b. b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling.
celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25'— celoletno : Din. 100-— Pozamezna številka 10 grošev.
Lelo VIL
Duna}, 18. majnlka 1927.
Šl. 20.
Socijalizem.
Takoj po vojni je izgledalo, da bo imelo od vojne največje koristi organizirano delavstvo in vse je prva leta po vojni kazalo na to, da se bo razvijala politika vseh velikih držav v praven na levo. Ne samo pri nas ali v Nemčiji je bilo organizirano delavstvo v socijalistični stranki na vrhuncu, ampak tudi moč laburistov v Angliji je narasla tako silno, da je dobila za nekaj časa celo vodstvo države v svoje roke. Francija je kazala pod Herriotom radikalno-socijalistično lice in Italija je skoro že računala na zmago komunizma, ko je prišel Mussolini in vstvaril nov položaj.
Pri nas še vedno narašča število socijali-stov, a temu nasproti raste tudi idejna skupnost desničarjev, ki se je zlasti sedaj pri sestavi nove vlade pokazala. Vse stranke so se združile in tvorijo s 94 poslanci vendar enotno premoč proti 71 socijalistom. Tudi v drugih državah se opazuje slična slika in izvolitev Poincareja za predsednika je bil v Franciji velik uspeh konservativnih krogov.
Anglija je napovedala po zmagi konservativne struje oster boj proti komunizmu in soci-jalizmu, katerega posebno občuti tudi sovjetska republika. Združenje desničarskih strank ni nikjer danes tako temeljito izvedeno kakor v Italiji, kjer gospoduje od laških velekapita-lizmov podpirani fašizem popolnoma neomejeno. Tu je strto vse, kar količkaj diši po svobodi in demokratizmu. Tudi Nemčija, ki je bila po vojni skoro samo socijalistična, je dobila povečano desničarsko krilo, ki je zlasti omogočilo zvezo z nemškimi nacijonalisti.
V Angliji je zmagala konservativna struja, ki si je postavila za glavno nalogo neizprosen boj proti komunizmu in socijalizmu. Ta boj občuti posebno dobro Rusija, akoravno se vrši ne v Evropi, ampak na azijskih tleh. Nasprot-stvo Anglije do Rusije ne izvira mogoče iz načelnega nasprot§tva, ampak radi tega, ker je Rusija Angliji na poti v svoji ekspanzivni politiki v Aziji. Rusija hoče oprostiti azijske narode zapadnoevropskega velekapitala in sile, ki povzročuje tlačenje narodov. Ne gre se več za posamezne luke, ki si jih močne države u-postavijo, ampak za ugled cele Azije in za to, da se Rusija in ne Anglija v Aziji uveljavi. Da pridejo sovjeti bližje tem ciljem, se jim je posrečilo, zaposlovati angleško diplomacijo doma, kjer so se vršili redni delavski izgredi in štrajki, ki so stali vlado ogromno truda in dela. Sedanja konservativna vlada skuša z drakonskimi odredbami udušiti to delavsko gibanje in je izdelala zakon, ki je podoben nemškemu so-cijalističnemu zakonu iz prejšnjega stoletja in je seveda naletel na grozen upor vseh delavskih mas, ker bi jih oropal vsakega vpliva v organizacijah. Te vladne mere se seveda dajo nekoliko upravičiti radi tega, ker so delavski štrajki in dolgotrajen rudniški štrajk vlado prisilili, se proti enakim izgredom v bodoče varovati. Angleži so bili vedno dobri politiki in če Rusija ni imela toliko uspehov, kolikor si jih je želela, je pripisati samo temu dejstvu. Da Pa Angleška v svoji politiki ni več tako srečna kot nekdaj, je iz že povedanega razvidno, ker mora vedno popuščati in iskati izhoda, da ne odvrne od sebe tuje kolonije, ki so se jele zavedati tudi svojih človečanskih pravic.
Bratje in sestre ne spite!
Visoko zastopstvo.
V interesu našega kmečkega ljudstva smo pred volitvami večkrat naglašali, da Landbund s svojo organizacijo ni pripraven za slovenske kmečke razmere, ker ima kot vodje samo velike kmete, takozvane Herrenbaure, ki ne morejo razumeti stališča našega revnega in bolj proletarskega kmeta. Ti gospodje živijo tako daleč od vsakdanjega napornega dela, da komaj navidezno poznajo delo našega slovenskega kmeta, ki sedi s posli vred ob isti mizi in deli z njim vred isto usodo trdega dela. Kmečki zastopniki plemenitega rodu ne morejo biti pravi zastopniki delovnega kmečkega ljudstva, ker prebivajo večinoma na svojih gradovih in vilah ter si puste o kmečkih stvareh k večjemu poročati po svojih nastavljencih, sami pa še niso okusili grenko bol žuljavih rok. Ker pa imajo modro kri, ker so večinoma plemenitega rodu, uživajo seveda ugled po uradih in gospodi, ki kaj rada gleda na lepe manire in lep nastop. To bi samo na sebi nič ne škodovalo, ko bi znali ti gospodje s svojim nastopom pridobiti koristi za celoten kmečki stan, ki ga hočejo zastopati, a ne samo zase. Kolikokrat se je že povdarjalo, da so podpirale vlade in kmečke organizacije pri melioracijah samo 'veleposestnike kneževega in grofovskega stanu, ki bi si lahko pomagali sami vsled svojega obširnega gospodarstva, zanemarjali pa so srednjega in malega kmeta, ki je bil podpore najbolj potreben. Na Lužah n. pr. se je posrečilo knezu Rosenbergu dobiti znatne podpore za melioracije pašnikov, za vodovode in slične naprave, prosilec kmet, njegov sosed pa je odšel praznih rok. Sličnih pojavov je vse polno po širni Koroški in mi se v resnici lahko čudimo, da nam hočejo vriniti za vodstvo kmečkega stanu tako gospodo. Da spoznamo tudi imenoma zastopnike takozvanega kmečkega stanu, ki nas hočejo v gospodarskih stvareh zastopati, priobčimo imena, kakor jih izberemo iz „Bauernzeitung“ z dne 5. maja t. 1.
