262 Starozgodovinski pomenki. Sveto indiško figovo drevo in njega pomen na no- riskih rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. Razno cvetlice Lotos je rodivuo moč pri lndih razodevalo figovo drevo, imenovano Banana, Ashvata, Čaitva, Vata, Pipala, Bodhi, Kondol itd. Ostroumni Creuzer *} piše o tem drevesa sledeče: Kakor je Indijanec v etiškem ozira srečno zapazoval natoro in v nji vedil veličastne nravne resnice razodevati, ravno tako po sreči mu je to šlo v teoretičnem; naj večje verske skrivnosti je tako rekoč bistveno pred oči postavljal po natornih stvareh. Tako je od tistega indiškega vsebožjega začut-stva, da: „Bog je vse, v Njem je vse; zunaj Njega je svet, in vendar je v Njem tudi svet; vse stvari izhajajo iz Njega in se spet stekajo v Njegovem neskončnem naročji", bilo Ashvatovo drevo natorna pripodoba in živ zaznamnek. Je pa to drevo, ki se tudi Pipala (Ticus religiosus Lin.) veli, indiško figovo drevo, ki se posvečuje po vsi lndii in zasaja okol vsih pagod in tempelj-nov. Perja (listja) je serčnatega, spredej zaojstrenega; če majhna sapica pihlja, se že trese. Poglavitna lastnost tega drevesa pa je, da iz njegovih vej segajo izrastliki noter doli v zemljo, kjer delajo korenine, da iz njih raste novo drevo. Tudi Vi snu je v podobi tega drevesa izrisan, tudi njemu je to drevo posvečeno" itd. Na slovensko-rimskih spomenkih se a s h vati do listje pogostoma nahaja, deloma samo, deloma v zavezi lelje-vega in loti nega perja. Ako pa imajo spomenki mi-tiško podobo, se gotovo ashvatino listje ne pogreša na krajnikih spomenkov. Posebno dva lepa spomenka sta na Štajarskem: eden v A dri i blizo Fronleitena, na kterem jeVišnuvorel, — drugi v S e ko vi, na kterem orla in ribe, znamnja Višuuve, nahajamo (glej: Muhar, Gesch. d. Stei. I. Abbild. Tafel I. fig. 1. in Taf. XII. fig. 9.) Naši nemški starinoslovci to listje naravnost imenujejo nLaubgewindeu in ni jim mar bilo, ga dalje pretresati. Ker vsak, kdor o rimskih starinah piše, mora saj poveršoo rimsko simboliko poznati, bi bili tudi naši starinarji mogli že davno zapaziti, da to „Laubgewindetf je posebna in nori h k i m in panonskim spomenkom edina vlastovi-tost, ktere na vsih drugih rimskih monumentih zastonj iščeš« Ne samo za lepote voljo so nekdaj alegorije ali pri-ličbe rabili, in najdba alegorije ni le otročja igrača kakošnega lenega ljudstva. Alegorija (priličba) ") je jezik starega sveta, v kterem je življenje čutov nad-viadovalo, ne pa življenje merzlega uma, kakor današnji dan 3J. Zato umetniki našega veka ne najdejo nobenih novih izvirnih alegorij. Vse, kar na spo-menke stavljajo, je prenaredba starih alegorij. Med vsimi narodi starega sveta pa so stari Indi jezik podob ali slik nar bolj izobrazili, ker bolj žive domisli je ni noben star narod imel, kakor indiški. Zato ') Creuzer „Symbolik" L, 643, Bo hI en „Indien" t 39. 2) Kakor alegorije tako tudi gerbi (VVappen) imajo ali veroza-konsk ali zgodovinsk temelj, in znamenito je viditi. da žlahne koroške rodovine imajo večidel slovanske mitologiske živali v svojih gerbi h, in nektere spet iz združenega čas tj a Višnutovega in Shivatovega, na priliko, žlahne rodovine Slugov (Sluga) leva in vzvezdo, Ragačnikova leva, meydveda in zvezdo, Cabušnikova leva in zvezdo, Staudahova leva in kušara (Eidechse), See-nusova meresca, Jabornekova medveda, Seelova kravo, Mirnikovo zvezdo — vse to so simboli Višnuta in Shivata. Tudi gerbi nekterih nemških vitezov imajo simbole iz slovenskega častja kakor, postavimo, Silberbergi, kteri v Brezah (Friesach) počivajo, možo-leva, najberže v spomin, da so pod Karolingi Slovence vitežko gnjavili. 3) Nor k „Mythol.tt I. 105, Pis. je njihova umetnost zlo zlo različna od gerške io rimske, kar ostroumni Creuzer *) posebno določno terdi. To ostro protislovje najdemo na noriških in panonskih spomenkih tako, da že poveršen poznatelj rimske starine, akoravno ni Wi nkelmann, zapazi bistveoo različnost. Ali z umetnostjo noriških spomenikov moramo primerjati umetnost rimsko tistega časa, kadar so Rimljani Norikum gospodarili, zakaj v tistem času je gospodarila gerška šola v Rimu, ne pa staro-italska. Ako vlastovitost rimske obrazovavne umetnosti (bildende Kunst) od Augusta do Konstantina Velikega presojamo, vidimo, da so statve v opravo življenja oblečene. Takošne podobe, ktere osebo v vzvišenem junaškem značaji predstavljajo, so večidel nage in za to versto podob je iznašel Plini poseben izraz imenovavši jih: ahilejske. Tudi sedeče podobe s plajšem (pallium) okoli kukov (Hufte). Od starešinstva posvečeni cesar (divus Augustus) se je predstavljal sedeč v togi in z žezlom v roki, glava pa je z žarno krono obsijana. Za Hadriana nahajamo upliv egiptiškega zloga in za Antoninov so glave podob kakor tudi brada pokrite z obilnimi lasmi. Pozneje se življi umetnosti zrn i raj bolje zgubljajo 2). (Dalje sledi.) 