ko je 1. štajerski bataljon s premočnim okupatoijem izbojeval prvo frontalno bitko v okupirani Sloveniji. Slavja so se udeležili borci in mladi iz žalske in mozirske občine ter številni gostje. Med njimi so bili Tone Bole, Janko Sekirnik — Simon, Ela Ulrih — Atena in drugi. Slavnostni govor-
nik je bil predsednik občinske konference SZDL Žalec Milan Zupanc, ki je orisal pomen takratne bitke, največ besed pa namenil sedanjim razmeram v naši družbi. Osnovnošolci so poskrbeli za prikupen kulturni spored, gostitelji pa za prijetno tovariško srečanje, ki ga ni zmotilo niti hladno jesensko vreme, visoko na pobočjih Crete še posebej ostro.
J. P.
Bolj prisluhniti težavam mladih
Biti mlad pomeni biti revolucionaren. Biti mlad pomeni biti napadalen. Biti mlad pomeni biti zgovoren in kritičen. Je res vse to? Najbrž je — gotovo pa ne vedno. Bo že držalo, kar je na pro-gramsko-volilni konferenci mozirskih mladincev dejal predsednik Skupščine občine Moziije Anton Boršnak: »Mozirska .mladina se bolj kot dnevni politiki posveča učenju in delu.« To je bila nekakšna replika na dogajanje na programsko-volilni konferenci
'SđS'-	S USi *	' :
BOJANSEVŠEK — novi sekretar OK ZSMS Mozirje
mladinske organizacije, ko skorajda ni bilo razprave.
Na konferenci so mladinci pregledali svoje delo v preteklem dvoletnem obdobju. Svoj program so si zastavili na osnovah, ki jih je slovenska mladina sprejela na kongresu v Krškem. Kar precej njihovih akcij in manifestacij je bilo iz tega programa. Kljub temu so v poročilu ugotovili, da se vodstva osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah v praksi vse česteje srečujejo z nezainteresiranostjo,
kar je tudi svojevrsten kazalec družbene krize. Te organizacije bi morale bolje upoštevati dejstvo, da to niso športne in kulturne sekcije, ampak so družbeno-politič-ne organizacije, ki se lahko s polno pravico vključujejo v aktivnosti v krajevni skupnosti ali delovni organizaciji.
Mladinci so še ugotovili, da je bilo njihovo sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami dokaj uspešno. Se vedno pa ni dokončno rešeno financiranje občinske konference ZSMS. Želeli pa bi si tudi ažurnejšega informiranja o nekaterih aktualnih vprašanjih na ravni republike in federacije.
Konkretni problemi, ki najbolj pestijo naše mladince pa so: vedno večja nezaposlenost, problematika štipendiranja, še vedno ne dokončno rešeni prevozi dijakov in študentov v večje centre, vedno večja onesnaženost zraka, voda in odmiranje gozdov, nevarnost lociranja odlagališča jedrskih odpadkov na našem področju, odhajanje mladih s kmetij in ne nazadnje pomanjkanje prostorov za njihove aktivnosti po krajevnih skupnostih.
Ker je bila to programsko-volilna konferenca, so ob koncu izvedli tudi tajne volitve. Za predsednika občinske mladinske organizacije je bil ponovno izvoljen Franci Kotnik, za novega sekretarja pa Bojan Sevšek.
Dosedanjemu vodstvu so za plodno delo v preteklem obdobju izrekli priznanje tudi vsi najbolj odgovorni predstavniki družbenopolitičnega življenja v mozirski občini, kakor tudi predstavnik Republiške konference ZSMS.
R.P.
Mladi delegati na programsko-volilni konferenci občinske mladinske organizacije.
Se turizmu obetajo
boljši časi?
Zelo dobra udeležba na seji izvršnega odbora Zgornjesavinjske turistične zveze Mozirje je potrdila, da našim turističnim delavcev ni vseeno, v katero smer pluje barka našega turizma. Seja je bila razšiijena, saj so seje udeležili tudi predstavniki Merxa, Izletnika, celjske in velenjske turistične zveze, socialistične zveze, izvršnega sveta, Kompasa in drugi.
Prisotni so si bili enotni v stališču, da mora biti do novega leta izdelana študija o nadaljnjem razvoju turizma v naši občini, ki bi jo potem nemudoma dali v razpravo najširšemu krogu, turističnih delavcev. Evidentno je, da imajo turistični delavci v naši občini obilico idej, kako izvleči naš turizem iz težkega položaja. Vse te sveže ideje pa bodo morale najti sintezo z dognanji študije, ki se pripravlja.
Veliko besedje bilo izrečenih o cesti med Ljubnim in Lučami in enotno mnenje je bilo, da je ta cesta zelo velika cokla v razvoju turizma v naši dolini — še posebej pa v Logarski dolini. Mnogi pokazatelji kažejo na to, da se marsikateri turist pravzaprav ne upa spustiti v avanture na ozkem in ovinkastem cestišču. Eden izmed prisotnih pa je opozoril tudi na dejstvo, na katerega se velikokrat tudi ne spomnimo. Slaba cesta med Ljubnim in Lučami je res velik problem, nič manjši pa ni slaba cestna povezava med Celjem in Ljubljano, ki glavne prometne tokove iz tujine usmerja na druga področja (gorenjska avtocesta). Turizem v naši dolini ni pomemben samo za našo občino, ampak je še kako povezan s turizmom v širši celjski regiji. Zato bo potrebno nadaljevati z maksimalnimi napori, da se ti cestni vozli čim-prej razrešijo.
Pi oceni turističnih prireditev v letošnjem letu so si bili enotni, da je bil dosežen napredek, za kar gre največja zasluga turističnim društvom po krajevnih skupnos-
tih. Ta so iz leta v leto aktivnejša, v skoraj vseh pa tudi ugodno ocenjujejo sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, ki primaknejo marsikateri dinar za polepšanje kraja in turistično obveščenost.
Že v drugem polletju bodo na nekaterih osnovnih šolah uvedli fakultativni pouk turizma ter na tak način vzgajali bodoče turistične delavce.
Kot poseben problem se kažejo privatni gostinski objekti, ki gostom ne ponujajo hrane. Teh je vedno več, onih s hrano pa iz dneva v dan manj (lahko bi jih prešteli na prste ene roke). Gostinci predlagajo, da bi tem morali nuditi določene davčne olajšave.
Presenetljiv je bil podatek, da trenutno kar pet privatnih investitorjev razmišlja o graditvi avtokampa (po vzgledu Menine). Ocenili so, da so te pobude gotovo pozitivne, seveda pa je treba biti pazljiv, da bodo ti kampi enakomerno razdeljeni po celi dolini.
Ko so ocenjevali preteklo turistično sezono, so ugotovili, da_se proces stagnacije (posebej stacionarnih gostov) nadaljuje in da je zadnji čas, da se ti trendi zaustavijo.
Na koncu naj še zapišemo, da je med vsemi prisotnimi enotno izzvenela zahteva, da ne sme nihče v naši dolini dovoliti raziskav in gradnje jedrskega odlagališča, saj bi v nasprotnem primeru lahko naredili dokončen križ čez vsa prizadevanja za razvoj turizma v naši občini, ki niso majhna.
RAJKO PINTAR
Turistični koledarček 1989
Spet je pred nami Turistični koledarček — Informator. Izdala ga je, kot vse dosedanje, Celjska turistična zveza, priredil in uredil pa spet prof. Zoran Vudler.
Vrednost te, po vsebini zelo bogate publikacije je v kratkih, vendar pa vsestranskih obvestilih o turističnem dogajanju v celjski regiji. V posebnem poglavju nam predstavlja vse turistično zanimive kraje. Tako si lahko obiskovalec tega dela Slovenije v glavnem hitro pridobi vsa potrebna pojasnila in tako načrtuje svoje oglede zanimivosti. Koledarček je tako potreben vsakomur, ki se tako ali drugače ukvarja s tujskim prometom, zelo dobrodošel pa je našim gostom, zato ga kaže imeti v zalogi pri vseh turističnih društvih in turističnih delovnih organizacijah. Znani so primeri, ko nekdo, ki bi sicer moral, ne ve kaj prida povedati o naših turističnih zani-
mivostih, da bi rešil čast turističnega delavca, bi mu ustrezno pomagal koledarček.
V prvem delu obravnava kulturne spomenike, sakralne zanimivosti, muzeje, naravne znamenitosti, pomnike NOB, indikacije zdravilišč, kopalne možnosti planinske postojanke, smučarske vlečnice, lov vseh vrst in turistične prireditve. Nato pa sledi v drugem delu opis krajev.
Celjska turistična zveza je tudi s tokratno izdajo poskrbela za celovito informacijo o turističnem območju, ki ga pokriva. Prav bi bilo, da turistična društva opozorijo na koledarček vse tiste na svojem območju, ki se srečujejo z obiski turistov, pa tudi marsikomu bi sicer lahko koledarček pripomogel k spoznavnaju celjskega turističnega območja.
A. VIDEČNIK
Predstavitev na SKI EXPO
V prizadevanja, da bi čim širšemu krogu ljudi predstavili našo turistično ponudbo, je sodila tudi predstavitev naših turističnih zmogljivosti na .smučarskem sejmu SKI EXPO na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Svoje aranžmaje so predstavili Kompas Mozirje, ZKZ Mozirje in RTC Golte. V predstavitev so vključili predvsem ponudbo kmečkega turizma. Pripravili so degustacijo jedil, s katerimi vam postrežejo na turističnih kmeti-.
jah. Celo stvar je popestril tudi nastop citraša. Po besedah organizatorjev predstavitve, je bilo zanimanje zelo veliko.
Predstavili so se tudi z razglednicami, ceniki in prospekti iz naše doline, pa tudi kajakaško šolo.
Organizatorji ocenjujejo, daje bil storjen korak naprej v ponudbi zgornjesavinjskega turizma, da pa predstavitev še vedno ni celovita, kar ostaja cilj za naslednje leto oziroma druge priložnosti.
R. P.
Lučki varčevalci drugi v državi
Da ne bo spregledano, naj bo napisano. Nekam navajeni smo, da se v naših šolah marsikaj dogaja, da se v njih več dela, kot včasih mislimo, da se uveljavljajo razne oblike vzgoje, tudi takšne kot je varčevanje. Tu pa smo sedaj pri jedru!
V naših šolah delujejo šolske hranilnice za katere skrbi Ljubljanska banka v Velenju. Ta skrb dejansko pomeni za' banko kar velik zalogaj, saj je treba v to dejavnost stalno vlagati tako gmotne kot tudi delovne napore. Gotovo se banki ta posel, gledano s stališča ekonomike, ne izplača, vendar pa gre za vzgojo mladih ljudi, ta pa se še kako izplača!
Vsako leto se mladi hranilničaiji med seboj pomerijo v znanju o poslovanju in še nekaterih veščinah. Najprej je bilo izbirno tekmovanje na območju velenjske banke, tu so bili prvi Lučani. Zato so se vključili v končno tekmovanje vseh enot Ljubljanske banke na območju države. Tekma je bila velika, zahtevna in odgovorna. In v taki konkurenci so se odlično izkazali lučki hranilničarji, zasedli so drugo mesto.
Tekmovanje je potekalo' v Šoštanju, treba je povedati, da je bilo zelo dobro
pripravljeno, za kar gre zasluga velenjskim bančnim in šoštanjskim šolskim delavcem. Vsebinsko so odgovarjali na vprašanja o zgodovini šolskega varčevanja. poznavanju samoupravnih aktov šolskih hranilnic in o poznavanju poslovanja v hranilnici. V vsaki skupini sta bili dve hranilničarki oziroma hranilničarja. Za šolo Luče sta nastopali Magda Klemenšek in Nataša Robnik. Vodila pa jih je že znana in prizadevna mentorica Olga Vršnik.
Ni odveč poudariti veselje ob uspehu, tako v banki, kot tudi na šoli. Še večje veselje pa je bilo v Lučah, ko so predstavniki banke predali bogato nagrado šolski hranilnici. Predsednik KPO velenjske banke Tone Vrhovnik je izročil mladim hranil-ničarjem računalnik in jim ob tem izrekel zahvalo. Na slovesnosti v počastitev svetovnega dne varčevanja so šolski otroci pripravili lep kulturni spored, gledali pa so ‘ tudi video posnetek tekmovanja v Šoštanju.
In ob koncu naj čestitamo lučkim hra-nilničarjem, mentorici Vršnikovi in šoli.
A. VIDEČNIK
Srečanje ostarelih v Šmartnem
V Šmartnem so ostarelim pripravili bogat kulturni program in pogostitev.
Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti praznuje svoj kraje.vni praznik 24. oktobra kot spomin na dan, ko so Nemci pred 44-imi leti požgali vas. V kraju je že vrsto let običaj, da ob tej prilbžnosti organizirajo tudi srečanje in pogostitev ostarelih krajanov. Tako je bilo tudi letos, ko so krajani Šmartnega dodobra napolnili telovadnico osnovne šole. Skrbno izbran program, ki so ga pripravili učenci tamkajšnje šole in vrtca, je ogrel dlani prisotnih, še posebej pa ostarelih, ki so še kako veseli pozornosti, ki jim jo
namenjajo v krajevni skupnosti. Prireditve in srečanja so se poleg predstavnikov krajevne skupnosti udeležili tudi predstavniki občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Po kulturnem programu v počastitev krajevnega praznika, so se ostareli zadržali še na družabnem srečanju, na katerem so obujali spomine na mladostne dni in čase. Tudi pesmi ni manjkalo, poskrbljeno pa je bilo tudi za tiste, ki so jih zasrbele pete.
R.P.
Meninine duri ostajajo odprte
Dom na Menini planini, na višini 453 metrov, ki ga oskrbujejo gorn-sgrajski planinci, je od 1. oktobra do 0. maja odprt tudi konec tedna in ob raznikih. Konec tedna ga odprejo za biskovalce v soboto ob 11. uri, v :deljo ah zadnji dan praznika pa ga ato zaprejo ob 15. uri. Med tem iz-ensezonskim dežurstvom ponujajo Domu prenočišča v ogrevanih so-ah ter čaj in napitke. Na planoti lenine so možnosti za sprehode in dete, pozimi pa tudi za smuko.