Koroški Wald- u. Grundbesitzerverband, ki je desna roka tudi Landbunda, je imel dne 22. marca t. 1. svoj letni občni zbor v Celovcu. Namesto umrlega načelnika gospoda Franca Freiherr von Aichelburg-Dabia je vodil predsedstvo njegov namestnik grof Zeno Goess. Od deželnega kulturnega sveta (torej tudi ta plava v visoki vodi plemenitašev) je bil navzoč predsednik Supersberg ter tajnik dr. Stot-ter. Častnim predsednikom je bil bivši deželni glavar ekscelenca Leopold Freiherr von Ai-chelburg-Labia. Upravno poročilo je podal g. von Schneditz. Iz poročila se razvidi, da se je društvu posrečilo, vspešno vplivati na Wieder-besiedlungsgesetz in Servitutengesetz, seveda na ta način, da se ni skrivilo nobenemu lasu in da pravo delovno ljudstvo ni prišlo do onih dobrin, o katerih se je po vojni toliko govorilo. Vplivu teh kmečkih zastopnikov, pravili so — da so se potegnili za pravice kmetijstva — se je posrečilo, da so ostali kmetje v Selah s svojo živinorejo brez pašnikov, ker so interesi teh velikih mogotcev zahtevali, da se morajo prostori pogozditi. Vplivu teh gospodov se je tudi zahvaliti, da se ni odvzelo kljub tako lepo donečega zakona niti eno posestvo grofom in knezom. Od številnih posestev, preko 50, katere si je pridobil grof Thurn v teku let, se je potom zakona o zopetni naselitvi razpisalo samo eno in tudi to je ostalo radi visoke cene v prejšnji posesti, in vse to radi mogočnega vpliva gospode, ki se izdaja za voditelje kmečke-
j ga ljudstva ! Slično se je godilo pri drugih kme-tih-gospodih, ki bi tako radi zastopali kmete-berače! Tudi deželni kulturni svet se kaj rad ozira na želje tega društva, kakor se razvidi iz poročila, in ker tak gospod gotovo več zaleže kot. armada srednjih in malih kmetov, se lahko trdi, da imamo prav klaverno kmečko zastopstvo in to je vzrok naši bedi. Želje velikega gosposkega kmeta in navadnega kmeta delavca so gotovo toliko različne, da se težko spravijo v sklad s splošnimi interesi delovnega ljudstva. Da bo slika popolna, podamo imena novo izvoljenega odbora, kakor jih čitamo v „Bauernzeitung“. Predsedstvo:	Erbgraf
Hans Orsini Rosenberg (načelnik), deželni poslanec občinski svetnik Mario von Franz (namestnik), Graf J. ženo Goess (namestnik) in predsednik deželnega kulturnega sveta Anton Supersberg, Rudolf von Gali, Graf Alois Lodron.
Povečani odbor sestavljajo gospodje: Prinz Friedrich von und zu Liechtenstein, predsednik Supersberg, Erbgraf Hans Orsini-Rosenberg, Graf ženo Goess, dr. Arthur Le-misch, deželni poslanec Mario von Franz, Rudolf von Gali, David Egger, Albert Wirth, ErwinRotter, deželni poslanec Kolomann Traussnig, Graf Alfons Henckel-Donners-marck, Graf Alexander Thurn, Graf Alois Lodron, Balthasar Niedermiiller, Graf dr. ;\or-bert Thun Hohenstein, Rudolf Nòtzli, deželni poslanec inž. Franz Ehrlich, gozdar inž. Ludwig Kramer, gozdar Graf Huyn, oskrbnik inž. Otto Slamecka. Zares, krasen odbor!
Ljubiti svoj narod je krščanska dolžnost!
Bilo je 11. novembra 1. 1913. Zdravnik dr. Aigner je imel v Beljaku protilurško zborovanje. Tajil je lurške čudeže in je trdil, da se dajo vsa ozdravljenja naravno razložiti. Odgovarjali so mu štirje protigovorniki, med njimi jezni profesor dr. Gatterer. Ta je med drugim rekel Aignerju: »Glejte, gospod doktor; tudi jaz sem Nemec in ljubim svoj narod, toda do trditve, da so samo Nemci v posesti resnice, se ne morem povspeti.“
Torej nemški jezuit se na javnem zborovanju pogumno priznava k svojemu narodu in izjavlja, da ljubi svoj narod.
Z jednako pravico sme reči tudi vsak Slovenec: „Jaz sem Slovenec in ljubim svoj narod !“ Mi imamo naravno, od Boga dano pravico priznavati se k svojemu narodu, pravico imamo ljubiti svoj narod, pravico imamo nastopati za svoj narod in glasovati za svoj narod, in nihče nima pravice nas vsled tega zmerjati s „Čuši“, „Srbi“ itd.!