0 Creuzer „Symbolik« L 647. 2) K. O. Muller „Handbuch der Archeologie der Kunst" str. 214 itd. Pis. *) Res hvale vredno in praktično učenje je tako I Vred. 266 Starozgodovinski pomenki. Sveto indiško figovo drevo in njega pomen na no- riških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Ako pregledamo vlastitosti (atribute) rimskih podob, ktere poznamljajo značaj in delavnost glavnih podob, vidimo spet veliko različnost med podobami na noriških in panonskih spomenkih in pa med čisto rimskimi. Na noriskih spomenkih ni ne cvetja, ne sadu, ja-belk, granatov, maka, latovja, oliv, lovora, hrastovih vencov, beršlana itd., pogrešamo dalje tanie, infule, hiketerie, kerikeje, trinoge (iz ApoIon«ve službe^), manjka tudi Lekvtbos, Alabastron, Kalathos in M o d i u s. Nikjer ni viditi Tr op a ona, vesla, aplustra, 267 kithare, svringe, kyrabale, krotala in dragih zaznamkov mirnega veselja tihega kmečkega življenja ali divje bakiške h o ti. Nahajamo samo orla, kteri je bil pri Rimljanih zaznamek auguri a, zmage,oblast i, apotheoze, ali spet v d r u ž b i ta ko snih simbolov, kteri pričujejo, da ni rimska idej a v podobi. Nahajamo bika pri Rimljanih znamenje blago-elovne pri rodne moči *), kačo znamenje zdravilne in omladivne prirodne moči, ali pa oblasti ehthoniških demonov, ali sopet v zavezi živali, kakor, postavimo, leve 8 kačjimi repi, kače v dražbi krav in vran, kače v dražbi kušarjev med tertami, kar vse spet pričuje, da alegorija ni rimskega početka. Edini zaznamki, kteri bi utegnili pričati za rimski značaj, so: žezlo, trisula, buzdovan, kopje, strela, lok, t nI, — al osebe, ktere te znamenja imajo, se nam prikažejo spet v nerimski obleki in v družbi še drugih vlastitoftt, ktere spet na nerimsko bogočastje, nerimsko življenje opominjajo. Predalječ bi od svojega cilja zašli, ako bi hotii vtem članka vlastitost rimske umetnosti memo une, ktero najdemo na uoriških spomenkih, natanko pretresovati. Sicer vidimo upljiv rimske umetnosti, vendar ni tako velik, da bi izvirni narodski značaj celo zbrisal. Ako se figovo drevo tadi nahaja v rimskem in gerškem bogočatji, vendar ni toliko obveljalo, da bi se bilo rabilo za zaznamek božanstev na javnih spomenkih. Tudi figovo drevo, ktero na gerško-rimskih spomenkih nahajamo, je drugo od drevesa na noriških in panonskih spomenkih, in sicer prosti — ficus caprificus, ne pa indiška Ashvata. (Dalje sledi.) *) To idejo so Rimci spet dobili iz Azije in ni izvirno-rimska. Izražena je v parziškem Abudadu, v egiptiškem Apisu ali Epaphu (od a p, ep), v indiškemBosva-tu inDarma-tu. Kakor smo že večkrat rekli, so poznamljanja roditi na poznam-ljanja svetiti, goreti prenesene; to najdemo spet v egiptiškem Onuphisu od On, egipt. luč, sonce, zato ime egiptiškega mi-trovega mesta On, ktero so Gerki v Heliopolis grecizirali. Veli se sedaj Matarijeh, kar na sorodno Mitra opominja, kakor se sonce pri In dih i udi veli, in kar Paulin s sol in amicus prestavlja. Pis. 270 Starozgodovinski pomenki. Sveto indiško figovo drevo in njega pomen na no- riških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Utegnil bi nas kdo vprašati: kako so mogli stari Slovenci indisko figovo drevo poznati, ker v Noriku ne raste? Takega vprašamo: kako so stari Tuski prišli do lote, ker tudi ta v Italii ne raste, in severni Slovani do grozda, kterega badnička Siva v rokah derži *), ker kraj pobrežja baltiškega morja terta ne raste, ali pa do levov, kterih ni kraj baltiškega morja. To so sveti spomini na pervo domovino! Beseda vino* vinu m, Wein, je semitiškega po-cetka, in učeni starinoslovci identificirajo pomene orvog inovog*) vino in osel hebrejsko hamor in hamar, ker človeka preobilni vžitek vina stori zemeljskega — oslovskega. Ravno tako identificirajo pomene vi ti s in vitium, Wein in AVeinen, ker vino ni prineslo samo veselja, teiooč tudi žalosti in prepira na svet 3j. Znamenito je, da ime Ba ceh us, kterega početek stav-Ijajo Gerki v Fenicijo, pomeni v semitiškem in ger-škem jeziku j oče či, p laka joči, der Weinende, lacrimans od semitiškega bakah, lacrimor, gerški ^a^co, wehklagen. Shiva, iznajdnik vina, se tudi veli Rudra, lacrimare fa-ciens. Terta je torej korenika prepira, zato je ostroumni Kanne 4) nemško