Na Menini sicer rastejo gobe, mane, borovnice, brusnice in številna jlišča. Nov razgledni stolp na najvišim vrhu Menine, na 1508 metrov vi-rkem Vivodniku, omogoča razgled a Kamniške in Savinjske Alpe, na f igla v, Nanos, Snežnik, Posavsko ribovje, zagrebško Medvednico, ozjak in na Pohorje. Na Menini so redni smučarski tereni, zato zadnja
leta prihajajo turni smučarji. Pri Domu postavijo pozimi manjšo smučarsko vlečnico. Šicer pa ima Menina bogato planinsko zgodovino. Prvo kočo so postavili že leta 1896, istočasno kot Mozirsko kočo. Po vojni so Gornjegrajčani dogradili nov dom, ki so ga večkrat posodobili. V Domu je 28 ležišč v sobah in 30 skupnih ležišč. Po markiranih poteh je do Doma iz Gornjega grada 2 in poljari, iz Šmartnega ob Dreti 3, izNove Štifte 2 in pol uri, po grebenski poti s Črnivca pa 4 ure. Poti so dobro oskrbovane. Do Doma vodita cesti iz Bočne v Zadrečki dolini (15 kilometrov) in Golic v Tuhinjski dolini. Zanimivo je, da je na planoti znova oživljeno planšarstvo, tako da se na Menini pase nad štiristo govedi. Naravni znamenitosti Menine sta brezno Jespa pri Domu in pol ure oddaljeno jezero
Velika želja — stik s svetom
Veliko vasje, ki poznate prostranstva mogočne Crete, njihovo prelepo naravo, njene dobrote. Tod živijo dobri ljudje, pridni, kleni in vztrajni. Lepota je seveda eno, življenje v visokogorju pa povsem nekaj drugega, pogosto trdo in težko. Ljudje seveda ne obupujejo, delajo naprej, svojih domov ne nameravajo zapustiti, veliko načrtov imajo, precej pa je težav pri naporih, da bi si olajšali delo in življenje. Veseli so vsakega obiska, dobrega nasveta in pomoči, le da je tega premalo.
Čreta leži na okrog 950 metrov nadmorske višine, redki kmetje so precej oddaljeni eden od drugega in še pred dobrimi štirimi leti niso imeli prave cestne povezave med sabo. Od takrat dalje so cestne povezave med njimi bistveno krajše, prebivalce na Čreti pa še vedno muči problem hitrih zvez med seboj in 'Seveda predvsem z dolino. Najbrž nujnosti takšnih povezav ni treba posebej razlagati. V lepem vremenu je v dolino slabe pol ure z avtom, vsaj toliko nazaj. Kaj pa pozimi, koje treba v visokem snegu vse te ceste najprej splužiti? Jasno je, zakaj gre. To so nujna obvestila ob nenadnih boleznih ljudi in (tudi) živali, ob morebitnih nesrečah, v primeru potreb splošnega ljudskega odpora, navsezadnje pa tudi za »navadna« vsakdanja obvestila o založenosti trgovin z željenim blagom, za »prisotnost« tega ali onega v tej ali oni pisarni in tako naprej, vse do hitrih medsebojnih zvez na Creti sami. Za ljudi v dolini je to že pomembno, kaj šele za ljudi visoko na Creti. Zakaj bi se »zastonj« vozili v oddaljeno dolino? Zastonj seveda ne, ker je gorivo (pre)drago, tudi vzdrževanje vozila, dragocen je čas...!
Življenje je torej takšno kot je. Lepo v lepi naravi, trdo ob trdem delu in pogosto kruti naravi, polno načrtov, želja in težav. Opredeljuje ga gozd, od njega ljudje živijo, vendar visokogorski svet terja tudi ogromno dela in naporov v gozdu, les je pač treba spraviti do kamionske ceste. Druga možnost je živinoreja. Precej dolgo se tukajšnji kmetje niso »našli« z zadrugo. Mleko zaradi oddaljenosti ne pride v poštev, pridelava
mesa pa je tudi omejena. Kmetje na Čreti so veseli in srečni, da so s pomočjo pospeševalne službe pri Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi uredili pašnike, da je zaživela pašna skupnost. S pomočjo zadružnih nepovratnih sredstev so postavili ograje in zaščitili pašnike. Toda, pašnike je treba gnojiti, gnojila so več kot draga, na teh kmetijah koruza niti ne dozori, krmila so predraga. Kljub temu vztrajajo in bodo še naprej. Navajeni so na trdo delo in boj za obstoj, za življenjski prostor, ki ga ljubijo — takšnega kot je in ga ne nameravajo zapustiti. Menda ne bodo primorani v kaj takega — v svojo žalost in v družbeno škodo.
Na vso srečo še vedno z zaupanjem zrejo v prihodnost. Dela so vajeni, medsebojne solidarnosti še bolj, težav se zavedajo, računajo na pomoč, zaskrbljeni pa vendarle so. Kako tudi ne bi bili. Anton Strožič, gospodar na Ju-govnikovi kmetiji: »Veliko smo v zadnjih letih naredili, napredovali, si izboljšali življenje in olajšali delo. Vseeno nas je malo strah, če bo mladi rod nadaljeval naše delo, če bo imel možnosti za spodobno, človeka vredno življenje. Poglejte mojo družino. Številna je. Hčerki že delata v Elkroju, tretja in najmlajši sin še hodita v osnovno šolo, starejši sin bo kmalu odšel k vojakom. Naj bi bil »birt«, pa je vprašanje, če bo imel dovolj možnosti, da bo vztrajal na kmetiji in nadaljeval naš rod, ali bo moral za kruhom v dolino. Upam, da se to ne bo zgodilo, k temu pa lahko veliko pripomore tudi hitra zveza z dolino.«
Tako je in nič drugače. Nadejajo se, da bo bolje. Malo jih je in odločili sO se za napeljavo telefona. Ne vedo, kako bodo vse skupaj zmogli denarno, sicer pa — ali smemo takšno pridobitev ceniti v dinarjih? Na Creti jo morajo, kaj pa drugi? Vedo pa, daje telefon življenjska nuja, predvsem za mladi rod. Ti ljudje so med vojno in po njej veliko dali družbi in si vsaj telefonsko zvezo zaslužijo. Ostanimo v prepričanju, da bodo in bomo ob letu dni lahko zavrteli telefonske številke, slišali njihov glas s Crete in oni našega iz doline. Lepo in prav bi bilo, da se na tak način skupno poveselimo.
JANEZ PLESNIK
Zakrajškova kmetija na Creti je že na žalski strani, vendar kmetom na Čreti to prav nič ne pomeni. So kot en mož, živijo in čutijo skupaj, si pomagajo. Tudi gradnja velikega silosa to potrjuje, kot potjuje prijetno dejstvo, da bodo tod ostali.
Kabelska televizija v Mozirju
Tokrat zares — da!
Že kar nekaj vode je preteklo, -odkar smo nazadnje pisali na straneh Savinjskih novic o kabelski televiziji v KS Mozirje. Takšne in drugačne novice so se že razširjale o načrtovani akciji, nekateri ste jo že kar odpisali, iniciativni odbor za izgradnjo KATV pa je med tem kar pridno delal.
Morda ne bo napak, če nanizamo nekaj dejstev, do katerih smo se med tem dokopali.
Krajevna skupnost Mozirje je za napeljavo kabelske mreže izredno težavna, saj je skupina zaselkov — vasi, skupaj s trgom in novimi naselji izredno razvlečena. Prvi predlog projekta je pokazal, da bo potrebno razpeljati kar blizu trideset kilometrov izredno dragega kabla v primerjavi z Rečico ob Savinji, kjer so instalirali le blizu tri kolometre. Razlika je več kot očitna, če primerjamo naprej število priključkov. V sosednji KS jih imajo nekaj preko šestdeset, v Mozirju pa nekaj preko tristo, torej 1:5, pri kablu pa 1:10.
No, pa preidimo k stvari. Iniciativni odbor se je na osnovi zbranih ponudb odločil, da zaupa izgradnjo sistema Gorenju, saj je bila njihova ponudba v vseh ozirih najugodnejša. Projekt je za izgradnjo sistema predvidel pet zaokroženih področij. Prvo področje pokriva Mozirje z njegovimi novimi naselji in tu bi po doslej zbranih podatkih lahko računali z okrog 250 naročniki. Drugo področje ima predvidenih 18 priključkov, tretje petdeset, četrto in peto pa po
•■.v
približno deset. Iz tega sledi, da sta optimalni področji Mozirje in Loke in za tu bi se račun iztekel z miljonom novih dinarjev po naročniku ter vsekakor, udarniškim delom pri izkopih in podobnem. Izračun je pokazal še naslednje: za okrog stopetdeset naročnikov v mozirskih blokih bo lahko cena okrog 300.000.— dinarjev, če se odločijo stanovalci stoprocent-no, odnosno največ 500.000.— din, če akcija ne bo uspela v popolnosti.
Opisali smo vam vse težave pri začetnih aktivnostih. Kabelsko televizijo pa bomo v Mozirju imeli le, če boste vi, krajani zanjo. Žato vas bodo v naslednjih dneh obiskali naši poverjeniki in vam prinesli predloge pogodb in pristopne izjave.
Za vse to, kar bomo v ta projekt vložili, pa bomo dobili kvaliteten sprejem prvega in drugega ljubljanskega programa, šest satelitskih programov, od tega dva v angleščini in štiri v nemščini ter tri UKV linije za radijski program.
Najbrž je težko na skopo odmerjen prostoru o vsem tem povedati še kaj več. Zato vam bodo popolnejše informacije dali le naši poverjeniki, vi-zuelno predstavo o tej pridobitvi pa bomo poskusili pričarati z postavitvijo miniaturnega sistema v Savinjini izložbi.
Na koncu članka želimo nasloviti na vas, krajani Mozirja le še apel: priključite se akciji, saj si kabelsko televizijo gradimo le zase.
Odbor za gradnjo kabelske televizije
SteSiSSISIStli
'anorama Menine
Od razmišljanja do kompozicije barv
Jože Punčuh, nam dobro poznani vtor prenekaterega zgornjesavinjske-i motiva, je po poklicu inženir kemi-, po svojem srcu in mišljenju pa sub-ini slikar in ekolog, ki mu je bilo ino, da lahko vse svoje čutenje in edanje naše prelepe narave, ferazi cozi likovne upodobitve.
Ta dar je pač prinesel že iz zibelke srečno naključje je hotelo, da je nel v času šolanja na celjski gimnazi-imenitnega likovnega pedagoga lilana Lorenčaka, ki gaje predvidel . študij na likovni akademiji. No, v atdesetih letih je posebej v manjših rajih še prevladovala miselnost, da
vrsto gradnja hiše in šele zatem je bil čas tudi za slikanje. Danes je služba prva, otroci so odrasli, hiša je dograjena in zato ostaja dosti več časa za slikanje.
SN: Kaj želite izpovedati s svojimi slikami in kakšna je vaša osnovna življenjska filozofija?
Jože Punčuh: Človek navsezadnje stalno išče neke ventile. Lahko uživa v svoji službi, vendar verjetno tudi ne zmeraj. Zato želi v svojem prostem času oditi v nek drug svet. Ta svet naj bi bil bolj intimen, bolj izpoveden in oseben kot pa naše vsakodnevno življenje. Kot slikar sem poznan predvsem kot krajinar. To ima svojo logiko, kajti živim v lepem okolju, kjer se motivi ponujajo na vsakem koraku.
Sicer pa meje gledanje na kulturo kot celoto, torej tudi na drugih področjih pripeljalo do nekega prepričanja, da je potrebno s čim manj izrazi čim več povedati, kar v slikarstvu pomeni, da s čim manj potezami čim več poveš. Zato pa morajo biti tiste poteze premišljene, preudarne in žlahtne. Enako velja za pisano in govorno besedo. Neizgovorjena beseda največ pove.
SN: Si lahko z znanjem kemije kaj pomagate pri ustvarjanju?
: se odločiš za poklic profesionalne-i umetnika, nimaš zagotovljenega uha in da si obsojen na boemsko ivljenje. Zato gaje pot vodila na štu- -ij kemije.
SN: Vemo, da slikanje ni vaš oklic. Koliko časa pa vendarle osvečate tej svoji ljubezni?
Jože Punčuh: To je težko reči. ed leti, ko sem še gradil hišo, ni os-alo dosti časa za slikanje. Na vem mestu je bila služba, na dru-,n mestu družina, nato je prišla na
SN: V katero smer se bo razvijala nadaljnja slikarska pot?
Jože Punčuh: Človek nikdar ne , sme biti zadovoljen s svojim delom. To je čisto zdravo, ker sicer bi njegov razvoj obstal. Zakopal bi se v svoje zadovoljstvo in ne bi napredoval. Zaradi tega stalno razmišljam, kako bi svoje dosedanje delo presegel. Moj cilj je, da bi upodabljal kot razmišlju-joče človek, kajti človeka njegov polni želodec še ne osreči. Hraniti se mora tudi pri mizi umetnosti in kulture.
RAJKO PINTAR
OZE PUNČUH
Jože Punčuh: Kar precej, sem mi moje znanje^emije pride prav pri barvah - tako na primer zer lo dobro vem, katere barve so bolj in katere so manj obstojne, s kakšnimi vezivi se lahko mešajo' in s katerimi ne, predvsem pa si lahko veliko barv sam priredim. Kupim barvno osnovo in vezivo ter si jih z raznimi pigmenti popolnim in dobim željeno barvo. Si-cer pa mora delček kemije poznati vsak slikar in zato So nekatere osnpve kemije tudi v učnem programu na akademiji za likovno umetnost.