Toda mi nimamo samo pravice ljubiti svoj narod in priznavati se k svojemu narodu, 1 j u-bitisvojnarodjetudinašakrščan-ska dolžnost! Ljubiti svoj narod nam veleva zapoved urejene krščanske ljubezni. Kristus pravi: »Ljubi svojega bližnjega!" A kdor mi je po naravi bližji, tistega moram bolj ljubiti kakor druge. Svoje stariše, svojo ženo, svoje otroke, svoje brate in sestre je treba bolj ljubiti kakor druge ljudi. Vera narave ne po-končuje, marveč jo spopolnjuje. Že naravna pamet sama nam pravi, da moramo bolj ljubiti one, ki so z nami zvezani po krvnem sorodstvu nego tujce.
Tudi s svojim narodom nas vežejo vezi
krvnega in jezikovnega sorodstva, zato smo dolžni v smislu urejene krščanske ljubezni svoj narod bolj ljubiti nego tuje narode.
Greši proti zapovedi krščanske ljubezni, kdor svoj narod zaničuje, kdor svoj narod taji. Podoben je človeku, ki je zelo prijazen in po-strežljiv napram tujcem, a brezbrižen in zadirčen nasproti svojim domačim, nasproti svoji najbližji okolici. Kristus nam je dal drugačen zgled! Naš gospod je skazoval posebno ljubezen svoji materi, svojemu redniku, svojim apostolom, pobožnim ženam, ki so za njim hodile, svojim prijateljem, kakor Lazarju in njegovim sestram.
Kakor imajo naši najožji sorodniki, naša najbližja okolica večjo pravico do naše ljubezni, prisrčnosti, pomoči nego tujci, prav tako ima narod, kateremu pripadamo, večjo pravico do naše ljubezni, zvestobe, pomoči nego tuji narodi. Naša krščanska dolžnost je, da svoj narod bolj ljubimo nego tuje narode.
Dà, navadno je treba le svariti pred preveliko ljubeznijo do lastnega naroda, ker se more zgoditi, da človek svoj narod naravnost obožuje, ga hoče napraviti za gospodovalen celemu svetu, da prezira in zaničuje druge narode in jih hoče ponižati za sužnje lastne vla-dohlepnosti in ropaželjnosti. Navadno je treba svariti pred takim poganskim nacijonalizmom. Toda pri nas na Koroškem je nasprotno treba povdarjati dolžnost ljubezni do lastnega naroda, kajti mnogi tajijo svoj lastni slovenski narod, prezirajo ga in celo zaničujejo. Oni grešijo proti krščanski ljubezni sploh in proti urejeni krščanski ljubezni posebej. Oni prezirajo resnico, da ljubiti svoj narod je krščanska dolžnost!
Nasprotniki nam neredko predbacivajo, kaj imamo mi opraviti s Kranjci! Toda mi se ne damo plašiti in begati. Mi vemo, da smo Slovenci en narod in da je naša krščanska dolžnost ljubiti ta narod! Ljubite vi Nemci svoj narod, a tudi nam nimate pravice braniti ljubiti naš narod!
Zgodovina nam pravi, da so Slovani, pred-no so prišli v kraje, kjer zdaj prebivajo, bivali po širnih pokrajinah sedanje južne Rusije in Poljske. Rili so še eno ljudstvo, en narod. Ni bilo med njimi še one razlike v šegi in jeziku, kakor jo opažamo danes. Potem je prišlo preseljevanje narodov. Slovani so sc začeli seliti proti jugu in zapadu. V prvotni domovini so se vsi skupaj nazivali z enim imenom: Sloveni. V novi domovini so privzeli nova imena in iz enega naroda Slovenev je nastalo devet slovanskih narodov: Rusi, Poljaki, Čehi, Slovaki in Lužiški Srbi. To so severni Slovani. Nadalje: Slovenci, Hrvatje, Srbi, Bolgari. To so južni Slovani.
Četudi so se med njimi poglobile razlike v šegah in jeziku, vendar jih še danes vežejo vezi plemenskega in jezikovnega sorodstva. Zato so nam slovanski narodi bližji nego drugi narodi.
Narava se ne da ubiti in oni, ki bi nas koroške Slovence posili radi napravili za Nemce, naj vejo, da grešijo proti naravi. Naj vejo, da imamo mi sveto pravico in dolžnost, da ostanemo zvesti svojemu slovanskemu pokolenju. In naj nas še tako zmerjajo s „Čuši“ in „Srbi“, ne bodo nas oplašili in ne premotili, kajti mi se zavedamo, da ljubiti svoj narod je krščanska dolžnost! In v tej zavesti se neomajno držimo krepkih besed pesnikovih:
Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde naroda in jezika svojega!
M POLITIČNI PREGLED ~|
Avstrija. Zadnje dni so sc vršila pogajanja za vstop Landbunda v vlado. Dr. Seipel je imel zopet težek posel, stopati od stranke do stranke in si iskati zaveznika proti močni že nekdanji opoziciji, soc. demokratom. Kmečka zveza se je za sodelovanje v vladi primeroma lahko dobila in se lahko reče, da znaša vladna stranka 94 poslancev, to je 23 več kakor soci-jalni demokrati, ki Štejejo 71 poslancev. Kmečki zvezi se ni posrečilo, dobiti v- svoje roke poljedelsko ministrstvo, dosegla pa je, da se ji prepusti mesto vicekanclerja, ki bi bil nekoliko v zvezi z notranjim ministrstvom, da pride na ta način do večjega vpliva v vodstvu državnih
poslov. Najtežje je bilo rešiti baš osebna vprašanja in tukaj se šele vidi, kakšno važnost polaga vsaka stranka na to, da pride do držav nega korita. Ponovno je moral dr. Seipel kon-ferirati s Šumijem, ki je vodja Landbunda, in ako se je moglo za sodelovanje v vladi pogajati skupno z velenemci, kršč. socijalci in Landbundom, se je pri vprašanju zasedanja ministrskih sedežev situacija zopet toliko spremenila, da se je moralo pogajati ločeno. Vse kaže na to, da bo dobil Šumi kakšno mesto v rpinistrstvu, kakor piše »Arbeiterwille11, je to njegova železna volja in dobil ga bo, ker je vstrajen in zna zastopati svojo osebo. Pisalo se je pa tudi, da ostane še nadalje deželni glavar za Koroško, kar se bo pa zvedelo šele prihodnji teden. Dne 18. majnika se bodo volili odseki deželnega zbora, ki se izpopolnijo tako, da dobe soc. demokrati 3, Einheitsliste 2, Landbund 2 mesta, osmo mesto pa se bo moralo potom žrebanja zasesti med soc. demokratom in Landbundom, ali pa se opusti, kar seveda ni gotovo. Velenemci vobče povdarja-jo spet potrebo Anschlussa in temu se v polni meri pridružuje tudi Landbund.