besedo Rebe iz semitiškega rib, lis, Zvvist, izpeljal. Rimsko besedo viti s izpeljuje učeni dr. Eichhoff 5) iz glagola indiškega v d umfassen, umgeben, odkodar latinsko vieo, litvansko ve ju, rusko viju, slov. vijem; vetras, Rohr, Binse, slov. vitra, die Holz-faser. V it i s torej pomeni ?3das Gewundenea, vito, ana-logičnoslov. terta, te rtiča, die gewundene Ruthe, sausk« tarn, trut, tarh, tarnh, brechen. Besedo terta je torej Slovan stvoril, in je edino le njegova Jas t. Ako ne bi v napisih rimskih spomenkov drugega nobenega imena ne našli, kakor edine Tertinius 6), Tertinia, Ter tu 1-lus, Tertullinus 7), ter bi že imeli dokaz temeljit in ne-podertljiv, da so ob času rimskega vladarstva čez Norik InPanunijo že Slovani takraj Dunaja prebivali, ne pa še le kakor „stubengelehrtecc zgodovinarji terdijo, v 6. stoletji iz severa sem prišli. ') Masch „De Diis abotrit" str. 42, fig. 44. -) Dr. Kuhn hoče besedo: vinum iz sanskritske korenike van izpeljevati, toraj vino — ljubeznjiva pijača; vendar hebrejska analogija ima tudi kaj za se. 3) Glej o tem Nork: „Myth. svmbol. Real VVorterb." IV. 193. 409. 4) Kanne „System des ind. Myth." 291. 5) Eichhoff „Europa und Indien" str. 226. *•) Kakor je že večkrat rečeno bilo, je Rimljan premagane pokrajine hitro začel porimčevati. Učeni rimski starinoslovec Ruperti piše o tem sledeče: „Razmere in naprave po deželah so le posebno o tem, kar je zadevalo ustavo mest, po starem pustili. Zatega voljo so jim pustili njih starašinstvo, njih magistrate, sodništvo čez meščane, oskerbovanje mestnega premoženja, vendar je vse to bilo po rimskih postavah osnovano in prenarejeno". (Ruperti „Romisch. Alterth." II. 794). Zato so tudi imena polatinčevali, ker je rimsk jezik bil uradni. Porimčevanje so pospeševale naselbine, ktere so ustanovili, da so, kakor Ruperti dobro pravi („ibidem", str. 767): „pod videzom dovoljene svobode čez premagane toliko lože gospodarili in z vpeljavo svojega jezika, svojih postav in svoje ustave svojo moč bolj uterdili". uhar „Gresch. der Steierm," I. 420 in na drugih mestih. Pis. Ali imamo še drugih mnogo« Tako na figovo častje opominja ime Fikobitus J), v kterem na pervi pogled vidimo vindenizem. Rojen Latioec bi napravil „Fikul-neus^, ali slovenskemu latinškutarjuso bile domače imena Ilostevit, Svetovit, Harovit na mislih, zato je iz Smokviča 2J, Smokuča, Figoviča napravil Fikobitus. V slavnem škofovskem gradu sekavskem nad Lip-nico, kjer se nahaja toliko staroslovenskih božanstev Da kamnih vpodobljenih, ki so v zidovje grad*ko vzidane, je tudi lepo ohranjen kamen, na kterem je Vi snu vpodobljen in sicer takole: Spodej vidimo krilatega ribo-konja z levov i mi tacami. Nad to sliko je krilat mladeoee, kterega spodnji del trupla je ribje luskast. Mladeneč je brez nog; namesto nog ste dve veji, ki se kviško vijete. Veji derži mladeneč z rokama, in iz listja vej se vidi, da ste ») M uhar „Rom. Norik." I. 183. 2) Na Krajnskem še živijo rodovine „Smokuč"? tudi kraji „Smo-kuč" se nahajajo. Pis. 271 in disketa svetega figovega drevesa. Tretja veja raste iz glave mladenča in se konča v venec fig kraj, kteresra na vsaki strani dve možke osebi stojite. Podlaga njo sta dva roga obilnosti. Nad vencem figovim je vpo-dobljena luštra (Maschel) in nad 1 ust uro dve ribi. (Dalje sledi.) 274 Starozgodovinski pomenki. Sveto indiško figovo drevo in njega pomen na no- riških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Enaka podoba je na dragem sekovskem kamnu, al ker kamen ni več cel, tedaj ni na njem nič drnzega viditi, kakor podoba pervega kamna do figovega venca. Muhar, kteri je 20 sekovskih starinskih podob razložil — se ve da po latinski in gerški mitologii, se razlage te znamenite podobe ni lotil. Knabel *), kteri je pri razlaganji sekovskih podob nar temniše gerške mitiške basni iskal, kterih gotovo rimski načelniki in noriški podoba rji niso znali vkljnb visoki izobraženosti starih Rimljanov, to sliko tako razlaga: 55Eine simbolische Darstellang. Ganz oben ruhen zvvei mit den Schvveifen verschluageue Delphine auf einer umge-sturzten Muschel. Rechts und links von ihr stehen zvvei gekleidete Kinder und scheinen einen herabhangenden Kranz getrockneter Feigen zu halten. Sie stehen auf zvvei Fiill-hornern, die sich auf einen gefliigelten Ki n des geni u s stutzen, dessen Unterleib in Schuppen, und dann in beiderseits geschlungenesLaubvverk ausgeht, wel-ches er mit den Handchen halt. In einer unterhalb befiud-lichen Abtheilung schvvebt ein Seeungeheuer. Ich balte das Ganze fiir ein Simbol