Sto tisoč tulipanov
V gredice Savinjskega gaja, ene najbolj obiskanih turističnih točk v Sloveniji so, v začetku novembra, mozirski vrtnar Skornšek in vrtnarice posadili kar sto tisoč čebulic tulipanov. Dvajset tisoč čebulic je poslal nizozemski vrtnar, ki ima v gaju svojo gredo. Spomladi nas bo torej v parku presenetilo kar sto tisoč cvetočih tulipanov! Gaj je bil letos zaradi velike Cvetlične forma vive posebno skrbno urejen. Tudi obisk je bil dober, saj se je zvrstilo kar 50 tisoč obiskovalcev, Cvetlično forma vivo pa jih je obiskalo 20 tisoč. Izreden obisk so zabeležili že za prvomajske praznike.
Letošnja desetletnica iz divjine nastalega cvetličnega paradiža dokazuje kaj je mogoče, če si ljudje zastavijo čvrsti cilj. Cvetje ne pozna meja in tako je v gaju prisotnih več deset vrtnarskih firm iz Slovenije, Hrvaške in Bosne ter iz Nizozemske in Belgije. Na Cvetlični forma vivi pa so se predstavili vrtnarji s treh celin.
Gaj je velikega pomena za sedanjost in še zlasti prihodnost zgornjesa-vinjskega turizma. Zal so v slovenski javnosti še vedno premalo pozorni da je gaj enakega, velikega pomena tudi za slovenski turizem v celoti.
R. E.
-
»OBLJUBEDOLG«
Mlado dekle bil sem ljubil ob potoku sredi trat sem zvesto se zaobljubil ji nadeti prstan zlat.
Rože žlahtne sem nabiral od ljubezni ves razvnet, jih na vroče srce stiskal lepši bil takrat je svet.
Tratam širnim šepetala, sva od sreče sladki spev, smrt bo naju le ločila, pel nad vodo je odmev.
Pa zašel je žarek sončni, izgubil prejšnji je sijaj, v neizpeti sreče pesmi je zamrl nje smehljaj.
Tiho voda je šumela, skozi beli brezov gaj, je življenje dragi vzela, več ne vrne se nazaj.
So v sivino se odela polja, kjer sem ljubil te, ptica v vejah onemela, pesem več ne čuje se.
Dolgo rana je skelela, dolgo solza tekla je, z leti pa podoba njena, v prsih mi zbledela je.
Ni zbledela pa obljuba, ki sem njej takrat jo dal, da le ona mi bo ljuba, da le njej bom zvest ostal.
DRAGO RIHTER Nova Štifta
Priprava za zaščito, obrambo in varnost
Zopet je šolsko leto naokoli. Mladina je napolnila šolske klopi, odrasli pa smo po zasluženih dopustih poprijeli za delo v svoji delovni organizaciji, doma in pri urejanju skupnih zadev v svoji krajevni skupnosti, naselju, vasi, hišni samoupravi in tako naprej. Ker pa človek ne živi le za današnje probleme in težave, pač pa je njegova misel usmerjena predvsem v jutrišnji dan, zato bo vselej pomislil na tisto, kar mora še storiti, da bo izpeljal le del načrtov in nalog, ki mu jih nalagajo družina, širše in ožje okolje, organi, organizacije in društva.
Ena takih nalog nas vseh je tudi pripravljanje za zaščito, obrambo in varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami, za tako imenovaoc izred-ne razmere in tudi za morehftriö vojno. Ujme in druge katastrofe nas skorajda Vsako leto opozarjajo na preslabo pripravljenost in organiBiranost za njihovo preprečitev oziroma odpravljanje posledic. Ena najhujših katastrof, ki nas prav tako 1! ti pa je vojna, na katero bi še prav posebno pripravijo’ jemljemo dovolj resno, kei desetletja nismo poskus:" proti katerim se sicer bori na javnost, so še vedno zi dejavnik reševanja mednari rov in nesoglasij. Zlasti pri dolgo poudarjamo mir kc^gorošto. napredka, varnosti in sreče, 'tjedeti pa tudi moramo, da svobode in miru nihče nikomur ne zagotavlja ali poklanja in uspešno se rešuje ali varuje le tisti, ki to zna in ima zato rezerve ter dobro vpeljano organizacijo reševanja in pomoči.
Leta si že prizadevamo, da v okviru najmnožičnejšega usposabljanja pri nas obdelamo kak drobec iz najpreprostejših, pa tudi zapletenejših
a Naj Agoi
^lac
obrambnih, zaščitnih, varnostnih in reševalnih področij. V mesecu decembru 1988 bomo s pomočjo videofilma in pogovora v vseh krajevnih skupnostih obravnavali vprašanja materialnih in zdravstvenih priprav za splošno ljudsko obrambno vojno in pri tem pregledali svojo organiziranost ter pripravljenost za naravne in druge nesreče oziroma izredne razmere.
Na koncu tega razgovora pa bo Občinska gasilska zveza pripravila kfatko praktičo temo s področja požarne preventive s posebnim pou-rkom na gospodinjstva s prikazom ktičnih gasilskih pripomočkov. Najbrž tudi kdaj potarnate, da ni |goče dobiti tega ali drugega proiz-oziroma živila za vaše družinske potrebe, daje vse predrago, premalo kvalitetno ali da težko uveljavljate svoje pravic iz zdravstvenega in socialnega varstva ipd., zato ne zamudi-(jložnosti, ko boste lahko ne le ili svoje težave in nezadovoljst-ač pa tudi vplivali na boljše reše-naših skupnih življenjsko po-ibnih vprašanj in problemov, na založenost trgovine in korišče- -slug.
ši predlogi bodo tudi napotilo Igiivornim za boljšo preskrbo, po-lost z upravnimi središči ter itje v vašem delovnem in bivalna okolju, za boljše načrtovanje za-f$g* oziroma rezerv in bolj brezskrbnega pričakovanja prihodnjega dne, naravnih in drugih presenečenj.
• Vsaka družinska skupnost bo za predavanje pravočasno prejela vabilo s terminom predavanja.
Vljudno vabljeni in na to spomnite tudi vaše prijatelje, domače in sosede.
BOŽO KRIŽNIK
Botra Jesenje prijateljica majhnih otrok, kajti prinaša jim polno dobrot. Zatoji v naših vrtcih vsako leto pripravijo prisrčen sprejem, kjer se sladkajo s pečenim kostanjem in krompirjem, sadjem, vse skupaj pa poplaknejo s sladkim jabolčnikom. Takole so pričakali botro Jesen otroci in njihove mamice v vrtcu na Ljubnem.
Letos prekolesaril že 2800 km
kilometrov se ne ustraši. Med tednom pa je njegova norma povprečno 10 kilometrov na dan.
Za plavanje seveda v naši občini ni takih možnosti, da bi se človek redno ukvarjal z njim. Zato se Anton Glojek enkrat letno odpravi v Dom upokojencev v Izoli, kjer se aktivno deset dni ukvarja s plavanjem. Vsak dan preplava 3000 m. Kljub zelo dobri hrani je to plavanje pripomoglo, da je v desetih dneh letos shujšal za štiri kilograme. Po besedah Antona Glojeka je telesna teža zelo pomembna za človekovo zdravje in dobro počutje. Zato bi moral vsak človek posvečati veliko skrb svojim kilogramom. Pri tem ni nujno potrebno, da se človek odpove dobri hrani, tej se tudi Anton Glojek ne, ampak je predvsem važno, da človek ne zanemari telesne aktivnosti in vsaj del svojega prostega časa posveti športni rekreaciji. Pri tem leta niso važna. Le obremenitev mora biti taka, da zdravju ne škoduje.
Sicer pa Anton Glojek ne skrbi le za svojo športno-rekreativno aktivnost. Zelo aktiven je tudi pri delu športnih društev v krajevni skupnosti. Kot dolgoletni tajnik krajevne skupnosti gotovo zelo dobro pozna vse probleme, s katerimi se srečujejo tovrstna društva pri svojem delu. Kljub svojim letom, še vedno, opravlja blagajniške posle^ v Športnem društvu Lipa iz Šmartnega ob Dreti.
Šport in športna rekreacija sta Antonu Glojeku stalna spremljevalca v življenju. Rezultat tega druženja je vitalnost in življenjska moč, katero bi mu lahko zavidal marsikdo izmed nas mlajših.
RAJKO PINTAR
Za zdravje in telesno kondicijo mora človek skrbeti celo življenje. Tega se zelo zaveda tudi 75-letni Anton Glojek iz Šmartnega ob Dreti, ki bi gotovo kljub svojim letom, v kolesarjenju in plavanju pospravil marsikaterega mlajšega v koš. Posebno s kolesom sta nerazdružljiva prijatelja. Anton Gojek vodi točno evidenco prevoženih kilometrov. Naprava na kolesu, ki registrira prevožene kilometre, je v letošnjem letu pokazala že 2800 km. To pa
ANTON tLOJEK
niso mačje solze, kajne. Vsako nedeljo ga lahko vidite na naših cestah, ko se pelje na kosilo. Pa ne v najbližjo gostilno, ampak si naredi razpored gostišč po dolini, katere potem sistematično obišče. Eno nedeljo je na vrsti Logarska dolina, drugo Solčava ali Luče pa Ljubno, Mozirje, Rečica ali pa Gornji grad. Povsod ga poznajo. Seveda pa ne kolesari samo ob nedeljah. Takrat so na vrsti najdaljše ture — tudi sedemdesetih
Goran Horvat: Samson odnese duri Gaze
Domača arhitektura
Stavbarstvo naše krajine je ponekod zelo svojstveno in značilno. Žal pa imamo na to vsebino le malo zapisanega. Tako se dogaja da stavbe, ki so bile v ponos naše krajine poma-lem izginjajo, na njihova mesta pa prihajajo pogosto zgradbe, ki nam niso v čast. Tako ne po okusu, kot tudi ne po izgledu. Seveda se na ta način kvari zunanja podoba krajine.
V zadnjem času smo vendarle doživeli premike v dobro. Vsaj kar tiče zapisovanja, tudi to je nekaj in lahko posluži odgovornim, ki odobravajo gradnje, v opozorilo da po svojih možnostih preprečujejo nastanek raznih stavb, ki nikakor ne sodijo v to krajino.
Študentka arhitekture Nada Jeraj seje lotila nekaterih nalog iz naše doline. Tako je prav sedaj pri zaključevanju študije o Plečnikovi kapelici v Logarski dolini. Vsebina bo za širšo javnost zanimiva, saj mnogi ljudje niti ne vedo, daje prvotne načrte za cerkev izdelal naš veliki mojster arhitekture. Delo Jerajeve bo doprineslo tudi kakovostni delež k naši turistični ponudbi v tem delu in sploh v dolini. Poleg te naloge pa je mlada študentka že proučila v posebnem delu razvoj
arhitekture na Ljubnem ob Savinji. To delo bi morali morda kdaj razstaviti na Ljubnem, morda ob otvoritvi kulturnega doma. Gre za celovit prikaz razvoja kraja, uvodoma je zgodovinski del, kije črpan iz zapisov Mezeta Franca in Angelosa Baša, A. Videčnika in iz katastra 1825 oziroma 1971. Zelo nazorno so prikazane skice značilnih stavb v kraju, dalje obdelava zemlje, arhitektura nižinske in višinske kmetije, njen organizacijski sestav, tipologija razvoja kvalitete, kmečki dvorec v Primožu, risbe raznih gospodarskih poslopij in končno tudi primerki neizrazite arhitekture povojnega obdobja.
Znano je, da je Nada Jeraj že v«-liko raziskala dolino glede na stavbarstvo, nekaj tega je narisala in tako ohranila spominu. Prav to je vzrok, da pišemo o njenih prizadevanjih. Razveseljivo je, da študent poišče vsebino v svojih nalog v domačem okolju. Če bi tako delali tudi drugi, bi ostalo marsikaj vsaj v spominu zanamcem. Koliko tega, na kar so bili naši predniki ponosni, je že izginilo, ali pa je naredil zob časa svoje.
A. Videčnik
Sporočilo jezikovnega razsodišča
Lep pozdrav
iz Zgornje Savinjske doline
Rajko Pintar, glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic, nas prosi zapomoč:
»Že nekaj časa pri nas potekajo polemike o vprašanju, kako se pravilno piše: Zgornja Savinjska dolina, Gornja Savinjska dolina ali morda Gornjesavinjska dolina. Ža mnenje smo povprašali še tudi nekatere slaviste, vendar smo dobili različne odgovore.«
V primeru zemljepisnega imena Zgornja ali Gornja Savinjska dolina ne gre za spor med geografi, ki v strokovnih delih in leksikonih uporabljajo obliko gornja, in ljudmi, ki v vsakdanjem govoru dolino poimenujejo zgornja; je pa kljub temu in tudi zaradi časopisa Savinjske novice s vprašanje, ki postaja aktualno in tehtno. JR naj bi tokrat razsodilo, kateri imajo bolj prav.
Ker obstaja spodnja Savinjska dolina, govori opozicijski par spodaj—zgoraj za ime Zgornja Savinjska dolina, saj imamo v takih parih praviloma nasprotja spodnji—zgornji, dolnji—gornji, dolenji—gorenji, ne pa mešano (npr. dolnji—zgornji); poleg tega se par spodnji zgornji v naselbinskih imenih SR Slovenije uporabja največkrat, večkrat kot par gorenji—dolenji (oblika gorenji je razen v lastnoimenskih stalnih zvezah zastarela) in večkrat kot par gornji—dolnji, tudi oblika gornji je po SSKJ podrejena sopomenka za zgornji. Če torej izhajamo iz rabe v krajevnih imenih, je različica Zgornja Savinjska dolina bolj upravičena.
Če naj usklajamo govorjeno in pisano besedo, potem upoštevaje zgornjesavinjsko narečje, v katerem se govori pridevnik zgornji in le redko gornji (le soba v nadstropju je gornja giša in ker ni spodnjega gradu, imajo Gornji Grad), pišimo Zgornja Savinjska dolina. Preganjanje ene ali druge različice je neupravičeno, JR pa vendarle svetuje, naj se vsi tisti, ki jim Gornja Savinjska dolina še ni trdno zasidrana v ušesu in peresu, odločajo za Zgornja Savinjska dolina.