Inozemstvo.
Jugoslavija. Po vesteh se misli izpolniti vlada tako, da bi obsegala i Hrvate i Slovence in bi se potem razpisale volitve, ki bi se vršile meseca septembra. Spor z Italijo je prišel že v mirnejši tek in se upa, da se popolnoma likvidira, vendar še traja žurnalistični boj najprej. Italija se ne sramuje, da je pustila celo trositi po Jugoslaviji letake, ki pozivajo Hrvate in Slovence na upor proti Srbom. V glavnem se pa gre za vlado nad Jadranskim morjem, katerega hoče Italija .zase in na ta način vstva-riti premoč tudi na Sredozemskem morju. Seveda ima interes na tem, da vedno ščuva proti Jugoslaviji, kateri je potrebna tudi pomorska plovba, še bolj pa radi tega, ker se gre za kraje, ki živijo od letoviščarjev. Dalmatinska letovišča so velika konkurenca italijanskim, posebno sedaj, ko je lira napravila visok skok in se evropsko mnenje obrača bolj v korist Jugoslavije kakor Italije.
Mala antanta bo imela svoje zborovanje v Joahirnu (Češka). Veseli so radi svojega miroljubnega stremljenja tudi pri zapadnih silah ugleda in je gotovo, da bo obstojala še zana-prej, akoravno je skušala Italija njen vpliv izpodkopati. Ona pa stremi pred vsem za mir v centralni Evropi in skuša dobiti gospodarske vezi med državami, kar ji zagotavlja opravičenost obstoja. Razpravljala bo o splošnem evropskem položaju, o odnošajih napram Madžarski in Italiji, o gospodarskem položaju srednje Evrope in odnošajev do sosedov Male antante, o stališču napram protikomunistični akciji Anglije in Francije, o balkanskem položaju, o razorožitvenem vprašanju z ozirom na predloge komisije za pripravo za svetovno razorožitveno konferenco in o manjšinskem vprašanju, ki se vedno krepkeje pojavlja.
Romunija je na svečan način opravila dne 10. majnika 501etnico neodvisnosti. Istega me- Ì seca leta 1877 je stopila Rumunija na strani Rusije v vojno proti Turčiji, parlament pa je j tedaj proglasil neodvisnost. Dne 10. maja 1881 pa je bil knez Karol kronan za rumunskega kraija in je postal prvi kralj te države. Njegova krona je bila napravljena iz turških topov, i zaplenjenih v turško-rumunski vojni leta 1877.
M DOMAČE NOVICE ~1
Zamorc je napravil svojo dolžnost... Do
razbitja Einheitsliste se ni vedelo nič gotovega, kakšno razmerje je vladalo v strankah, ki so bile združene. V boju proti našim zahtevam so nastopale vedno tako enotno, da je zgledalo, kot bi ne imele nobenega nesporazuma med seboj. Ko pa so odpadle ovire in je izstopil Landbund iz združene liste, se je pa pokazalo pravo mnenje, ki je bilo prej skrbno skrito pod plaščem enotnega nastopa. Ko je postajala agitacija vedno bolj živahna in sta si prejšnja skupna bojevnika segla v lase, se je pokazalo, kolika gniloba je vladala v tem nastopu. — „Kàrntner Tagblatt“, ki se je moral kot glasilo kršč. soc. stranke boriti ne samo proti soc. demokratom, ampak še bolj proti nekdanjemu zavezniku Landbundu, je odkril večkrat v vo-
litveni dobi neznačajnost voditeljev Landbunda, katere je smatral za re negate, za ljudi, ki so rojeni Slov en c i, a h o-čejo biti nemški nacij on alci. List očitno odklanja, da bi taki ljudje bili vodniki nemškega kmečkega ljudstva, ki so rojeni Slovenci, se prištevajo Nemcem, a ne znajo niti nemško. Te besede so veljale v prejšnji dobi dež. glavarju Šumiju, sedaj pa, ko je govoril Glančnik o rdeči in črni internacijonali v zahvali na svoje volilce, veljajo te besede po „Karn-tner Tagblattu" tudi njemu. „Če je odstopil Slovenec Jožef Glančnik radi tega iz deželnega zbora, tako piše omenjeni list z dne 10. majnika, ker ni znal zadostno nemško, nas (kršč. soc.) pa imenuje črno internacijona-lo, je nam to lahko vseeno. Kar govori nemški nacijo n alni Slovenec čez nas, to nas niti ne doseže, ker smo rojeni Nemci in katerim edino se je zahvaliti, da še nimamo v Avstriji danes rdeče diktature. Gospodje Šumi in Lemiž in njegov prijatelj Schauer lahko govorijo na zborovanjih kar hočejo, dejstvo je: Rdeči naval v Avstriji se bo razbil na kršč.-socijalni fronti ali sploh ne. Landbund ali kar je z njim v vzezi, ne bo imel nikdar moči, da bi mogel potisniti socijalizem znatno nazaj.“ — Kar si bo mislil Glančnik in njegovi pristaši, ko mu nekdanji zavezniki dajo ; tako moralično klofuto? Ali je to plačilo za njegov trud, ki ga je pokazal, ko je zbiral odpadnike našega jezika pod svojo zastavo in jih vodil v nemški tabor? Kako se bodo počutili ti zapeljani Slovenci, ki so rojeni Slovenci, a hočejo biti nemški nacijonalci, v tej družbi, kjer jih bo preziral ves kulturni nemški svet? Vedno smo povdarjali, da pravi Nemec spoštuje tudi pravega Slovenca, ker spada narodnost k značaju, in o tem je nas utrdila tudi izjava nemškega lista. No, gospod Glančnik, v deželnem zboru ste vašo nalogo dodelali, sprejeli ste plačilo iz ust lastnih pristašev in ljudi, storili ste svojo dolžnost kakor zamorec, sedaj pa lahko greste,