desHandels mit Seewa-ren, das als Verzierang an dem Hause eines Mannes an-gebracht gevvesen sein mochte, der dem Corpus negotian-tinm angehorte, und mit Sudfruchten und andern Erzeug-nissen des Meeres Handel trieb". Nam se ta razlaga pozdeva v vsem smešna. Ako je to simbol tergovine, kaj nek ima tukaj gefliigeiter Kindergenius opraviti? Daje vprašamo: kdo nam za-more iz starih rimskih starin le eneksemplar ribo- lu kaste ga genija pokazati? Stari Gerki in Rimci so res morske pošasti vsake sorte si izmišljevali, — al takošnjih spet nikjer ne najdemo. Po našem mnenji je podoba ta sostavek iz Višnu-tove delavnosti. Ako se gori navedenih besed Creuze-rovib spomnimo, ktere je o indiški umetnosti izgovoril: „nicht das Schone wird gesucht, sondern das mogličhst Erschopfe ndeu, tedaj resnico teh besed najdemo v naši podobi popolnoma spolnjcno. Ravno ta ostroumni izsledovatelj starega sveta še pravi 2): 5,11 ii z ah lige Beivverke hat jeder ihrer Gotter, jedoch keiues ist bedeutungslos; jeder Kopf, jeder Arm, jeder Fass ond so fort kat eeine besondere Bedeutung, und die ganze Geschichte des Gottes liegt in Simbolen, so, dass wir gevviss die Behauptung vvagen konnen: es habe kein Volk der Erde seine Religion so ausfuhrlich simbolisirt, als das indische 3). Ravno to obilnost v 1 as t in nahajamo pri severnih Slovanih, tako, postavimo, ima Shri Rama-Rado-gost ptiča na glavi, spredej čl o večje, zadej levovo lice, na persih bikovo glavo; na drugih podobah ga vidimo s ptičem, s to poro (^Streitaxt) kakor Pogoda 4), to je Višnu Pagašasana, Visna-Shama 5) ima spredej člo-večjo, zadej meresčevo glavo, plužno železo v ') „Schriften des histor. Vereines fiir Innerosterreich." I. 48 2) Creuzer „Simbol." L 647. 3) Naj nikdor ne misli, daterdimo: indiška in slo ven s k a umetnost ste eno, — al to terdimo . da. ker je slovansko basnoslovje enako z indiškimi, slovanska umetnost ima barem in diski tipus? ker verozakonska umetnost je lici verozakona. 4) Mone „Geschichte des Heidenthums i m nordl. Europa" I. 204. ) Asiatic. liesearch. VI. 462. roki, rog obilnosti, sončne žare *) itd. Vse te vla-stine so vzete iz raznih avatar Višnu vih, ktere je slovenski duh hotel v spomin raznih djanj in delovanj božanstva v eni podobi zediniti. Tako tudi v naši podobi vidimo več zaznamkov iz Višnutovih djanj predstavljenih. V morski pošasti (glej podobo*) vidimo zaznamovano luč, vodo in zrak. Lev je znamenje sonca v bas io-slovji vsih starih narodov, in sicer sonca v cenitu, v kte-rem času skor svojo naj večo vročino in neizmerno moč lastnosti kralja zverin na se jemlje 2). Odtod izvira po-zneja mitiška povest, da je Višnu orjaša Hiranjaka-sipu-ta v podobi možo-leva raztergal 3). Že ime Hi-ranjakasipu, to je, zlatolični, opominja, da je to podoba škodljive sončne moči. Zatega voljo tudi severno-slovanski Pogoda — Rado g ost ima levovo glavo kot božanstvo sonca, in na noriških kamnih se nahaja več levo-vih podob z odpertimi lapami. Pod levovima prednjima tacama pa se večidel nahajajo ovnovi glavi simbol Shiva-ta Agrita, kteri je bil predstavnik ognja 4). Na sredi pa se vidi Shiva-tova glava, kterega so radi kot starca si obrazovali. Riba in konj sta neptanske živali ne samo pri starih Indih, temoč tudi Gerkih in Rimljanih. Krila ali pe-roti pa so zmiraj znamenje zraka, ker je zrak prebivališča krilatčev ptičev). Pomen figovega drevesa je nam že C rea-zer razložil. Spomenik je brez dvombe grobni — v spomin dvojih ljubeznjivih otrok, ktera na rogovih obilnosti stojita. Ashvatino listje se večkrat nahaja na noriških grobnih kamnih in sarkofagih. Tako na enem pri Sivnicah iz razvalin tako zvane h&jdovske hiše izkopanem sarkofagu se nahajate dve vejici tega drevesa, vsaka s tremi lističi 5). In zares ni prikladnešega znamnja za spomin dragih ruert-vih, kakor to drevo, ktero po svoji lastnosti je lepo očito-valo daljno življenje po smerti. (Dalje sledi.) ') Nork „Mythol." VII. Theil str. 76. -) Asiatic. Research. I. 154. ) Glej podobe pri Muhar j i „Gesch. der Steierm." I. Abbild. Tafel VIL. fig. XII., Tafel XVII., Strassgang fig. 3. 4) Asiatic. Research. IV. 48, XI. 490. 