Jezikovno razsodišče
Novinarsko zanimanje za turistično dolino
Za Zgornjo Savinjsko dolino je bilo letos v različnih javnih občilih precej turističnega zanimanja.
V Poletni noči je ljubljanska televizija predstavila Ljubno in splavarstvo. Nekaj dni pozneje so pokazali po zagrebški televiziji Luče in Lučki dan. V slovenski turistični reviji Lipov list so bili predstavljeni prispevki o zgornjesavinjskem turizmu iz regijskega Novega tednika: o zglednem penzionu »Raduha« v Lučah, o turistični kmetiji Nine Vršnik v Robanovem kotu, o Turističnem društvu Luče in o Lučkem dnevu. Glede na to, da prihaja v dolino veliko gostov
iz drugih republik je vzpobudno, da so pisali o zgornjesavijskem turizmu v zagrebški visokonakladni reviji Vikend, kjer so z barvno reportažo predstavili Luče. Septembra je obiskal Luče in druge turistične kraje še urednik beograjskih Turističnih novosti.
Če ostanemo na domačem pragu, je bilo o zgornjesavinjskem turizmu precej prispevkov tudi na turistični strani Novega tednika in v Turistični oddaji Radia Celje, kakor tudi v Našem času in Radiu Velenje.
R. E.
Človek, Idjemterpntind
BiNjjo
Goran Horvat, samostojni likovni ustvarjalec iz Nizke, sije v preteklih dneh pošteno oddahnil, saj je pripeljal h koncu pomemben slikarski projekt, katerega si je zadal pred nekaj leti. Plod tega nekajletnega dela je tristo platen, s katerimi je Goran Horvat predstavil svoje videnje biblijskih zgodb. Nekateri pomembni likovni ustvaijalci so mlademu umetniku že čestitali za ustvarjeni opus, končno oceno opravljenega dela pa bodo seveda dali umetniški kritiki. Že sedaj pa lahko rečemo, da je bilo to izjemno pogumno dejanje, ki kaže na izredno veliko zaupanje v svoje ustvarjalne sposobnosti in zmožnosti, saj se je Goran Horvat na ta
način uvrstil med tiste redke stvarjalce, ki so se tako celovito lotili interpretacije Biblije.
Biblija j e često bila vir pouka in umetniških pobud za mnoge velike ustvarjalce — Veliko umetniških del, leposlovnih, glasbenih, likovnih, so navdihnile biblijske zgodbe. In koliko uporabljamo v govoru različnih pregovorov, primerov in prispodob, ki izvirajo jz svetega pisma.'Tudi to so bili povodi, ki so vzpodbudili Gorana Horvata, da seje lotil interpretacije Biblije.
Kakor je Biblija knjiga vseh knjig, tako je pričujoči opus Gorana Horvata delo vsega njegovega dosedanjega dela.
OBVESTILO Mercator Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje obvešča vse kmete, da letošnje leto poteče rok za dokup let opravljanja kmetijske dejavnosti za čas gred letom 1983. Če ste zainteresirani za dokup, se čimprej zglasite v ZKZ Mozirje v Ljubiji pri referentki za kmečko zavarovanje.		MERCATOR ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB MOZIRJE ponovno objavlja prosta dela in naloge ORGANIZATORJA AOP v gospodarsko-računskem sektorju Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo splošne pogoje in imajo visoko ali višješolsko izobrazbo ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri, tri leta delovnih izkušenj, znanje dveh svetovnih jezikov, od teh pasivno angleško in poznajo višji programski jezik. Poskusno delo bo trajalo tri mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovska služba zadruge do 1. decembra 1988. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po poteku roka za prijavo.
		
Obvestilo V mesecu decembru bo TVD Partizan Mozirje pričel z rekreacijsko vadbo v telovadnici OŠ Mozirje. Vadba bo vsak torek za članice od 17. do 18. ure, za mladince in člane od 18. do 19. ure. Vabi TVD Partizan / Mozirje		
		
ZGORNJESAVINJSKA HRANILNO		
KREDITNA SLUŽBA		MERX Mh
razpisuje po sklepu zbora delegatov		DO Golte
prosta dela in naloge		Moziije
VODJE ZHKS		
Kandidati morajo izpolnjevati splošne zakonske pogoje in imeti uspešno		Predprodaja sezonskih kart še traja do 30. novembra
končano		1988. Možnost nakupa sezonskih kart imate v Kom-
—	višjo šolo ekonomske ali pravne smeri in dve leti delovnih izkušenj ali —	srednjo šolo istih smeri in štiri leta delovnih izkušenj.		pasovi poslovalnici v Mozirju in pri RTC Golte.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta.		
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in		
opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici do 2. decembra		
1988 na naslov: MERCATOR ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZA-		MMA .. . ..
DRUGA MOZIRJE z oznako »za razpisno komisijo ZHKS«.		ljubljanska banka
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku roka za prijavo.		
		Temeljna banka
		Velenje
BIFE		
VRTAČIČ IZTOK,		
Ljubno ob Savinji 95 istočasno obveščamo goste, zaposli upokojenko da pečemo PIZZE		ZAKAJ JE DANES v
za pomoč v kuhinji		SMOTRNO VARČEVATI
za 4 dni v tednu vsa^ TOREK, SOBOTO in NEDELJO		V BANKI?
Telefon: 840-027 SE PRIPOROČAMO!		
		Predvsem zato, ker se vse vezane vloge v Ljubljanski banki
		mesečno povečujejo glede na stopnjo inflacije.
GOZDNO GOSPODARSTVO		Ljubljanska banka obračunava za vezane vloge in depozi-
NAZARJE		te nad tri mesece realne obresti.
Delovna skupnost skupnih služb		Realne obresti na vašo hranilno vlogo vam banka pripiše
Nazarje 22		na seštevek denarja, ki ste ga vložili, in tistega, ki vam ga
objavlja po sklepu delavskega sveta		banka doda zaradi inflacije.
javno licitacijo za prodajo dveh osebnih avtomobilov:		V Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje vam nudimo
		različne oblike vlaganja denarja, ohranjanje realne vred-
ZASTAVA 750,		nosti prihrankov, možnosti načrtovanja in predvsem —
leto izdelave 1982 (poškod.)		varnost.
Izklicna cena 600.000,— din		
ZASTAVA 750 LE,		
leto izdelave 1984		
Izklicna cena 1,100.000,— din		DELOVNIM LJUDEM,
		VARČEVALCEM
Javna licitacija bo v petek 9.12.1988 ob 12. uri v Nazaijah 22 (sedež DSSS-GG		IN POSLOVNIM SODELA VCEM
Nazaije).		ČESTITAMO
Licitacija bo potekala po sistemu »videno—kupljeno«, zato kasnejših reklama-		ZA 29. NOVEMBER
cij ne bomo upoštevali.		— PRAZNIK REPUBLIKE
Prometni davek plača kupec posebej.		
O načrtih za železnico
n.	Gospodarski položaj
Prebivalstvo največ goratega Gornjegrajskega sreza se peča v ozkih dolinah Savinje in Drete s poljedelstvom, ki pa nikakor ne zadošča potrebam doma činov in se mora vsako leto uvažati velika množina moke in žita od drugod. Hmelja se pridela letno okoli 20 vagonov.
Večjega pomena je živinoreja, ker se ' v srezu nahaja mnogo izvrstnih planin-!	skih pašnikov. Živinoreja je toliko razvi-
ta, da domači potrebi preostaja izvoz živine, največ v bivšo Kranjsko, kamor se izvažajo posebno voli, krave, teleta, svinje in drobnica, kar bi znašalo na leto okroglo 200 vagonov.
Največ pa se peča prebivalstvo z gozdarstvom in lesno trgovino. Na 25.566 ha gozdov se lahko računa letni prirastek po 2,5 m3 na ha, torej okroglo
65.000	m3 smrekovega, hojevega in macesnovega lesa, ki se na približno 020 žagah razreže, kar daje rezanega blaga za približno 1300 vagonov in za 200 vagonov kuriva.
Omeniti je treba da se je do zdaj večina lesa spravljala na splavih po Dreti in Savinji na Hrvaško in dalje do Beograda, svoj čas celo v Romunijo.
Vožnja splavov pa se od leta do leta radi neugodnih vodnih in vremenskih razmer, kakor tudi radi prevelikih stroškov in velikih elementarnih nevar-
nosti vedno bolj opušča tako, da bi se v naprej vse rezano blago odvažalo po železnici, s čim bi se tudi dosegle za suho blago boljše cene.
Že zdaj imajo mnogi naši tigovci za les na železniški postaji Šmartno ob Paki svoja skladišča.
Ako bi imeli železnico, bi se iz Gornjegrajskega sreza lahko izvažal tudi okrogel in tesan les za najmanj 900 vagonov, 300 vagonov kuriva, dalje okoli 100 vagonov sadja in 100 vagoanov apna.
Z zgradbo železnice bi tukajšnji lesni trgovci ne bili navezani na odvažanje lesa po' vodi. in na prodajo istega v Hrvaško in Srbijo, ampak bi lahko suho blago prodajali po železnici v veliki množini v inozemstvo, npr. čez Sušek v prekomorske države, čez Trst in Gorico v Italijo, s tem bi se dosegle ugodnejše cene, kar bi bilo za naše lesne producente in posredno za vse prebivalstvo sreza velikega gospodarskega pomena.
Zgradba projektirane železniške proge bi povzročila, da bi se začeli na debelo proizvajati razni lesni izdelki, kar bi bilo velike važnosti za prizadete občine in za državo.
Občni promet tovorov se lahko opazuje v Moziiju, kjer se pod vasjo Prihova združita obe krajni cesti: ena iz Za-drežke doline, druga iz Savinjske doline. Ta promet znaša povprečno na dan
okoli 150 težkih vozov.
Razen naštetih gospodarskih vozov oskrbuje tovorni promet tudi še dest tovornih avtomobilov, osebni pa dva poštna avta in več zasebnih, kar je še za tujašnji splošni promet vse premalo.
m. Letovišča
V	Gornji Savinjski dolini so trgi: Mozirje, Rečica, Ljubno in Gornji grad, ki so že do zdaj sloveli kot letovišča. Z zgradbo železnice bi ne samo imenovani trgi, ampak tudi sosednje vasi služile za prijetna letovišča. S tem bi se povzdignilo narodno gospodarstvo, ker so radi svežega zraka, lepih izprehodov in ugodne ter cenene hrane dani vsi predpogoji za razvoj letovišč in ustanovitev raznih sanatorijev.
IV.	Turistika
V	gornjegrajskem in kamniškem okraju se razprostirajo krasne Kamni-ške-Savinjske alpe, katere slove v bivšem štajerskem delu daleč okrog kot «Spodnještajerska Švica«.
Kamniške-Savinjske Alpe, ki so geološko nadaljevanje Julijskih Alp, se od križišča bivših kronovin Kranjske, Koroške in Štajerske razprostirajo od zahoda proti vzhodu ter se popnejo do raznolikega razvoja.
Zdi se nam, kakor daje priroda po
(2. del)
poprejšnjem opešanju združila še zadnjikrat vse svoje poslednje moči in ustvarila velekrasne planinske prizore, na primeroma malem prostoru najdemo mogočne skalnate stene, lesketajoča snežišča in ledišča, idilične planinske pašnike ali planine z bujnim in pestro-barvnimi planikami alpske cvetane ter globoko zarezane gorske kote in dolinice. Vse te planinske lepote se lahko kosajo z onimi južnotirolskih Dolomitov.
Kot poseben biser tega planinskega sveta je priznana Logarska dolina. »Slovensko planinsko društvo« je v teh Alpah zgradilo in markiralo nebroj planinskih stez ter postavilo razen v podatkih za srez Kamnik omenjenih planinskih koč če te-le: Kocbekovo kočo na • Molički planini pod Ojstrico, Frischau-fov dom na Okrešju in Češko kočo pod Grintavcem. Od razpuščenega društva D.U.O.A.V. je prevzelo kočo na Korošici, Cozovo kočo na Kokrškem sedlu in Piskemikovo zavetišče v Logarjevi dolini. V odrastku Karavank stoji Mozirska koča pod Goltmi.
Planinske koče so že doslej dobro obiskovane. Z zgradbo projektovane železnice bo se promet turistov velikansko povzdignil, saj so vozovi za daljnje vožnjo silno dragi in ima turist še veliko zamudo časa.
VILI PLATOVŠEK
MLADI
O varčevanju
V sedanjem času moramo vsi varčevati. Že v ranem otroštvu se,moramo navaditi na to. Skušala bom napisti, kako varčujemo doma. Živim na srednje veliki kmetiji. Marsikdo misli, da na kmetiji ni treba varčevati, ker pridelamo vse doma. Naša družina šteje osem članov: od tega nas je pet otrok, od katerih sem starejša. Varčujemo z denarjem, hrano, vodo, obleko, energijo, stroji.
Ker imamo živino in polje, si ne mordmo privoščiti potovanj, izletov in počitnic na morju ali v gorah in s tem varčujemo. Zato počitnice preživljam kar doma, le včasih grem k teti ali stari mami v Moziije.
Vodo imamo napeljano skupno s sosedi z bljižnjega hriba, kadar pa je suša, pa je tudi zmanjka. Rože in vrt zalivamo z bljižnjega potoka.
Tudi s hrano moramo lepo ravnati, čeprav smo še otroci mali, ne smemo kruha in ostale hrane metati proč. Če nam kaj ostane, damo živini. Ne kupujemo veliko sladkarij. Sladice,
Začelo se je
Začelo se je, zares se je začelo. Prvič in zadnjič gremo v 8. razred. Komaj čakamo, da se zopet vsi skupaj zberemo.