Slabe ceste. ..Freie Stimmen“ z dne 5. maja poročajo o pomenku z nekim Jurinekom, vodjo poročevalske službe nemškega avtomobilnega društva, ki je potoval po Italiji, Jugoslaviji in tudi skozi Koroško. Ta gospod pravi, da je naletel na progi do Vrbe prvikrat na slabe ceste. Nekdo je primerjal naše ceste švicarskim sirom in omenjeni gospod pravi, da je naravnost pravljično (fabelhaft). kako so nemški motociklisti (motorni kolesarji) zmogli se po teh luknjastih cestah voziti. Lahko bi se odlikovali, ker to ni bil več šport, ampak artistično delo, ki je zahtevalo prakso. Nas mora to veseliti, da so nepristrani Nemci sami spoznali, da so naleteli na slabe razmere prvič tam, kjer o-skrbuje ta država in dežela ceste in to ravno med ljudstvom, ki pripada manjšini. To je jasen dokaz, da nismo lagali, ko smo povdarjali, da so naši kraji silno zanemarjeni. „Anschluss“ bi niti za nas ne bil kvarljiv, ker bi pometel z gospodo, ki se za nas nič ne briga!
Orožje so zaplenili Heimatschutzu v Spodnjih Dolah, občina Žihpoljc v mlinu nekdanjega župana in državnega poslanca Lučovnika. Državna policija je zaplenila na podlagi naznanila soc. demokratične stranke 65 pušk, 30.000 patronov, 1 ščit za strojnico in 2 cevi. Tako poroča „Arbeiterwille“ z dne 11. majnika. — Ker so raznesli v zadnjem času listi vesti, da namerava upasti v slučaju vojne med Jugoslavijo in Italijo italijansko vojaštvo skozi Dravsko dolino na Koroško, ni izključeno, da bi te vesti ne izvirale iz vrst Heimatschutza samo z namena, da bi mogel pokazati, kako potrebna je oborožitev, katero je započel leta 1922, ko se je govorilo o razdelitvi Avstrije. Gotovo še imajo skrito orožje na več krajih, ki se pa le težko da izslediti kljub čuječnosti soc. demokratičnih vrst.
Železna Kapla. (Čudne vesti.) Vodne poplave v jeseni lanskega leta so še vsakemu v spominu. Z vso vnemo so se prijeli vsi dela, da se škoda popravi. Od denarne pomoči ni bilo mnogo slišati, ali tik pred volitvami so vendar dospeli po pošti znatni prispevki, kakor govorijo ljudje, obenem z glasovnicami. Velika razburjenost se je polotila ljudstva, ko je zvedelo, da je ta denar naslovljen večinoma na ljudi, ki niso imeli z vodno škodo nič opraviti ali vsaj
malo, ki pa so po mišljenju precej nagnjeni na tisto gospodo, ki jim je denar naslovila. Pravijo, da bi se imelo razdeliti okrog 170 milijonov kron. Kakor je znano, se je nabiral denar za poplavljence tudi v Nemčiji z namenom, da se prizadetemu koroškemu ljudstvu pomaga, ali kakor se je sedaj videlo, se je izrabil ta denar bolj v propagandne namene. Da se je šlo preko resničnih žrtev elementarnega dogodka in tako enostransko izrabila pomoč, ki se je nudila bližnjemu v nesreči, je obžalovanja vredna fesnica in ne priča o oni nepristranosti, ki jo imajo naši „sobratje“ vedno na jeziku. Ljudje s pravico zahtevajo, da se naj natančno določi, ali je bil ta denar v resnici samo denar iz zasebne akcije ali pa se je na tako nepravičen način razdelil deželni ali državni denar, h kateremu prispevajo tudi Slovenci. — Kmetska Podružnica je naročila za poplavljene kraje travnega semena še dolgo časa pred volitvami. Od deželnega kulturnega sveta se je 280 kg semena tudi pravočasno odposlalo na vodstvo kmečke podružnice, ki ima slovensko večino, v resnici pod ugodnimi cenami. Ker ni bilo nobenega sporočila o dospelem blagu, se je telefo-nično in pismeno vprašalo v Celovec, od koder se je javilo, da mora blago že biti v trgu. Avisa ni bilo dobiti, najbrže so se gotovi krogi bali, da bi travno seme ne služilo v propagandne namene pri volitvah in glej čudo, po volitvah sta se blago in načelnik podružnice