5) Izris tega sarkofaga se znajde v moj* zbirki. Pis. 278 Starozgodovinski pomenki. Sveto indiško figovo drevo in njega pomen na no- riških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Visnuta, rastečega iz Ashvate, vidimo še krilatega. Ze lodi so si Višnu-Kršnata s kriloma mislili in ga pod to podobo častili kot božanstvo zraka 1). V starejši veri Indov je božanstvo zraka Indra z V iš nato m enako in že pri Amarasinhu se nahaja priime Višnuvo Ubendra, aeris ') Asiatic. Research. IV., 48, XI. 490. frater Dei Indri, dei aeris frater *}. Pozneja basen mu je dala boga vetrov Vaja-ta — Maru-ta za sina in Marata še, razuu priimena Vaja, priimek Da gadi, to je. po Paulina aer, haiitas, aura (zrak, sapa), ktero ime tudi nahajamo v severnodovanskem basnoslovji, kjer se D o god a veli wbonae aurae largitor (delitelj dobre sape)a. Tako razumemo mi to podobo, zakaj naša podoba ima peroti. Od roga obiinasti smo že govorili, in tega roga nismo našli samo v rokah Višnu-Džagauata, temuč tudi v rokah severno-slovanskega Svetovita. Ravno ta pomen ko riba ima tudi luštura (Muschel) in se tudi nahaja v indiških pagodah kot vlastovitost Višnutova 2). V steni Hausenbihlerjevega mlina v Verbji v vasi blizo Zave (Sachsenfeld) ne deleč od Celja je kamen, na kte-rem nahajamo venčanega orla 3j, listje ashvatino in krilatega ribo-konja z lušturo vred. Venčani orel se tudi najde na darivnih posodah (Opfergefaasen) obotritskih 4). Delfina, ktera sta verh podobe vpodobljena, tudi spadata v častje Višnuta-Varuna, boga morja, kterega spet severno-slovansko božanstvo pozna pod imenom Barina. Ime V a-runa se izpeljuje iz korenike v ar, fliessen, teči; v slovenskem jeziku imamo besede iz te korenike in sicer bara palus, močvirje, tudi bere g. Misliti bi se dalo, da ta alegorija ni draga, kakor kinčarija, ako bi na Koroškem spet važnega spominka ne našli 5), kterega prednja stran nam kaže krilatega mia-denča, rastečega iz figovega drevesa, leva pa v ročki ti-čečo terto, kraj ktere dva risa sedita. Prava stran tega važnega monumenta pa ima spet terto grojzdja polno, ktera je v ročko vsajena. Kraj ter te zobleta dva k a vran a, in kraj ročke spet na eni strani vidimo risa, na drugi psa. Znal bi kdo te podobi na pravi in levi strani spominka za Baconove vlastitosti razložiti, al kav ran ia pes pričujeta, da je ta spominek v čast Shiva-tu posvečen in postavljen bil, ker ris je tudi njegov vahar (in-diška beseda Trager) in se zatega voljo veli riso-jahač, der Tiegerreiter, tudi psa ima kot Samavart — Varavart — Vratislav, in k a vrana 6), kavko, znamenje duš me rt vin, kterih sodba je njemu izročena. Da je tudi terta njemu posvečena, smo že čali. Grojzd tudi ima severna Siva 7J, ktera še se poleg tega tudi nahaja z mački no glavo izobražena, enako indiški Sbivi-Bhavanv, ktera na mački jaha 8). (Dalje sledi.) ') Amarasinha str. 17. 2) Bo hI en „Das alte Indien" I. 214. Matsja purana pri Duboisu v bukvah: „De quelquesuns de primi paux artioles de la Theo-gorie des Brahmes" str. 119. 3) Posnema tega kamna se znajde v moji zbirbi. 4) Massinv „de Diis obotrit." fig. 44. 5) Tudi posnema tega spomenika se znajde v moji zbirki plastiških obrazov iz nunskih kamnov. 6) Creuzer „Symbolik" I. 590. 7) IVI one wGesch. des Heidenth. im nordl. Europa44 I. 202. 3) Ward „History of the Hindu" I. 182. Pis. 282 Starozgodovinski pomenki. Sveto indiško figovo drevo in njega pomen na no- riških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Že Iodi so obrazovali svoje božanstva z glavami njihovih zaznamkov, — tako Višauta pod podobo leva in meresca J), Shiva-ta z bikovo glavo, in so ga imenovali zatega voljo Sharngin 2) cornutua, rogat, in ime Ragouius 3J, ktero v rimskih napisih nahajamo, ima basnoslovski razlog. Rog se tudi veli Shranga. V slov nskem jeziku je Sh odpadlo, od tod rang, rog, in pomeni pervotno das Spitzige, zato roženj, rožen (pohorski raženj) der Spies*. Tako koroški spominek poterjuje, da je sekovska podoba izraz Visnu-tovega častja, in nikjer ni kakšna alegorija brez vsega pomena. Če hočemo p la stiske podobe noriških Bpominkov po postavah umetnosti presojevati, spet pogrešamo te lastnosti, ktere manjkajo že in diski umetnosti. V obrazih gerške umetnosti se povsod vidi čedna postava trupla, krepke mišice, povsod soglasna razmera. Pokaže se Dam na pervi pogled globoka znanost v uredbi mer. Lica božanstev se odlikujejo po lepoti. Nasprot na podobah noriških spominkov nikjer ni ostrosti risanja in postavnosti v uredbi figur. Kaj podoba pomeuja, to še le iz atributov zvemo, v licu ali postavi ni nikjer vi so kosti ali uzviše-n os t i izražene. Med sekovskimi spominki se rimski na pervi pogled spoznati dajo. Ne samo lepše intanše izdelam mate- j rial očituje rimskega početuika zdajci, temoč tudi cela' podoba, v kteri so forme a nato miške resnične. Posebno glave dokazujejo to različnost. Glava Rimljana ima visoko čelo, podolgovat obraz, nekako orlov nos, kraj jabelk baruse (mustače, berke), tudi brada je obrašena. Glave domačih oseb pa očitujejo čisti značaj obrazov, kakor ga še današnji dan v pohorskih, koroških in kranjskih planinah nahajamo. Obraz je bolj stisnjen (gedrungen) kakor dolg, ') Pierer „Universal Lex.tt I. 128. 