Pridem v garderobo. Vsi fantje in dekleta iz Gornjega gradavso že zbrani. Čakamo na avtobus iz Šmartnega. Končno smo vsi skupaj. Vse poskušam zajeti z enim samim pogledom. Da, to so moji sošolci. Zadnje leto se bomo skupaj trudili za čim boljše in lepše ocene. Leto, v katerem se bomo odločili za nadaljnjo pot v življenje. Hudo bo, toda saj smo sošolci, pomagali si bomo med seboj. Iz razmišljanja me prebudijo vprašanja, pozdravi: Zdravo, kako si? Kje si bil med počitnicami? Val me potegne s seboj po hodniku, po stopnicah in že smo v razredu. Začenja se vsakoletni »boj« za klopi. Kdo bo s kom sedel? V kateri vrsti. T udi to je mimo. V razred pride razredničarka. Pozdravi nas. Odzdravimo. Poslušamo kratek
kompote in sokove pripravljamo doma.
Z energijo se tudi varčuje. Ne puščamo prižganih luči in tudi televizije ne gledamo preveč. Za kuhanje in ogrevanje rabimo drva in plin. Drva pripravljamo sami. Kmetijske stroje ati popravlja in vzdržuje sam, zato ni treba plačevati mehanika. Varčujemo tudi pri obleki. Ker nas je več, ne moremo kupovati samo novih oblačil, zato ponosimo obleko eden za drugim. Dosti obleke dobimo od sorodnikov in prijateljev za kar smo jim zelo hvaležni, ker lahko pri tem zelo varčujemo.
Sedaj pa še nekaj o denarnem varčevanju. Varčujem pri Ljubljanski banki, odkar hodim v šolo, pa pri pionirski hranilnici naše šole. Denar za hranilnico mi dajo stara mama, ati in mamica, ker že pomagam pri delu doma.
„ Barbara Rakun, OŠ Rečica ob Savinji
govor. Nato gresta reditelja pripravit malico. Tudi to leto sem jaz prva na vrsti. Kolikokrat še bom opravljala to nalogo na tej šoli? Tu, kjer sem začela in kjer bom letos končala? Že letos? Da. To mi pač nič ne pomeni, leto je še dolgo. Toda hitro bo minilo. Prehitro. Se bom odločila pravilno? Bom izbrala pravilen poklic? Se bomo s sošolci še kdaj srečali? Se bomo na cesti poznali? O, so že tu. »Pridi, tukaj sem ti zasedla! Boš poloivco malice?« »Bom«. »Daj no, spusti stol! Kaj se prerivaš?!«
Hitro mine dan. Prvi šolski dan v 8. razredu. Doma me mama vpraša, kako je bilo v šoli. Rečem ji: »Dobro. Vsi so prišli. Zdi se mi, da so se vsi spremenili, ne po zunanjosti. Zdi se, da vsi čutijo, daje to zadnje leto. Leto, ki bo minulo. Razšli se bomo. Hudo bo. Toda saj se bomo še srečali.«
ZLATKA BAJRIČ, COŠ GORNJI GRAD
Nepričakovan uspeh
Na naši šoli že več let deluje šolska hranilnica. V hranilnici poslujemo tri učenke. Naš mentorje tov. Olga Vrš-nik. Naša hranilnica se je letos udeležila regijskega tekmovanja za najboljše delavce šolskih hranilnic. Našo hranilnico sva zastopali Nataša Robnik in Magda Klemenšek. Na to tekmovanje sva se dolgo pripravljali.
' Uvrstili sva se na 1. mesto, zato sva se 15.9.1988 udeležili republiškega tekmovanja v Šoštanju.
Organizatorji so bili zelo gostoljubni in so nas že ob prihodu povabili na malico. Po malici seje začelo tekmovanje. Tekmovalo je 15 skupin iz vse Slovenije. V testu smo morali odgovarjati na vprašanja o Petru Musiju in na vprašanja iz pravilnika o ustanavljanju in organizaciji šolske hranilnice. Poleg tega smo morali poslovati v šolski hranilnici. Tekmovanje je potekalo uro in pol. Po tekmovan-
ju smo si ogletjali lepo urejeno šolsko hranilnico v Šoštanju in razstavo o Petru Musiju. Med tem pa so mentorji kosili. Tudi mi smo dobili kosilo. Po kosilu smo se zbrali v avli, kjer je bila razglasitev rezultatov. Uvrstili sva se na 2. mesto. Takšne uvrstitve nisva pričakovali. Presenečeni in veseli sva odšli po nagrado. Pri podelitvi nagrad, ki so bile zelo bogate, so nas fotografirali. Na podelitvi je bil prisoten tudi tov. Aleksander Videčnik, ki je tudi avtor dveh knjig, ki smo jih prejeli. Prosili smo ga tudi za avtogram. Mnogi so nama tudi čestitali.
Med potjo domov nisva mogli verjeti, da sva bili tako uspešni. Tudi tov. mentorica je bila zelo vesela. Želimo in pričakujemo, da bi v hranilnico dobili računalnik. S tem bo poslovanje šolske hranilnice lažje.
Nataša Robnik Magda Klemenšek OŠ Luče
Pogled skozi okno
Veter piha, kakor da se mu mudi neznano kam. Vse je temno, pusto. Le šumenje vetra v vejah dreves, ki že oblačijo jesenska oblačila, se sliši skozi zrak. Po nebu se podijo temni oblaki. Kakor konji so. Za hip posije sonce, ki pa ni več toplo kakor prej. Drevesa se zibljejo, kakor da so vesela, ker bo kmalu zima, čas počitka. Zunaj ni ne ptic ne drugih živali, kakor da je ta pokrajina izumrla. Izza temnih oblakov se za hip pokažejo snežno beli oblaki, ki čakajo kakor svetli dnevi, da se jim temni umaknejo. Oblaki se umaknejo, in prikaže se sinje nebo, ki kakor velik pokrov pokriva to pokrajino. Sliši se avto. Kar nekako ne ujema se s tem mirnim jesenskim vzdušjem. Ni več cvetlic in ne zelene,
sočne trave, kije pokrivala pokrajino. Vse to sedaj počiva, da bo imelo naslednje leto dovolj moči, da spet zraste in okrasi pokrajino. Skozi zrak se vrtinčijo listi raznih barv. Kakor pisana letala. Padejo na tla in poplesujejo, kakor da bi hoteli še enkrat vzleteti. Gola sadna drevesa so kakor stari ljudje. Na njih je le malo sadja, ker so ga že obrali, ali pa ga je odtrgal veter, ki se vrtinči med vejami. Sivo zeleno listje na vrbah in rumeno ter drugobarvno listje na brezah trepeta, kakor da se boji vetra, ki se lovi v vejah. Še malo pa bo šla narava počivat.
ZDENKO PURNAT, COŠ GORNJI GRAD
Pisana beseda ostane
Zato se čutim dolžna pripomniti nekaj vrstic v zvezi s člankom, objavljenim v oktobrski številki Savinjskih novic pod naslovom Pogovor s Štefko Petek.
Prvič: nisem bila v partizanih in tudi sestra ne. V pogovoru sem povedala le, da sva s sestro junija 1942 leta na nenavaden in zelo zanimiv način v Leški frati srečali Albina Vipotnika-Strgarja, ki je, gotovo
zaradi domačinov.....partizanov, že vede!
čigavi sva. Od tedaj je naša družina imela stalne stike in skrivne zveze s partizani.
Drugič: osnovno šolo sem končala tik pred vojno, ostalo izobrazbo pa pridobila po vojni.
Moje pesmi, napisane za razne slovesne priložnosti, so vedno recitiraji drugi.
V medvojni partizanski tisk sva s sestro dali objaviti daljšo pesnitev, kije bila posvečena ujetemu, mučenemu in v Pišecah ustreljenemu Francu Skoku s Homec-Brda. Kot partizan je često prihajal v našo hišo. Partizanski list z naslovom FRANC SKOK ni nikoli obstajal.
So še nekatere manjše netočnosti, kijih ne bom naštevala. Vsem mladim dopin-sikom pa, ki bodo kdajkoli koga prosili za pogovor, priporočam naj članek, preden ga dajo V objavo, pokažejo osebi, s katero so imeli razgovor.
Mlada dopisnica naj ne zameri, ker jo popravljam. Moram. Zaradi bralcev, ki me poznajo, predvsem pa zaradi same sebe.
ŠTEFKA PETEK
Ofiirmanih ob Savinji in Dreti
Neumorni (neutrudljivi) Aleksander Videčnik, zbiratelj, opazovalec, zapisovalec in ohranjevalec naše kulturne dediščine, njenih drobcev in usod naših slovenskih ljudi — naših Zgornjesavinjčanov in Zadrečanov, se nam je ponovno predstavil z novim delom ter k svojim zapisom o luških gozdnih delavcih med obema vojnama (1985), o kmečkem delavstvu v Gornji Savinjski dolini med prvo in drugo svetovno vojno (1986), o zadružnem povezovanju kmetov v Gornji Savinjski dolini (1986) in mnogimi zapisi o kulturnih dogodkih, o krajih ter starih običajih v dolini itd dodal pričujoč nadvse pomemben in dragocen zapis (prispevek) o furmanih o Savinji in Dreti
Prijetno, domače, vendar vseskozi dokumentirano gradivo nas popelje skozi preteklost in čase, ko so bili vsi prevozi, spravilo in vleka les iz gozda in po cesti pa tudi prevozi drugih pridelkov in potrošnega blaga, ki so sovpadali z razvojem lesne trgovine in odpiranjem doline, odvisni predvsem od furmanskih prevozov.
Podrobno nas seznani z gmotnim stanjem in nujo oziroma potrebo revnih kmečkih ljudi, bodočih furmanov — po zaslužku, ter nam obrazloži, zakaj so se nekateri lotili tega težkega in pogosto nevarnega dela, saj so dobiček imeli v glavnem dobro organizirani lesni trgovci, medtem ko so furmani in njihovi konji skozi vsa obdobja trdo delali in se mučili za boren zaslužek. Z veliko mero dožive-tosti in občutka je avtor opisal težak položaj številnih kmečkih in kočar-skih družin iz katerih so izhajali naši nekdanji furmani — furmanstvo pa je najpogosteje prehajalo iz roda v rod.
Sledijo si zanimivi opisi o odnosu furmanov do konjev, o konjih, o tem kako so si med seboj pomagali — danes bi rekli, bili solidarni — o zaslužku furmanov, o duhovitostih in šalah, ki so kljub izredno napornemu delu pile za njih značilne. Celo furmanske gostilne so omenjene kot postojanke za napajanje in hranjenje konj, seveda pa tudi za pogasitev žeje samih furmanov, kjer so si na svojih pogosto dolgih poteh privezali dušo.
Potem zvemo še o kupovanju konj ali mešetarstvu, o gibanju števila konjev v dolini tekom desetletij, o vozovih in opremi, o spravilu in vleki lesa, o cestnem redu, živinozdravstvu oz. domačem zdravilstvu in nadalje, zakaj pa ne, še o vražah oz. čarovniških postopkih v tej zvezi
Končno ne smemo prezreti pristnega izrazja, ki so ga furmani izo-
blikovali in uporabljali pri svojem delu in življenju. Avtor ga dosledno navaja in tako bogati delo ter daje raziskovalcem in jezikoslovcem vir zanimivih podatkov.
Vedno znova ugotavljamo staro resnico, da je gozd skozi vse čase dajal in še vedno daje značilen pečat naši Zgomjesavinjski dolini, tako v socialnem in gospodarskem razvoju — z drugimi besedami, gozd je vedno krojil usodo našemu slovenskemu človeku ob Savinji in Dreti (in seveda ne samo tod!). Usodno je vplival na njegov razvoj, gospodarsko moč in njegovo samobitost. Z vso prepričljivostjo lahko rečemo, da je delo Aleksandra Videčnika o furmanih ob Savinji in Dreti zanimivo in poučno branje za vse, za starejše, posebno še tiste, ki se še spominjajo tistih dogodkov ali so celo sami sodelovali v njih.
Za mlajše in vse druge, ker jih seznanja z delom naše zgodovine, ki se nam je ni treba sramovati, ima pa tudi namen iztrgati pozabi drobce naše kulturne dediščine iz naše bogate in pestre preteklosti, na katero smo lahko upravičeno ponosni
Bolj ali manj podobno ali pa tudi nekoliko drugačno je bilo življenje in delo furmanov v drugih predelih naše ožje in širše domovine, zato prispevek nikakor nima le lokalnega značaja, temveč ima tudi pomen za mnogo širši prostor od tistega, ki so ga nekoč naseljevali in v njem še danes živijo potomci naših zgornjesavinjskih furmanov.
Naj zaključimo z mislimi Matjaža Kmecla (spremni pozdrav Videčniku in njegovi knjigi o Gomjesavinjskem zadružništvu):
»Vsakdo izmed nas pa ima poleg domovine še domovinico, Gornjesa-vinjčan ima poleg Slovenije, »moje dežele« še svojo ljubo dolino in v njej ne kupe reči, ki so mogoče predrobne, da bi se jih videlo v širšem slovenskem obzorju, so pa lahko tudi zelo pomembne, še posebej za tako imenovano identiteto, določenost tukajšnjih ljudi. Zato ne bo drobnih in delnih zgodovin nikoli preveč, zmeraj znova bodo dragocene.«
Dr. IVO PUNCER ing. JOŽE URANK
Gobarska sezona je za letos več ali manj končana, zato je prav, da naredimo tudi kratko bilanco letošnje bere. Po naših podatkih je največjo dežnikarico letos našel Simon Šinkar iz Nazarij, katere premer je znašal 35 cm. Najdišča te orjaške dežnikarice pa nam ni hotel izdati.
O slikarski koloniji v Glin-u smo že pisali. Otvoritev razstave del s te kolonije pa je bila v prostorih družbene prehrane Gorenje Glin Nazarje, kjer so si jo ogledali številni obiskovalci. Slikarska in kiparska dela so bila nato razstavljena še v mozirski galeriji.
Franjo Pukart, 60-letink
Le kdo bi mu prisodil, da ima za seboj že šest križev. Vedno vesel, zadovoljen, v vsaki družbi dobrodošel.
Rodil seje leta l928 v Nazarjah. V domače gasilsko društvo seje vključil kot delaven, sposoben in zagnan mladenič takoj po odsluženem vojaškem roku leta 1946. Od takrat dalje pa vse do danes je aktivno deloval tako na preventivnem kot operativnem področju v društvu. Opravljal je vse najvažnejše funkcije od poveljnika in predsednika, sedaj pa mu je zaupano mesto predsednika nadzornega odbora. Vseskozi sije prizadeval za razvoj društva in vse kar imamo danes je tudi njegova velika zasluga.