naenkrat našla. Ali ni malo čudno na Koroškem? —-krajni šolski svet je na svoji zadnji seji sklepal tudi o tem, da bi se počitnice napravile v poletnem času. Ker se člani niso mogli zediniti, so prišli samo do sklepa, da se starši poprašajo, ali zahtevajo počitnice po leti kakor v mestih ali pa v jeseni. Vsak človek, ki je sedel nekdaj v, šoli, ve, da ni ravno prijetno se v največji vročini učiti, ali ker se mora na deželi tudi o-zirati na razmere, je vendar priporočati, da bi ostale počitnice v jeseni kot do sedaj, ker se šolarji nujno potrebujejo za pašo in druga manjša dela na kmetih. Otroci manj premožnih staršev pa tudi radi gredo na kmete v tistem času, da malo pomagajo in tako bi kmečko ljudstvo bilo precej prizadeto, ako bi se počitnice po vzgledu mest preložile. Misli se zidati nova šola na Obirskem, ali kakor mi čujemo, hočejo samo odpraviti pouk g. župnika, ki sedaj poučuje tri dni v tednu deco. Pravijo, da je to premalo, če pa mi trdimo, da mora zadostovati v Lepeni, Remšeniku in Beli samo dvodneven pouk, pa ta trditev vendar ne more držati. Namen je le ta, da bi odpravili duhovnica iz šole, kakor da bi duhovnik kljub 121etne-Sa študija znal manj poučevati kakor učitelj, ki študira samo 4 leta. Kaj vse znajdejo, da bi izpodrinili slovenščino iz šole!
Bela. Od plebiscita sem že nismo videli toliko slovenskih zastav, kolikor so jih pripeljali nemški avtomobilisti seboj iz Jugoslavije. Mi smo mislili, da pridejo Jugoslovani, smo pa šele potem zvedeli, da so pravi Nemci, ki so Potovali preko Italije, Jugoslavije in Avstrije nazaj v domovino, a so jim Jugoslovani tako okinčali avtomobile, da je bilo vse v zastavah. To ni malo zbodlo nemčurjev v trgu, in so škodoželjno gledali, da Nemci nosijo zastave, katere niti Slovenci v Avstriji ne smejo imeti. No Pa navsezadnje so vendar'še; sami dali koroške zastave Nemcem v spomin, ko so tako lepo Prosili za nje.
Borovlje. (Seja.) Dne 9. t. m. se je prvič sestal novoizvoljeni občinski odbor veleobčine Borovlje. Na dnevnem redu je bila volitev žu-Pana, občinskih svetovalcev in raznih podod-sekov. Navzoč je bil tudi okrajni glavar iz Celovca. Zanimivo je bilo, da so prišli vsi soc. dem. odborniki s temno rdečimi, Slovenci pa s pravimi kmetskimi slovenskimi nageljčki. Pri volitvi župana so dobili: Weghofer 15, Ko-Pietter 3 in Stummer 1 glas, 9 glasovnic je bilo Praznih. Izvoljen je torej že prejšnji župan Weghofer, soc. demokrat. Občinski svetovalci se razdelijo sledeče: soc. demokrati g. Stiun-'Per, Ebner, Schònlieb; Wirtschaftspartei: g. •laklič in za Slovence g. Kometter. Slovenci so f°rej dobili tudi obč. svetovalca, ki ga prej niso •rneli. V pododseke so izvoljeni od Kor. slov. stranke sledeči: Ubožni odsek (Fursorge Aus-schuss) g. Simon Valentin, v stavbeni odsek kr; Užnik, v finančni odsek g. Kometter in prav-n' ter sanitetni odsek g. Vertič. Nato se je se-
stal občinski svet, ki je sklenil, da se preuredi občinska soba, kjer so se vršile do sedaj seje, ker je premajhna za 28 odbornikov.
V Št. Vidu se je vršilo zborovanje deželne zveze mesarjev in prekajevalcev, iz katerega posnemamo, da je združenih v zvezi vseh 9 mesarskih zadrug s 302 člani in sicer: Feld-kirchen 10, Šmohor 8, Celovec mesto 47, Celovec dežela 50, Spittal 30, Beljak 59, Št. Vid 48, Velikovec 23, Wolfsberg 24. Gospod Sko-rianz je posebno ožigosal kmečko domačo klanje in rekel, da škoduje mesarjem,_ ne da bi koristilo ljudstvu, ki meso kupuje, ker se kolje manj vredna živina in se ne gleda na kakovost. On zahteva, da se naj pritegne k vsakemu klanju živinozdravnik, ki določi ceno, da bi se na ta način klanje omejilo. Izgovor, da vlada zastoj v prodaji živine, ne drži več, ker mesarji sedaj ne dobe več živine na deželi. Mesarji da nikdar ne morejo pristati na to, da bi kmetje sami klali izvzemši slučaja, da mora klati v sili. — Kakor se iz tega razvidi, je mesarjem mnogo do tega, da bi bil kmet primoran, samo njim prodajati živino in da mesarji sami vtaknejo dobiček iz razprodaje v žep. Zato so se tudi združili, da tem lažje zastopajo lastne koristi. Že bolj nerazumljivo je pa to dejstvo, da zahteva odpravo klanja Škorianz, ki je bi! vendar na kandidatni listi Landbunda. Ali Landbund po volitvah tako skrbi za kmetijstvo?