2) Amarakosha glej pod to besedo. j Apian „Inseript." CCCX. Apian je napis izpisal iz nekega kamna v steno cerkve sv. Marka v Rimu vzidanega. Lucius Ragonius (primeri staročesko historiško ime Rohon) Lucii filius je bil tovarš čete Hadrianove XI V. 5 in od cesarja Ko moda obdarovan z vojaškimi darovi, kakor v napisu stoji. Spominek mu je postavil prijatel Antius Ennius Sergianus. Po takem je prišel kot noriški vojak v Rim v posadko. Ta okol-šiina razjasnuje, kako so se cisto slovenske imena razplo-dile po rimskem svetu. Ker so bile nježne, kakor, postavimo, Tertulla. Tertullina, so se jih prijemali tudi neslovenski s ta riši in svojim otrokom pridevali. Naj se torej najdejo v Afriki ali kjer koli, kakor dolgo si jih ne more noben drug narod prisvojiti s temelji terdnimi, tako dolgo jih spoznavamo za slovenske. Akoravno stari Rimljani niso imeli kole dara, v kterem bi imena zapisane bile. kakor so pri nas imena svetnikov, je vendar potov zadosti bilo, po kterih so do njih prišli. Razun tega v dobi 400 let se dosti na svetu spreminja, in tako tudi so Noričani znali priti v vse strani rimskega sveta kakor vojaki, obertniki, umetniki itd. S terdenji, da imena so rimske, ker tudi v Rimu se najdejo, se naši nasprotniki torej na slabe noge postavljajo. Ali znali bi drugi terditi, da te imena so se zaplodile po ljudeh, kteri so znali od unkraj Karpatov perve domovine Slovanov — v rimske dežele priti, in v vojaško službo stopiti. Takošnemu terdenju se zoperstavljajo gore, reke, mesta in dosti druzih reci s slovenskimi imeni. Zavoljo oblike „Ragonius" primeri način pisave Ragandone, polatinceno ime slovensko-rimske postaje pod roga to goro po nemški Do-natiberg, po kteri sta pod njo ležeči terg Rogatec in iz nje tekoča rečica Rogat niča ime dobila. Ker, kakor frižinski pismeni spominki pričujejo, so stari Slovenci ljubili rh en i z me, so tedaj izgovarjali ragant namesto rogat, zato je latinsk uradnik napravil Ragandone. Primeri imena Bregant, Tra-bant, Marant itd. glava se bliža štirivoglasti podobi, in dolgost lica ni tako znatna, kakor širokost. Nos ni tako dolg kakor daljiua od njegovega konca do brade, malo pripo-gnjen. Izmed teh so večidel možke podobe brez berk, le pod nosom imajo baruse , kar je spet značajoa vlasto-vitost starih Slovanov. Lasje se vidijo gladki, po čelu viseči. Kako vse drugači so pa rimski in gerski pisatelji popisali postave Keltov. Oni so svoje lase od čela proti temenu gladili, da so bili na videz kakor Satiri in Pani. Njihove brade so bile tako obraščene, da Dio-dor od njih pravi: kadar pijejo, spušajo pijačo skoz b rado kakor skoz kakošno cedilo *). Na glavi so nosili medene šišake z visokostoječimi kinčarijami iz rogov, ptičjih obrazov in štirinožnih žival. Njihovi škiti so bili visoki, pobarvani in kraj boka je visel dolg meč. Nekteri so nosili oklepe (Harnische) iz ž e 1 e z n i h r i n k 2). (Dalje sledi.) •) Diodor V. 28 confer. Livius XXXVIII. 17. *} Diodor V. 30. 286 Starozgodovinski pomenki. Sveto indiško figovo drevo in njega pomen na no- riških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Vsega tega ne najdemo ne na eni podobi noriskih spominkov, na kterih se nam očituje indiški značaj; čeravno ni več izviren, je vendar po duha i udi s kega izobražen, zakaj, kar ostroumni Rit ter J) pravi od spremina jezika in običajev („po preseljevanji se narejajo novi narodi iz po-prejšnih jednorodnih, ker po spremina podnebja in vsega življenja se spreminjajo tudi jezik in šege njih"), to tudi velja od izdelkov duha, bodi si v slikarstva ali v po-dobarstvu. Kdor le enmalo pozna rimsko umetnost, se bo prepričal, da na vsih zgodovinskih spominkih, na kterih niso hotli pravih podob vpodobljati, so vse podobe po gerški vstvarjene. Primerjajmo sedaj podobe na rimskih spominkih in rad bi poznal umetnika, kteri v njih gerški značaj zapazi. „ Vsaki narod — pravi visokoučeni kardinal Wisemaa — si v umetnosti stvari idealni značaj. Celo Egipčani so si mislili po svojem lepoto, ktera je Francoza Cham-pollionu neskončno do padla, čeravno iz verstni umetniki pred temi podobami brez nadušenja stojijo". Vendar tudi oblike egiptiške umetnosti niso brez vsake vrednosti, ker v njih najdemo doveršenost tistih načel, ktere je vodil duh egiptiškega