Pomembne in odgovorne dolžnosti je opravljal tudi v občinski gasilski zvezi Mozirje in še prej v okrajni gasilski zvezi Šoštanj, saj je bil vseskozi član upravnega odbora in član štaba operative, nekaj časa pa tudi predsednik občinske gasilske zveze. Veliko svojega prostega časa je žrtvoval predvsem za izobraževanje gasilskega kadra, saj je bil dolga leta predavatelj na raznih tečajih.
Leta 1952 je opravil šolo za gasilske častnike v Medvodah, kamor ga je poslala Lesna industrija Nazarje, v kateri je bil zaposlen. Po končani šoli je dobil zadolžitev referenta za požarno varnost v delovni organizaciji, kar kmalu pa seje na njegovo pobudo ustanovila prostovoljna industrijska
enota, v kateri je bil vseskozi njen poveljnik. Po izgradnji tovarne surovin ivernih plošč pa seje še profesionalno vključil v gasilske vrste in opravljal delo vodje službe za požarno varnost vse do upokojitve.
Za vsa ta požrtvovalna in uspešna dela, ki jih je posvetil razvoju gasilstva v teh 42. letih, je prejel številna gasilska in druga priznanja.
Ob tem njegovem ljubileju mu vsi člani GD Nazarje in člani industrijske
gasilske enote GLIN Nazarje iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let, da bi bil še dolgo za vzgled in v pomoč gasilski organizaciji.
Roman Krajner
Strelsko tekmovanje
Občinska strelska zveza je dne 23. 10. 1988 organizirala in izvedla na strelišču v Mozirju občinsko tekmovanje z MK pištolo »Drulov«. Tekmovanja seje udeležilo 12 strelcev iz OSO.
Zmagal je ŽEHELJ Dušan iz Bočne, ki je dosegel od 100 možnih kar92 krogov. Drugi je bil ZALEZNIK Zdravko iz Re-čice/S. s 75 krogi, tretji pa KÜSTER Vlado iz Mozirja s 65 krogi. Najboljši trije strelci so prejeli medalje in pismena priznanja.
Zlata puščica 88
V	oktobru je v Ljubljani potekalo tekmovanje tabornikov—lokostrelcev za Zlato puščico. Tekmovanje je potekalo na strelišču Lokostrelskega kluba Jugobanka Ljubljana v Kosezah. Udeležile so se ga ekipe iz Cerknice, Kranja, domača ekipa iz Ljubljane in ekipa COS Gornji grad.
Taborniki COŠ Gornji grad so se tekmovanja udeležili šestič in bili, tako kot vedno doslej, prepričljivo najboljši. Tako so osvojili že tretji prehodni pokal v trajno last. Prva mesta na Zlati puščici 88 so osvojili:	„
Katja Cavničar in Borut Kopriva (medvedki in čebelice)
Maja Bezovšek in Franček Tiršek (taborniki in tabornice)
Marinka Čavničar in Vojc Čolnar (člani)
Veliko so prispevali tudi vsi ostali.
V	Moščeniški Dragi pa je 24. in 25. septembra potekalo državno prvenstvo v
Vzrok skromne udeležbe na tem tekmovanju je v največji meri pomanjkanje te vrste športnega strelnega orožja v naši občini. S tem pa je onemogočen kvaliteten trening kakor tudi nastopi na tekmovanjih. Občinska strelska zveza za nakup športnega orožja nima finančnih sredstev. Že pri nakupu municije in drugega strelskega potrošnega materiala ter izvedbo samih tekmovanj se pojavljajo čedalje večje finančne težave.
B. K.
olimpijski disciplini FITA. Udeležila sta se ga tudi dva naša mladinca, ki sta nas uspešno zastopala že na minulem evropskem in svetovnem prvenstvu. To sta Simona Fale in Janez Presečnik. Bila sta uspešna tudi tokrat in sta se domov vrnila s pokaloma: Simona je osvojila 1. mesto, Janez pa je bil tretji.
V avgustu nas je obiskal italijanski trener Armin Henkel. Vodil je intenzivni enotedenski trening, na katerem je našim lokostrelcem posredoval mnogo znanja in koristnih napotkov.
Lokostrelci se sedaj selijo iz narave v telovadnico. Vabljeni ste vsi, ki vas ta šport zanima in bi se radi z njim pobliže seznani-
li.	Oglasite se lahko v časuw treningov, ki potekajo v telovadnici COS Gornji grad in sicer vsak torek in četrtek od 17.00 — 19.00 in vsako soboto od 10.00 — 12.00.
Tanja Bezovšek
Jesenski del lige končan
V nedeljo, dne 30.10.1988 smo člani ŠD Vrbovec Nazarje spravili pod streho jesenski del krajevne lige v malem nogometu. Odigrali smo deset kol po dvokrožnem sistemu, tako da so si lahko ljubitelji tega športa krajšali svoj čas kar deset nedeljskih dopoldne-vov. Kot vsa prejšnja leta, tudi letos sodeluje v ligi šest ekip, vendar s to razliko, da smo združil) ekipi »Sp. Nazarij« in »Kurje vasi«, na novo pa smo vključili ekipo iz Kokarij. S tem smo izboljšali samo kvaliteto nogometa in dosegli izredno izenačenost ekip, kar nam najbolj objektivno prikažejo rezultati sami:
1.	Mladost 10 5 2 3 48 : 45 (+3) 12
2.	Odpisani 10 4 3 3 37 : 33 (+4) 11
3.	Kokarje 10 5 1 4 37 : 44 (—7) 11
4.	Sp. Nazarje 10 4 2 4 43 : 33 (+10) 10
5.	Zg. Nazarje 10 3 3 4 29: 26 (+3) 9
6.	Bloki 10 3 1 6 30 : 43 (—13) 7
Od vseh ekip zasluži posebno pohvalo ekipa »Odpisanih«, ki seje kljub svojim letom (spodnja starostna meja znaša nad 30 let) ter svojo borbeno požrtvovalno in kolegialno igro, prebila v vsam vrh lestvice inje lahko za vzgled vsem ekipam v naši ligi. Sicer pa je samo prvenstvo potekalo zelo resno in športno, tako s strani igralcev, kot same organizacije in upam, da bo.tako tudi v spomladanskem delu, ki naj bi se pričel v začetku aprila prihodnjega leta.
FRANJO PUKART
Hranilništvo v Mozirju
Posebno v drugi polovici preteklega stoletja je zajelo Slovence močno gibanje za ustanovitev Svojih, se pravi, narodnih denarnih zavodov.
Spoznanje, daje prav denar tisti, ki lahko pripomore k hitrejšemu narodnemu osamosvajanju, je utrdilo odločnost takratnih razumnikov in narodnih voditeljev, pritegniti za te namere čimveč zavednih ljudi, ki jim usoda svojega nardda ni bila nepomembna.
Gotovo med prvimi borci za gospodarsko osamosvojitev Slovencev najdemo dr. Josipa Vošnjaka, mladega zdravnika in narodnega budijelja, kije svoje zamisli črpal iz izkušenj Cehov. Med slavnostmi za otvoritev praškega narodnega gledališča, je imel priliko videti že utečene češke hranilnice, ki so že zagotavljale domač denar, kar je pomenilo neodvisnost od tujega, saj je, slednji predstavljal učinkovito sredstvo za potujčevanje, bil je vezan na določene pogoje, ki nikakor niso bili usmetjeni v utijevanje narodne zavednosti.
„ Prvi poskus dr. J osipa V ošnjaka, da bi v Šmarju pri Jelšah ustanovil narodno hranilnico, ni uspel zaradi odpora nemških krogov, ki so hitro spoznali, da bi denar v slovenskih rokah znatno otežil njihove načrte za ponemčenje Spodnje Štajerske.
Vendar pa je bila iskra napredka že vsebolj živa. Brat Josipa, inž. Miha Vošn-jak je po upokojitvi v Celju nadaljeval in uresničeval zamisli o slovenskih denarnih zavodih. Z vso vnemo razgledanega in odločnega narodnega buditelja je zbiral istomišljenike okoli sebe, seveda ob včasih že kar nesramnih ovirah nemških krogov. Vsemu navkljub so narodni denarni zavodi stalno pridobivali na številu in vplivu. Tako je 1882 v Celju Miha Vošnjak ustanovil Zadružno zvezo, ki je bila prva na sedanjem jugoslovanskem območju. Taje poslej združevala denarne zavode in tudi vse druge zadruge Slovencev v močno organizacijsko celoto.
V takih razmerah je kot tretja na slovenskem območju nastala tudi Gornjesa-vinjska hranilnica in posojilnica v Mozirju.
Na pobudo Mihe Vošnjaka so se v Mozirju leta 1872 sestali napredni in gospodarsko razgledani ljudje kot Anton Goričar iz Mozirja, Anton Turnšek iz
Nazarij, Janez Lipold iz Mozirja in drugi. Slednji je bil tiste čase že znan narodni voditelj in dolgoletni mozirski župan, pozneje pa tudi narodni poslanec. Sklenili so ustanoviti hranilnico, ki so jo tudi 1873 odprli. Prvi načelnik je bil Ivan Selak, posestnik z Rečice ob Savinji. Kmalu je postal ravnatelj Janez Lipold. Takšna zasedba je vztrajala kar enajst let. Šele 1886 so bili izvoljeni novi člani načelstva, ki gaje vodil Ivan Tribuč, v njem so bili še: Anton Goričar, Marko Lipold in Anton Jeraj. Kasneje so seveda v dolini nastale še druge hranilnice, pa tudi v Mozirju je od leta 1908 dalj delovala Kmečka hranilnica, katere prvi načelnik je bil Ivan Cesar.
Na sploh lahko trdimo, da so se hranilnice razmeroma hitro uveljavile med ljudmi. Spočetka je bilo namreč veliko nezaupanje, saj so ljudje le malo vetje*'v varnost denarja, naloženega v hranilnici. Ko pa so te pokazale svojo narodno zavest, je zaupanje hitro porastlo.
Današnji čas je v mnogočem drugačen od tistega pred sto leti in še več. Takrat je bila splošna razgledanost ljudi še znatno šibka, po kmečki odvezi so nastajali veliki premiki na kmetijah, žal le v slabem smislu, narodno zavest pa so z vsemi sredstvi preprečevali razni tuji mogotci, ki so imeli ' v naših ljudeh zelo poceni delovno silo in jim seveda nikakor ni bilo po volji, da bi se iz naroda hlapcev razvili gospodarsko razgledani ljudje. Prav tej preobrazbi so služile tudi hranilnice in zato bi jih morali v našo zgodovino zapisati z zlatimi črkami!	*
Vse to pišem ob Svetovnem dnevu va- ' rčevanja (31. oktober). Morda bo marsikdo posmehljivo menil, daje varčevanje v sedanjem času nesmiselno zametavanje denarja. Res, na takšno gledanje vplivajo nemogoče razmere v našem denarništvu, vendar pa je treba gledati naprej, saj bo moral tudi Dinar postati uspešen denar in ko bo, je prav, da smo vzgojeni za kulturno ravnanje z denarjem, gre za neke vrste nadaljevanje dobrih navad naših prednikov. Seveda bodo morale k boljšemu , zaupanju veliko postoriti tudi banke, in , država, ki bo morala priznati tudi na tem polju voljo varčevalcev.
A. Videčnik i
Atletiki več pozornosti
Tudi letošnjega občinskega prvenstva v atletiki, ki gaje v mesecu oktobru organizirala Zveza telesnokultumih organizacij občine Mozirje, se ni udeležilo prav veliko tekmovalcev. Toda to je že običajna podoba tovrstnih tekmovanj. Vzrokov je več, najpomembnejši pa je veijetno ta, da v naši občini nimamo specializiranega atletskega društva. Ostala športna društva, ki so v glavnem zelo aktivna, pa tej športni zvrsti ne posvečajo prav veliko pozornosti, ker navsezadnje atletika tudi ni najpri-merejši šport za športno rekreacijo, če seveda odmislimo teke na dolge proge.
Sicer pa seje dvaindvajset tekmovalcev
iz petih športnih društev pomerilo v treh . disciplinah: metu krogle, skoku v daljino . in teku 1000 metrov. Kroglo je najdlje sunil Uroš Žerovnik iz Gornjega grada, drugi je bil Marjan Janko iz Mozirja, tretji pa 1 Jože Zakrajšek iz Šmartnega ob Dreti. V skoku v daljino so prva tri mesta zasedli Franc V eršnik iz Nove Štifte, Žare Kranjc iz Gornjega grada in Ivo Tesovnik iz Nove Štifte. V teku na 1000 metrov pa je prvi prispel na cilj. Ivo Tesovnik iz Nove Šti^, drugo mesto pa sta si z enakim časom razdelila Franc Veršnik iz Nove Štifte in Vojko Rajter iz Gornjega grada.
R. P.
Ljubenski smučarski skakalci se že z vso paro pripravljajo na smučarsko sezono. Veliki uspehi njihovih tekmovalcev v lanski sezoni, so dobra vzpodbuda za delo vnaprej. V teh dneh končujejo tudi obnovo 35-metrske skakalnice, ki bo dobila novo zaletišče, prevlečena pa bo z umetno snovjo. Vsa dela opravljajo sami, v veliko pomoč pa so jim delovne organizacije iz naše občine.
Ljubenski trški sodniki
Zanimivo trško življenje so nekoč živeli tudi Ljubenci. To območje je spadalo pod zemljiško gospoščino Gornji grad. Zato seje pri takratnem benediktinskem opatu Gašarju kraj potegoval za pravice pokrajinskega tržišča kmečkih podložnikov. Takšne gospodarske pravice so bile za tiste čase zelo pomembne, saj so imele za posledico tudi večje politične pridobitve. Mimogrede naj bo omenjeno, da so smeli kmetje svoje pridelke prodajati le na, od gospoščine določenih mestih, ki so se zato imenovali trg. Ta pravica je torej največkrat pomenila tudi podelitev določenih oblastnih in samoupravnih nalog.