Slučaji niso osamljeni, pri katerih je že prvi poizkus sreče pri avstr, razredni loteriji obrodil uspeh. Srečke pričete 17. razredne loterije se pri Geschaftsstelle J. P r o k o p p, razpošiljalnica za zvezne dežele, že sedaj razpošiljajo. Zagotovite si že sedaj tako zaželjene srečke s takojšnjo porabo današnji številki priloženega prospekta*oz. naročilnice za srečke ali potom dopisnice.	50
Djekše. (Inštalacija.) Na god sv. Florijana je na Djekšah prvi cerkveni shod. Poleg navadne procesije iz Št. Urha in Visoke Bistrice je prišlo letos še posebno veliko vernikov. Ta dan smo prav primerno izbrali za slovesno inštalacijo našega novega gospoda župnika Lenarta Trabesinger. V pridigi je g. dekan Anton Benetek iz Žihpolj, dobri, stari prijatelj novega župnika in djekšarjev, priporočal zaupanje, ki naj vlada med dušnim pastirjem in verniki, kakor je sam vžival čez 13 let tako zaupanje med nami. Slovesno inštalacijo je izvršil g. dekan Alojz Mihela iz Velikovca. Ta je tudi v svojem nemškem govoru lepo povdarjal, kakoi naj verniki svojega župnika ubogajo, mu pomagajo in zanj tudi molijo. Poleg obeh gospodov dekanov so pri tej lepi cerkveni slovesnosti asistirali gospodje župnika Drdlik in Plasch ter kaplan Mairitsch. Posebno pohvaliti moramo še lepo cerkveno petje. Ves čas te cerkvene slovesnosti so mežnarji naznanjali širni okolici, kako se djekšarji veselijo svojega novega g. župnika. Vmes pa je ubrano pelo sedem naših zvonov. Bog blagoslovi in ohrani vnetega in delavnega g. župnika na težavnih Djekšah!
Železna Kapla. (Nesreča.) Redek je slučaj, da se konj ponesreči v hlevu. Gostilničar Bo-štej v trgu se je zmenil z najemnikom Šorlijem v Lobniku, da zamenja svojega konja za mulo. Kupčija je bila gotova in ko pijeta napitnino, se postavi mula v hlev. . Ker je imela nekaj prigrizka v koritu, konj pa nič, se nagne konj skozi pregrajo k muli. Ko potegne glavo nazaj, si pretrga glavno žilo na vratu in pogine vsled izkrvavenja. — Na Reberci je upepelil ogenj poslopje Ferjana, pd. Blažuna. Kakor se govori, je bil ogenj podložen in se upa, da se izve za pravi vzrok. Blažun je bil zavarovan in kakor se čuje, je bil menda tudi pri naturalni zavarovalnici. To bi bil prvi slučaj, ki bi kazal praktično stran lastne zavarovalnice in sedaj se bo videlo, ako se obnese. Pobirali so se denarni prispevki za ponesrečenca.
Iz Ziljske doline smo sprejeli dopis, ki pravi, da je vzrok našega nazadovanja na žili ta, da so nasprotniki grozili s tem, da se ne bo žila regulirala, ako volimo slovensko stranko. Čaka se samo na izid volitve. Poklical se je govornik Landbunda, poslušalce pa so dobili na ta način, da so jih vabili na občni zbor kmečke podružnice. Da se tukaj ni govorilo v prid naši stranki, je samo ob sebi umevno. (Se pa ne sme vse verjeti! Op. ur.)
Svetna vas. (Volitve.) Izid volitev v naši občini, ki je malodane do polovice industrijska, je za Kor. slov. stranko naravnost časten. Dobili smo 190 glasov in smo napredovali od zadnjih volitev za 14 glasov. Soc. demokrati so dobili 166 glasov, prirastek 60, Landbund 92, Einheitslista 11 glasov. Soc. demokrati so pridobili na račun Landbunda. Naši volilci so pokazali svojo visoko politično zrelost in naše vrste so se še krepkeje sklenile, akoravno je bilo potrebno razčistiti lokalno organizacijo. Slava in čast volilcem. posebno ženstvu, ki so se pridno udeležile volitev. Naravnost smešno pa je kolebanje velikega dela volilcev Landbunda in soc. demokratov, kar priča, da združujeta stranki malo politično izobražene ljudi v svojih vrstah. Pri vsakih volitvah volijo drugo stranko, seveda brez vsakega prepričanja. V zadnjem času se opaža približevanje mnogo uglednih članov Landbunda k naši stranki — pozdravljeni! — vsi, ki želite v naši sredi sodelovati na podlagi našega programa za dobrobit slovenskega koroškega ljudstva. Naša stranka je že v občinskem gospodarstvu pokazala svojo zmožnost. Kljub temu, da se je popravljala šola v Št. Janžu in kljub velikim drugim stroškom nimamo že skozi tri leta nobenih občinskih doklad. Zadnji čas se kaže v občini nova politična grupacija. Sociji napovedujejo zvezo z Landbundom. Ali bo ta pisana družba na mestu, še ne moremo presoditi. Menda ne preveč.