naroda. Ako človek stopi v monakovsko Glvptotheko, in tam pogleda egine-tiske marmorske podobe, na pervi pogled v njih zapazi gerški značaj. In učeni poznatelji umetnosti, kakor Co-ckerell, Wagner itd. pravijo, da so te podobe čisto slične podobam iz Periklesovega veka. Obraz je v vsih enak; v njem se najde enaka postava razmer in enaka sostava ana-tomiškega izraza. Umetniki so povsod abstraktno formo narodnih obrazov (^Nationalzugen) pred očmi imeli in po tih podobe stvarili 2j. In ta vlastovitost se tudi nahaja v podobah noriskih spominkov, tako, da reči smemo: ti spominki so predstavnik narodne umetnosti noriskih Slo-veneov. Toliko smo hotli o umetnosti noriskih spominkov govoriti, da tudi ta vstane, kot priča za naše terdenja 3). (Konec sledi.) 1) Ritter „Vorhalle" str. 310. 2) „Zusammenhang der Ergebnisse" etc., nemško izdanje dr. Ha-neberga, str. 196. Primeri s temi besedami Thiersch „Ueber die Epochen der bildenden Kunst unter den Griechen", 2. Ab-handlung. Munchen 1819, str. 59. 3) Umetnost je pismenka bogoeastja. verozakona. Ker slovanska basen ima indiški značaj, tedaj tudi umetnost verozakonska v pervotnih svojih oblikah očituje indiški značaj. Toliko memo— grede o ti stvari. Obilniše v svojih bukvah. Pis. Preiskave na polji slovanske archaiologije. O grom.ski sekiri imenovani: „Taran balta-sekira." Spisal Davorin Terstenjak. (Dalje). Gosp. Hicinger je temeljito dokazal, da je Praeto-rium Latovicorum tam stal, kjer je dnešnje Trebnje. Praetorium pri starih Rimljanih ni samo bil sedež prae-toris peregrini „cujus non solum fuit exercitui praesse, sed etiarn de peregrinorum caussis eognoscere." ') Praetor je bil tudi sodnik, r j uriš civilis custos" (Ci-cero „de legib." 3. 8.J, in Praetor iu m ne samo taborišče, temoč tudi sodišče, palača, v kterem je Praetor, kot sodnik, stanoval (glej Cicero, Verres 2, 4. 28), in na sodni jo opominja tudi ime Trebnje. Kakor drugi stari narodi, tako so tudi Slovani imeli božji sod (Gottesurtheil), in sicer sod ognja in vode „judicium ignis, judi ium aquae.a Sodba je tedaj pri starih Slovanih bila očiščenje krivice; zato se v „Libušinem soudua veli očiševna sodbena voda „s vato-čudna voda", „hei-ligreinigendes Wasser", od staročeske besede cud, Rein-heit, sansk. e-udh, lustrari, purgari; v češčini srednjega veka: cudar, Bezirksrichter, čuda, Bezirksgericht, 2) prav za prav „Reinigungsort". Kar pomeni čuda, čuditi, to pomenjuje tudi trebiti, zato: trebež ur očiščen kraj; primeri „repo trebiti, zelje trebiti"; v cerkveno-slo-venščini: trjeba, res idolo immolata, ein Reinigungsopfer, očiščivni dar; zato osebno ime na kranjskem rimsko-slovenskem kamnu: VOLTREIBVS = Voltrjeb, očiš-čiven vol, vol, kteri krivico darovnika trebi. Praetorium je toraj spet prestava slovenskega imena Trebnje, kakor: „ad Pub licanos" — pri Bla-govčanih, 3) v Blagovici, „ad malumuz=:Jabla-nica, „ad pirum" =Hrušica itd. — Gori sem rekel, da so stari arjanski narodi si pekel v vodi — v 1 a t i **) *) Glej Cantclius „De repnblica romana44 str. 244. Cicero, Leg. 3. 3. 8. L i v. 3, 55. Cicero, Lael. 25. 2) Obširniše o sodbah starih Slovanov poglejv v knigi ^Bie altesten Denkmaler der bohmischen Sprache" von Šafafik und Palacky str. 99. 3) Glej moj članek v „Novicaha: „Postaja ad Public a nos" stran 310. 314. leta 1855. *) Iz temata lata, latev je slovenska (po Gutsmannu) la-tavca, skleda, izvirno: Was sergefass; primeri analo-gično češko: bečva, serbsk. bacva od beča, bača, voda, jezero, muza; Bečva, ime moravske reke, Bačva, ime nekdaj mužnategra kraja, dalje česk. banj zz: ladjica, od bana, voda; primeri ime sela: B a n j a 1 o k a rrr VVasserau, sumpfige Au na Kranjskem. Dalje cerkvenosl. panica, cisterna, sansk. panka, muza, got. fen, muza; pa tudi v cerkvenoslov. in serbščini: panica, lanx, skleda, in pa avis p al u str is. Sem spada rusko: Latok, lotok, Kalin, Mnlde, dalje ime slovanske rečice Latorca v pomenu zzz keltiški rekam in muzam: Latera (stagnum, Plin. IX, 8, 9). L a tis, (flu-vius wTab. Peuting.") Pervotni pomen poznamovanj zaje- — 27 — — v muzi mislili. To misel najdemo pri starih Indih, kakor njihove svete bukve Vede poterjujejo. V Rigvedi *) stoji, da je Indra hude duhe vergel čez 90 potokov. O muž-natem peklu pri starih Germanih sta D ie trie h2) in &imrock obširno utemeljito pisala; o enaki veri starih Slovanov sem jaz potrebne dokaze navel v svojem gori omenjenem spisu o bogu Latovu, Latonu, kterega je sam stari polski kronist Diugosz s podzemeljskim božanstvom Plutom primerjal. Slovensko-panonski