Opat Gašperje 1459. leta podelil Ljubnemu pravice trgovanja, že leta 1464 pa je ljubljanski škof Sigmund, kot zemljiški gospod, ljubencem podelil trške pravice. Tako je Ljubno postalo trg. Takšen položaj so imeli takrat že številni kraji, vendar je bilo največ deželno-knežjih trgov, manj pa zemljiško-gospostvenih.
S trškimi pravicami so tržani pridobili pravico iz svoje srede voliti sodnika, ki ga je moral potrditi še zemljiško-gosposki upravnik v Gornjem gradu. V njihovo pristojnost so spadale doslej določene sodne zadeve v obgradju trga, skrb za izvajanje trških predpisov, le kriminalno sodstvo je še naprej pripadalo zemljiški gospoščini. Sodnik je vodil zemljiško knjigo, izdajal razne listine o dediščinah, nepremičninah in pobiral je tudi davke za gosposko. Koje Ljubno dobilo trške pravice je bil ukinjen gornjegrajski urad Savinja, ljubenski sodnik pa je tako postal oskrbnik tega območja.
Tako so ljubenski sodniki ravnali vse od leta 1788, koje prenehala obstajati škofijska gospoščina v Gornjem gradu, taje namreč pripadala cerkvenemu skladu države, to je seveda vplivalo tudi na gospodarske in politične razmere na razmere na Ljubnem. Cesar Jožef II. ni v celoti potrdil pravic iz Gašperjeve listine. Omejilje
število sejmov, ker pa je že v tem stoletju prišlo do svobode trgovanja, ni bilo hujših posledic. Kmalu pa se je odražala ta sprostitev v navezovanju prebivalcev na druge kraje, kot denimo, Solčava se je navezala na Železno kaplo, Luče na Kamnik in (tako dalje. Ljubno je bilo tako vendarle nekoliko gospodarsko prikrajšano.
Ko so leta 1792 tržani sprejeli, po takratnih predpisih, svoj samoupravni red trga, so vanj med drugim zapisali: vsakega 6. novembra so volili svojega sodnika, 13. decembra so oddajali trški obračun Gornjemu gradu, stojnino na sejmih je pobiral sodnik za potrebe trške uprave, pridobili so pravico podeljevanja trške pristojnosti (domovinska pristojnost) tujcem, ki so zanjo zaprosili, vendar pa le tistim, ki so bili gmotno dovolj sposobni preživljati sebe in družino, trški svet je kolektivno sodil tržanom in kočarjem v okviru z zakonom do-
ločenih načel, sodnik je pobiral davke od tržanov in kočarjev, pri čemer je njemu pripadalo od tržana 7 kron, od kočarja pa 3 krone letno, tržani so imeli pravico ribolova omejeno v Savinji, povsem pa v Ljubnici. Za to so morali letno oddati ali 24 postrvi ali pa plačati 48 krajcarjev v denarju. Iz skupnega trškega gozda so morali redno popravljati lesen most cez Savinjo.
S posodabljanjem javne uprave v stari Avstriji, so sodnike zamenjali župani, večje pravice so pridobili kolektivni organi samoupravne (občinske), in mnogokaj se je spremenilo. Staro je zamenjalo novo, žal pa ne vselej v dobrem smislu. Seveda pa se je na ta način spreminjalo tudi življenje v trgih, ki niso bili več toliko vklenjeni v razne socialne okove, vse manj je bilo razlik med prebivalci krajev, te so nekoč bile prav nerazumno velike.
A. Videčnik
Nekoč in danes
Dve glavni cesti, ki sta se vili po Zgornji Savinjski dolini, sta bili pred drugo svetovno vojno makadamski. Za njihovo vzdrževanje je skrbela država, oziroma Cestno nadzorstvo. Cestaiji so imeli nalogo posipavati ceste doleti in pozimi. Ker seje promet po cestah odvijal večinoma s konjsko vprego (avtomobile bi lahko na prste prešteli), je bilo na cestišču precej živalskih iztrebkov, hkrati so kolesa in konjska kopita razbrskala gramoz; tega je büo treba znova poravnati in z njim zasipavati nastale kotanje. Tiste čase so hlodovino in jamski les na veliko vozili na železniško postajo Šmartno ob Paki.
Za posipavanje ali vzdrževanje cest ni bil dober vsak gramoz ali pesek. V ta namen so kamenje tolki in drobili z železnimi kladivi (kiji). Tega dela so se lotevali ljudje, ki se niso ustrašili telesnega napora, ne vročine, skratka ljudje, ki jim ni bilo ničesar pretežko, če so le več zaslužili, kot bi z motiko in srpom. To delo pa ni samo težko, je tudi nevarno, ko izpod kija odletavajo ostri drobci, ki lahko zaidejo v oko in ga ranijo.
Primemo kamenje je bilo treba iskati na suhih in izpranih kamnitih tleh ob Savinji in seveda, koje voda najbolj upadla. Se pravi, v sušnih obdobjih.
Ni bil vsak kamen dober. Poznavalci so vedeli, kateri je lahko drobljiv, ločevali so kamen, ki je apnen in kamen za zidavo. Slednji ni smel nase vleči vlage, da so stene poslopij ostale koliko toliko suhe.
Kamenje je bilo treba znositi na kraj, kamor voda ni vdrla niti ob najhujši poplavi, hkrati pa blizu kolovoza. Zdrobljenega so odvažali vozniki v zato pripravljenih »tragah«, ki so imele pol ah cel prostorni meter. Nekateri vozniki so imeli enovprežni, drugi dvovprežni voz.
Pozimi se tega dela niso lotevali. Kamenje je bilo pod snegom, nevarnost poplav večja, odvoz skoraj nemogoč.
Zvečine so se tolčenja kamenja lotevale ženske. Preden so ga začele tolči, so ga kdaj pa kdaj znosile na kup po dvajset ah še več prostornih metrov. V poletnih mesecih so kladiva pela že s prvim petelinjim petjem in nadaljevala do najhujše vročine. Jutranje ure je bilo vredno izkoristiti, ker je v opoldanskem času vročina tako puhtela s tal, da si pri tleh lahko videl migotanje zračnih valov. Z boso nogo si po kamenju lahko stopal le, če si bfl mlad in uren.
V najhujši vročini so ženske odšle domov. Skuhale so si, se odžejale in odpočile. Potlej so s seboj vzele popoldansko malico. Največkrat je büo to kislo mleko in kruh ali kuhano suho sadje z obflo sadne vode za pogasitev žeje. Popoldansko delo je trajalo do trde noči.
* Več je o nekdanjem utrudljivem delu in vrstah priložnostnega zaslužka pripovedovala Mokričeva Franca, kije v svoji življenjski dobi marsikaj okusila.
»O, ja, marsikaj bi lahko povedala,« je povzela besedo, predvsem pa, da danes za marsikatero delo, ki smo ga nekoč opravljali, nihče več ne bi hotel prijeti. Sploh si današnji rod ne more predstavljati, kako smo nekdaj živeli. Možnosti za izboljšanje življenjskih razmer je büo silno malo.
Kot od mnogih drugih smo tudi od naše hiše na dnino hodüe tri sestre in mati. Tudi zato, ker smo imele le nekaj arov zemlje v najemu. Kmetje so nas najemali zdaj za to, zdaj za drugo delo. Na kmetijah je büo pač tako, da ni še postorjeno eno delo, ko že priganja drugo, to se vrsti od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Hodile smo okopavat, plet, na travnike sušit, žet, repo in korenje pulit in še bi lahko naštevala. V jeseni smo hodüe v gozdove listje grabit za steljo in seveda smrečje vlačit.
Dninarsko delo je büo slabo plačano. Glede plač v denarju skoraj ni büo razlik, büe pa so od hiše do hrše velike razlike pri hrani in pijači. Za pijačo so dajali sadjevec. Namenjen je bfl za žejo in kot okrepitilo. Navadno je bü sadjevec dober. Vsaka kmetija je imela sadovnjak in kar je obrodüo, je büo s pridom uporabljeno.
Ob žetvi in rnlatvi, naj je bila mlatev ročna ali strojna (na gepelj), so gospodarji dajali boljšo hrano. Več pijače in boljšo hrano so dali tudi, kadar smo po gozdnih drčah vlačili težke smrekove veje, namenjene za steljo in drva.
Kot že omenjeno, smo kamenje tolkle več let zapored. Vsako leto smo tudi šle v Spodnjo Savinjsko dolino hmelj obiral Naša skupina je več kot tri desetletja hodila k enemu gospodarju. Največkrat smo od doma šle na dan sv. Roka. S seboj smo vzele vsaka svojo košaro. Na potovanju so nam rabüe za osebne reči, büe pa so namenjene za hmelj. Gospodar nam je prišel naproti z lojtrčnim vozom in skupaj smo prišli nekje v Soteski. Na voz smo posedle z željo, da bi büo vreme v naslednjih tednih lepo in da bi büe pri delu čimbolj uspešne. Obiranje je trajalo do tri tedne, odvisno od vremena. Pri hmelju in tolčenju kamenja smo z vztrajnostjo in voljo, z žuljavimi dlanmi ter neštetimi praskami največ zaslužfle.«
»No in kako je büo s plačflom pri kamenju?«
»Od prostornega metra. Kup zdrobljenega kamenja je bfl navadno visok en meter in gledale smo, da je bü kar najbolj prikladen za merjenje. Merit je prišel cestni nadzornik iz Celja. Od prostornega metra smo dobfle po trideset dinarjev, tik pred drago svetovno vojno pa že po sto.«
»In primerjava? Kaj seje dalo kupiti za sto dinarjev?«
»Kot primer lahko navedem, da je sto do stodvajset dinarjev stala zidana ruta, kije bila tiste čase v modi in smo si jo na glavo nadele samo ob nedeljah in praznikih. Koliko so
dobivali vozniki za odvoženo kamenje in gmajne do ceste, ne vem povedati. Ker za voznike ni büo stiske, gotovo tudi zaslužek ni bü kaj prida.
Primerjavo med zaslužkom na dnini in pri kamenju bi lahko takole opisala: Tik pred drugo svetovno vojno je dninarica za ves dan dela zaslužila od 10 do 15 dinarjev in hrano, delavka, ki je tolkla kamenje pa, pri svoji hrani, približno 25 do 30 dinarjev. Pri kmetu bi morala delati dva ali tri dni.
»Kako pa pri hmelju?« Tam ste imele hrano in prenočišče. To je büo običajno.«
»Da, tako je büo. Pri hiši, kamor smo me hodüe, smo imele.zelo dobro hrano in s pijačo niso bili skopuški. Kakor drugod smo tudi'me spale na »podu«. Postlali so nam s slamo in odejami. Nismo se imele za kaj pritoževati. Čeprav utrujene, smo marsikateri večer pele, se šalfle in smejale, dokler nismo zaspale. Bile smo pač mlade. S svitom smo že büe pokonci. Nič nas ni motilo, daje bila rosa na tleh in hmelju. Pri obiranju smo tekmovale, katera bo ob koncu imela več škafov in seveda več denarja. Naša najboljša obiralka je na dan nabrala po štirideset do triinštirideset škafov hmelja, za en škaf pa je dobfla po dva dinarja.
Obiranje hmelja ni büo ravno prijetno delo. Čeprav je hlape: ah z železnim primežem že narušfl štice, jih je büo le treba izvleči iz tal in nagniti na križ, kjer je vsaka ležala tako dolgo, da sta jo obiralki oskubili vsaka s svoje strani. Že itak žuljave in opraskane roke, sta rosa in dež rada razjedla kožo do krvi.
Gospodar je zahteval lepo nabran hmelj. Kobule so morale imeti peclje. Niso smele bito osmukane z vitic, ker bi se zdrobüe. Ravno tako ni smelo biti med kobulami preveč zelenega listja, sahto tu in tam kakšna malenkost. Hmelj smo obirale v košare, privezane
ob pas, praznfle pa smo jih v vreče iz jute. Gospodarje navadno prišel po hmelj dvakrat na dan, ga zmeril, zapisal škafe, nato pa ga odpeljal v sušilnico.
Proti koncu smo büe utrujene in že naveličane. Stele smo vrste hmelja in naposled že štice, kakor vojak šteje dneve, ko bo smel sleči vojaško suknjo. Ampak ko smo dobfle denar, so bile vse težave in bolečine pozabljene. Vsaka zase smo že sproti štele škafe in računale koliko bomo zaslužfle. Največkrat pa je bilo potreb po tem in onem več kot pa cvenka.
Vsak naš dinarje bfl krvavo zaslužen, zato pa smo mi, reveži, kruh kije bil pičlo rezan, veliko bolj spoštovali, kot ga danes.
Mladi tudi ne veijamejo kako hudo je bilo med vojno. Kar jezna sem, če kdo omalovažuje, kar je bilo doseženo za ceno tolikih življenj iz vrst našega naroda.
Stara sem že čez osemdeset let. Kaj bi danes, če ne bi imela pokojnine, če ne bi imela svojega denaija? Beračica bi bila, kajti tudi sorodniki v takšnih razmerah, kot so büe, ne bi biti bogati. In kohko meni podobnih bi bilo? Za delo niso več, živi v grob ne moremo, nič drugega bi nam ne kazalo kot hoditi od vrat do vrat O, zavedam se, daje pokojnina plačflo za nekdanje garanje in to je prav. Pokojnina sicer ni visoka, posebno za sedanje cene, godrnjam pa tudi ne. Ko sem bila mlada, bi se rada s čim pobahala, pa nisem imela ficka v žepu, da bi uresniola želje. Kaj vse smo dekleta videle na sejmih, toda takšne kot me smo samo oči pasle. Kljub hudim skušnjavam, ki so nas grabüe, smo le preživele.«
In Franca se je nasmehnila sproščeno, vedro in zadovoljno.