Latov-čani so toraj utegnili svoje ime dobiti ali po muz na t i legi svojih prebivališč, ali pa po častji božanstva Lato v a kaznitelja mertvih, kar je celo dosledno, ako premislimo, da mestu, v kterem je bilo Trebnje — čuda, in kjer je vladal božji sod, je najpristojniše častje boga kaznitelja vsake krivice. Da spet na sekiro nazaj pridemo, moremo še vediti, daje sekira najljubše orožje starim Slovanom bila. Že gori smo culi, o „securis bellica" polabskih Slovanov. Ibn — Foszlan, Arabljan iz perve četverti 10. stoletja, piše o Rusih: Vsak ima sekiro, nož in meč pri sebi. Brez tega orožja ne boš jih nikdar vidil (glej Ibn-Foszlan, str. 5, versta 7). Znano je vsem, da tudi naši Pohorci in G o renči nikdar ne grejo brez sekire iz hiše, kakor tatranski pastirji zmiraj s seboj nosijo svojo v a laško = pastirsko sekiro, sansk. vallu, pastir, slov. Volos, Veles, Vališ bog pastirjev in črede. Tako je tudi našim planinskim pastirjem sekira vsigdar tovaršica. Preden pa sklenem ta svoj spis, kteri gotovo bode jako zaunemal kritične poznateije slovanskega starinstva, hočem še pozornost svojih čitateljev oberniti na slovenske grobne mogile. Gori omenjeni Arabljan Ibn-Foszlan (str. 21) piše o starih Rusih, da so ruski zemljaci na vsacega umerlega imenitnega Rusa, potem ko so ga bili sožgali, nasipali mogilo, v sred nje pa postavili bukovo desko, na kteri je bilo ime umerlega, kakor tudi ime ruskega kralja ure-zano. Dokaza dovelj, da so stari Rusi umetnost pisave poznali. Naš slavni Valvazor (Die Ehre des Herzogthums Krain IV, 567) omenjuje grobov (piše, da jih je čez tristo) na gori Belšici (Beuscheza), ktera meji Koroško in Kranjsko. Grobni kamni imajo napise, kterih Medicinae Doctor Johannes Baptista Petermaun žalibog! ni izpisal. Je li še se ti grobi najdejo, in je li še tudi kamni tam ležijo? Kdo je junak in skoči na Belšico? — Utegnili bi se po slovenskih planinah še kakošni ostanki staro-slo-venskih žertvenikov in božjih hramov najti; saj je Slovenec še v kerščanski dobi rad po visokih gorah cerkve postavljal. Boga groma so večidel častili po planinah na visokih gričih, zato se še tudi planine velijo po germljavici, na priliko: Germnik, ponemčeno v Griming, 7425' znana visoka gora na gornjem Stirskem blizo Idenika. 3) Ne samo nemška oblika imena te gore, temoč tudi imena bližnjih krajev, kakor Ta u p lit z = Toplice, ali pa Duplice, ker v d u p 1 i kraj leži, Gritschenberg od grič — berg, Zlem = Sle m, Slemen (ktero ime ima več zero, muzo, močvirno, je zmiraj voda. Primeri irsko: enach. eanach, palus, vediški: anna, voda, moravsk. : Hana, ime reke, AnaszzEns, ime reke. Po vodi so dobile posode svoje poznamovanja kakor hvdria iz vdovo voder, vodrica izvoda, in gori imenovane besede: latavca, beeva, baeva, panica itd. Na doljnem ptujskem polji latavca ~ Milchschusscl, in skor po vsem Kranjskem lat vi ca. ») Rigveda ed. Rosen CXXI. 13. 2) Dietrich „Zeitsch. fttr deutsch. Alterth." VII, 304—328. IX, 175—186. Simrock „Handbuch der deutschen Mvthol." I. 164. 3) Idenik ponemčeno Irdningrz: Idernik, od staroslov. i d a, ider, Bergwald? zato ime Idria, pri starih Frvgih Idv tudi ložnat breg. V sredovecnih pismih še se najde: Ydenich, Jedenike, Idenich (glej Muchar „Gesch. der Steierm." II. str. 75. ----- 28 ------ gor po Slovenskem), Dollaeh — v D o lah itd. poterjujejo, da je Grimming = Grm ni k, Donnersberg. Tudi učeni J. Grimm je enakih misel („Mythol.tt str. 155). Kakor indiški Zeus — Jupiter Indra je bil bog moči, in se o njem pravi, da je z neizmerno močjo rojen „amitaudža adžajata" *) in se veli Lačipati — Sekopan, Lakra = Se kol*), — kakor se germanski bog groma Thor veli: „fadir T h rudar", oče moči, „thrudugr asstf, močni silni bog, 2) — tako se je tudi velel slovenski Peruti, Ta ran: Jar, Jarina, Jarovit, Jaroslav, Ja-romar, Jar o mir **) ;= validus, validi nomen habenst valetudine, vi, fortitudine clarus. Ker vit izvirno to po-menjuje, kar škand. as s, lucidus, der Lichte, torej Jarovit = thrudgr as s. Pa kakor je indiški Indra tudi se častit kotpomočnik inbraniteij življenja, zakona, obi-teljev roda, doma, stanovališč, zdravja3) in se velel zategadelMaghavan, derhelfende, Sadaspati = Hauses-Herr, ad sadazr sed v besedah: sedlo zz: selo, Woh-nung, Wohnsitz, tak tudi slovenski Perun, zato imena: Mogimar, Magur, Mogit, Mogius, Mogirus, ktere polatinčene najdemo v Adj utorinus, od magam, ad-juvo, helfe; — celo v Petuji na Stirskem je viditi rimsk kamen z napisom: IARMOGIO augusto saerum. IARMOG z= validus, potens adjutor. (Dalje sledi.)