ŠTEFKA PETEK
Nove knjige v občinski knjižnici
I.	LEPOSLOVJE: Cook, R.: Koma, Holt, V.: Skrivnostni zdravnik, Zidar, P.: Medžugorska legenda, Simčič, S.: Psomar in njegovi hlapci, Wood, L: Moški v kuhinji, Stoker: Drakula, Kingsley, J.: Dišave, Barnes: Flaubertova papiga, Zupan, V.: Apokalipsa vsakdanjosti, Wallace: Vrata sedmerih ključavnic, Adams: Restavracija ob koncu vesolja, Adams: Stoparski vodnik po Galaksiji Škrinjar, P.: Plaz.
II.	STROKOVNA LITERATURA: Kotnik, S.: Spodbude, Ferčej, J., F. Skušek: Govedoreja, Holcman, T.: Perutninarstvo, Gardner, M.: Aha! pa te imam, Klovar, M.: Računalniško oblikovanje in urejanje besedil, Ule, M.: Mladina in ideologija, Jerič&Golob: Želve v našem domu JRus, V.: Na kriznih križpotjih, Toš, N.: Metode družboslovnega raziskovanja, Šifrer, J.: Pisatelji in knjige, Lovci razdalj (zbirka ilustrirana zgodovina letalstva), Löwen: Bioenergija, Ambrožič, L.: Po čem je zmaga, Porazik, J.: Stari avtomobili, Rastlinski svet Evrope, Keber: Leksikon imen, Hauck: Kako se pomirimo, Hauck: Uspešno spolno življenje, Offizia: Iz morja v ponev. v
III.	MLADINSKA LITERATURA: Zbirka Čebelica: Zanikrnica Huri, Praprotno seme, Čarobna piščalka, Blyton: Na otoku zakladov, Šifrer, T.: Svet ob Šavi.
Frischauf na poti po Zgornji Savinjski dolini
Pred 111 leti (leta 1877) je Johannes Frischauf v nemščim izdal planinski vodnik Savinjske Alpe, v katerem je opisal pot iz Celja v Logarsko dolino, še posebej natančno po Zgornji Savinjski dolini. V prejšnjih dveh delih smo avtorja pospremili do zadnjega večjega kraja na tej poti, do Solčave.
Ce nameravaš prebiti dalj časa v Solčavi (1) (606 m), se predstaviš nadvse gostoljubnemu častitljivemu gospodu župniku Jancu (2), očetu tukajšnjih turistov, kije zlasti v prejšnjh časih, koje bilo za zavetje slabo poskrbljeno, pre-nekaterega lačnega nasitil in žejnega napojil. Debela lmjiga za tujce priča o neizčrpni gostoljubnosti tega poštenjaka, ki naj ga dobrotljiva previdnost še dolgo ohrani človeštvu v korist in blaginjo. Zdaj si postrežen v gostilni pri Mežnarju (3). (Herle), ki je korenjak, izvrstno pozna okolico in dobro govori nemško. Tudi v skoraj nasproti ležeči gostilni čevljarja Marušnika (4), ki ima še majhno kramarijo, si v obeh skoraj elegantno opremljenih sobah res dobro nastanjen. Oskrba je v Solčavi dobra: kokoši in postrvi se dobijo vedno, kava, vino, pivo in mineralna voda iz kislega vrelca so še zlasti izborni. Vsakomur priporočam ogled zanimive cerkve in
pregled knjige za tujce.
Od Solčave naprej vddi sprva široka pot četrt ure po desnem bregu, nato prečka Savinjo in pride v 5 minutah do tiste doline, po kateri lahko greš po poti na levi strani navzgor k Svetemu Duhu (5). Zdaj se vleče ozka pešpot še četrt ure ob Šavinji, nato se spet obme na desni breg, kjer vodi — zdaj že mogočno široka pot — skozi gozd; čez četrt ure še enkrat prestopiš Savinjo in zdaj ostane pot na levem bregu 10 minut, vse do začetka Logarske doline(6), eno najlepših alpskih kotlin, ki ji je komaj najti enako. Prekoračimo Savinjo in vstopimo v tisti del Savinjske doline, ki se imenuje Logarska dolina—od njenega začetka do prve ugledne hiše (683 m). Dolina je četrt ure (hoda) široka in dve uri dolga. V ravnini so zelena in izredno rodovitna tla; v prvem delu vidimo malo nižje močno gozdnate višave, v ozadju pa fantastične škrbine Ojstrice, Brane (7), Babe (8) in Rinke (9), ki se iz doline zdijo nedosegljive. Sama tla, ki jih namaka valovje Savinje, ponujajo prebogato sliko kontrastov. Dobra vozna pot pelje mimo drvarja Andreja (10) pol ure do zadnje kmetije, Plesnika (11) (730 m), prekrasnega izhodišča za izlete v višje predele; pri gostoljubnem in izobraženem lastniku doživiš najprijaznejši sprejem. Malo nad Plesnikom se drugič
pokaže Savinja, in to iz več izvirov. Pot pelje skorajda po ravnem (na levo prideš v četrt ure do tančičnega slapa) kako uro naprej, kjer se obrneš na desno (ter stopič) čez Savinjo — in kmalu dosežeš zadnjo oglednico. Ozka pešpot te zdaj po strmini v četrt ure pripelje do slapa Rinka (12), cilja večine popotnikov po Logarski dolini. Čez rdečkasto skalno steno pada mogočno vodovje Savinje 120 metrov globoko.
OPOMBE: (1) V izvirniku: Sulzbach. — (2) Janez Janc, rojen leta 1809, je bü župnik v Solčavi v letih 1847—1881. — (3) V izvirniku: Messner. — (4) V izvirniku: Maraš-nik. — (5) V izvirniku: Heiliger Geist. — (6)
V	izvirniku: das Logarthal. — (7) V izvirniku: Brana. — (8) V izvirniku: Baba.—(9)
V	izvirnik: Rinka. — (10) V izvirniku: Andre. — (11) V izvirniku: Plesnik. — (12) V izvirniku: Rinkafall.
ZA SKLEP: Kar preveč številk za potopis, vendar — kot že rečeno — to le ni navaden potopis, temveč odlomek t (planinskega) vodnika. Zalo so bili podatki v njem seveda pomembni, zanimivi pa so danes predvsem zato, ker v njih pri informacijah o oddaljenosti med krepi ni kilometrov, temveč so navedeni časi, potrebni za hojo (ali za vožnjo z vprego, kjer je to bilo mogoče).
(3. del)
Frischauf se od potopiscev razlikuje po tem, da kakih kulturnih spomenikov ne vidi — lev Gornjem Gradu je opazil cerkev —, vendar pa V vseh večjih krajih navaja možnosti za prehremjevanje (in pri tem ceh ponudbo) in prenočevanje. Na ta način spoznamo »turistične« zmogljivosti naše doline v 70. letih prejšnjega stoletja
Imena ki jih je uporabil Frischauf v tem odlomka so razmeroma natančna so pa na primer vprašljive Logarske peči ali trije Zavratnikovi pohki V tem potopisu pa ostaja nejasno, atijeavtoriz doline res hčil gorske vrhove, o katerih je pisal npr. Rinko, Babo in Brano ali Ojstrico in Raduho, pa čeprav je znano, da je Frischauf zlezel na večino teh vrhov. (T'ak sum se poraja tudi pri drugih potopiscih.) Glede krajevnih imen so bili avtorji namreč praviloma odvisni od domačih informatorjev, ki pa niso bili vedno zanesljivi
Kljub nazadnje izraženemu pomisleku paje bil Frischaufov potopis za nas pomembna pridobitev, saj je prvi v vrsti gorskih vodnikov po Kamniško-Savinj-skih Alpah, in to sphh ne slab.
Uvod, prevod, opombe in beseda za konec Peter Weiss
Takole so nekoč spravljali les na Planici nad Lučami. Na sliki vidimo priljubljene »poke«, ki so bili zelo primerni za spravilo platanic v najtežjih terenskih razmerah. Poki so imeli pred sanmi prednost v gibljivosti in zato večji primernosti za dela v planinah. Sprednji, gibljivi del, na katerega so pritrjevali platanice, so imenovali »rištah«.
Veterinarsko dežurstvo
21.	11. do 27. 1 L, Lešnik Marjan, Dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219
28.	11. do 4. 11., Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179
5.	12. do 11. 12., Šturm Bojana, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-107, 857-722
12.	12. do 18. 12., Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112
19.	12. do 25. 12., Lešnik Maijan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219
Dežurna služba Elektro Celja Nadzorništvo Nazarje za mesec december 88
' Od 28. 11. — 4. 12., Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 Od 5. 12. — 11. 12., Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 Od 12. 12. — 18. 12., Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 Od 19. 12. — 25. 12., Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 Od 26. 12. — L 1. 89, Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 V slučaju kakšne spremembe pokličite Elektro Celje tel. 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije.
Kino »DOM« Mozirje v decembru
1. HOKUS-POKUS — ameriški film — romantični triler
3.,	4. TOPLI BRATJE — italijansko/francoski film — komedija
6.	OPERACIJA BANZAI — francoski film — komedija
8. LJUBEZEN NA VRTILJAKU — švedski film — erotična drama
10.,	11. POBALINI NA DOPUSTU — francoski film — komedija
13.	AVTO UBIJALEC — ameriški film — avanturistični»
15. HUNDRA — ameriški film — avanturistično/zgodovinski spektakel
17.,	18. POLICIJSKA AKADEMIJA III. DEL — ameriški film — komedija
20.	SUPER VOHLJAČ — ameriško/italijanski film — avanturistični
22.	IZVENZAKONSKA POTOVANJA — jugoslovanski film — komedija
24.,	25. BANANA JOE — italijanski film — avanturistični 27. JASTOG ZA ZAJTRK — italijanski film — komedija
29.	NOČI GOSPE SIMONE — italijanski film — ljubezenska drama 31. L/L MESTO V SRCU — ameriški film — drama
Kino »Jelka« Nazarje v decembru
3.—4. JANKBLANK — JEZNI FANT, ameriški film — akcijski
7.	MOJA LEPA ŠOFERKA, ameriški film — ljubezenski 10.—11. SKAVT, vzhodno nemški film — vestern 14. NEVIDNI UBIJALEC, angleški film — triller 17.—18. DRAGULJ IZ NILA, ameriški iflm — avanturistični 21. MEDVEDKI DOBREGA SRCA, ameriško-kanadski film — risanka — predvajanje risanke bo ob 17. uri
21. LJUBIMKA POD POSTELJO, italijanski film — seksi komedija 24.—25. MOJA AFRIKA, ameriški film — avanturistični 28. MLADI PUSTOLOVĆI, ameriški film — kriminalistični 31.—L L 89 ROKI IV, ameriški film — akcijski
Kino Gornji grad v decembru
3.—4. 12. 88 BOMBARDER — akcijski
10,—11. 12. 88 TIGROV BES — kung fu
17,—18. 12. 88 MOJA AFRIKA
24.-25. 12. 88 POLICAJI IN POLICAJKE — komedija
31. 12. 88, L L 89 UMAZANI INŠPEKTOR HARI — kriminalistični
Kino Ljubno v decembru
3.-4. XII. AMADEUS — ameriški film, drama
9.—10. XII. POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA — ameriški film, komedija 17.—18. XII. SMARAGDNI GOZD — ameriški avanturistični film
23.	-25. XII. DESET ZAPOVEDI — ameriški zgodovinski film
24.	XII. POLETJE V ŠKOLJKI II. — domači mladinski film 30. XII. PRAVE STRASTI — erotski film, nočni kino
25.	—30. XII. PROGRAM RISANK
Matična kronika za mesec oktober 1988
POROKE: 1. Podvratnik Anton, star 26 let iz Lepe njive 86 in Podvratnik Frančiška, stara 19 let iz Lepe njive 54, 2. Suhoveršnik Jurij, star 21 let iz Lenarta 6 in Ermenc Majda, stara 22 let iz Florjana 20,3. Goličnik Jože, star 27 let iz Brezja 3 in Hriberšek Helenca, stara 19 let iz Lepe njive 8,4. Glinšek Jernej, star 22 let iz Skoma 45 in Weiss Elizabeta, stara 22 let iz Mozirja 324, 5. Reiter Jože, star 23 let iz Poljan 23 in Slapnik Martina, stara 20 let iz Rovta pod Menino 37,6. Ribič Jožef, star 29 let iz Brega pri Polzeli 70/a in Blatnik Nevenka, stara 26 let iz Ljubije 31,7. Ermenc Ernest, star 28 let iz Mozirja 46 in Brancelj Alenka, stara 25 let iz Lok pri Mozirju 29,8. Funkelj Drago, star 24 let iz Lokrovca pri Celju 69 in Novak Agica, stara 19 let iz Mozirja 327.
SMRTI: L Planovšek Jožef, star 80 let iz Trnovca 19,2. Praznik Franc, star 55 let iz Radmirja 17,3. Rakun Jožefa, stara 62 let iz Radmirja 24,4. Mliner Fortunat, star 35 let iz Primoža pri Ljubnem 53, 5. Zamrnik Marija, stara 79 let iz Krnice 2,6. Krebs Ana, stara 61 let iz Luč 81,7. Podbrežnik Jasmina, stara 5 mesecev iz Raduhe 59,8. Kondrad Helmut, star 77 let iz Luč 72, 9. Vavdi Silvester, star 51 let iz Solčave 13, 10. Krivec Alojzija, stara 83 let iz Robanovega kota 9,11. Resnik Marija, stara 82 let iz Podolševe 4, 12. Krebs Janez, star 58 let iz Florjana pri g. gradu 14,13. Terbovšek Martin, star 62 let iz Florjana pri G. gradu 13,14. Meh Leopold, star 94 let iz Mozirja 2,15. Semprimožnik Anton, star 72 let iz Nazarij 25.
msmmzi
»Savinjske novice« izhaiaio mesečno — Izdaia SZDL občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Rajko Pintar — Tajnica urednika Mija Pavlin — Fotografska priprava Ciril Sem — Uredništvo in uprava: OK SZDL Mozirje, telefon (063) 831-850 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka: 52810-678-54000 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje—Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom DJC, tozd Grafika Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.	__________________