Iz občine Blato. (Volitve.) Pri nas smo imeli dvoje volišč, eno na Blatu, drugo na Homcu. Udeležba je bila na Blatu izborna. Volili večinoma le taki niso, ki res niso mogli: bolniki in pa taki, ki niso bili doma ter drugi, ki so bili pomotoma v volilnem imeniku. Na Homcu pa je bila udeležba razmeroma slaba, komaj 72%.. Volilci iz Komlna so pač večinoma ostali doma. Na Blatu je dobila naša stranka 220 glasov, t. j. ravnotoliko kakor pri zadnjih državno-zborskih volitvah. Tu smo se torej držali, dočim smo na Homcu šli za 15 glasov nazaj : dobili smo tu 169 glasov proti prejšnjim 184. Socijalisti so dobili na Blatu 44 glasov, večinoma (70%) iz Vogrč, kjer so temu pač krive slabe gospodarske razmere ter močna soc. dem. agitacija. Na Homcu je bilo 28 socijali-stičnih glasov. Skupno so soc. demokrati napredovali od zadnjih državnozborskih volitev v celi občini za 31 glasov. Landbund je štel tako na Blatu kakor na Homcu 33 glasov, torej skupaj 66. Na Homcu je glasovalo še za Ein-heitsliste 4 volilcev. za Vblkisch soz. Block pa 2, tako da je konečni rezultat za vso občino sledeči: K. S. S. 389 ( zadnjič 404), soc. dem. 72 (41), Landbund 66. Einheitsliste 4, Volk. soz. Block 2. Procentuelno odpade na tri glavne stranke sledeče število: K. S. S. 73%, soc. dem. 13%, Landbund 12%. Naši stranki torej pripada okroglo tri četrtine vseh glasovalcev v občini. Bog jih živi te naše vrle, zveste volilce!
Djekše. Prav težko je šlo, šlo je pa le, da so tudi nam vsilili nemško pridigo. Hočeš nočeš jo moraš poslušati, ženske navadno malo zadremljejo, moški pa molijo vsak zase rožni venec, da čas mine. Nemcev pa v dješki fari tako ni razun dveh kmetic, Končarjeve mati in Obenjakove gospodinje. Ali res smemo samo pričakovati nemške pridige in biriče? Včasih so bile to zelo redke prikazni, nemških pridig sploh ni bilo in eksekutor je prišel redkokdaj. Niste lahko čuli. da bi se na Djekšah kak kmet spufal. Pred 20 leti smo volili složni in edini Grafenauerja, ki je bil slovenski in krščanski mož. V starem veku je bilo 7 suhih let, pri sedanjih volitvah pa 7 strank. Še precej jih je ostalo zvesto naši stranki in tega števila so se ultra nemčurji tako zbali, da so rekli, da ne bo Slovencev zmanjkalo predno ne pomrjejo. Nemčurji seveda mislijo večno živeti. Nove stranke so prinesle novo mizeri-jo, zato se držimo stare, ako si hočemo pomagati!
Št. Jur na Vinogradih. (Nov zvon.) Ali se ni že lansko leto dovolj pisalo o šentjurskih zvonovih, si bo mislil ta in oni bralec — toda povemo, da smo naročili pri Grassmayerju še en zvon za podružno cerkev Sv. Lenarta v Grunčičah. V teku 1 mesecev se je lansko leto zbrala vsota 7400 šilingov, poplačali smo takoj zvonove za farno cerkev in je še nekaj denarja ostalo. Nekoliko se bo še skupaj vrglo in tako

bo prišel tudi Št. Lenart do novega zvona. Blagoslavljanje se bo vršilo na praznik sv. Petra in Pavla.
Kazaze. (Razno.) Rutarjovemu Jurju povem na uho, da so bile pri nas tudi tožbe zaradi predolgih jezikov, odpovedi stanovanja in radi meje. Več komisij je preiskovalo mejo in narejeno škodo v dveh gozdovih. Seve, da je pri takih tožbah mnogo jeze, ker vsak trdi svojo pravico in hoče imeti prav, na dve strani pa se pravica ne da deliti. Ravno tožnika sta zgubila namesto dobila. Hudo prizadetega se čuti star, že več let slep mlinar, ki je brez zaslužka. Razun več težavnih potov na sodnijo in zgube lesa mora še plačati več milijonov. — Tudi kramarji so ponujali po hišah in v par kočah oddali s prigovarjanjem blaga za več ko 3 milijone. Eden je imponiral z zlatimi očali in prstani. Pač preveč produkcije! Jemali bi ljudje, ko bi zastonj bilo. — Novi hišici sta postavila oženjeni železničar s pomočjo bratov zidarjev na prostem polju v Metlovi, večjo pa kmet na Brezi. Tretje obečane na Humšah še ni, da bi mogel delavec svojo nevesto pripeljati za ženo. — Na treh krajih se je v Metlovi kopal vodnjak. Eden se je posrečil. Železničar Špic je 4 ali 5 milijonov zavrgel za 26/4 m globoko kopanje. 12 m globoko je že bila voda, a premajhna, morda bo sedaj dobro. Srečo je imel mojster za vodnjake Jožef Wurm, pd. Zajec pri Klopinjskem jezeru pri Buteju. 20 m daleč je kopal ob poti in prišel do vode. Že stari posestnik je tam kopal, pa prehitro ^ obupal. Imenovani mojster je popravljal tudi župnijski vodnjak. — 1. majnika nas je preplašilo grmenje in bobnenje z juga čez Karavanke, 6. pa je prigrmela od dveh strani nevihta in se vsula toča s kratko ploho. Dež je bil dober, toča pa je poškodovala že tako redko rž. — 1 udi pri živini je bila nesreča. Krava si je zlomila na neznan način križ, druga se ni mogla po teletu zravnati in se je morala zaklati. Hudo je kmetovati!
Celovec. (Razno.) Zvezni predsednik je imenoval nekdanjega okrajnega šolskega nadzornika okraja Celovec—dežela g. Juvana za vladnega svetnika. — Dne 2. maja se je vršila pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika dr. Graberja konferenca vseh okrajnih šolskih nadzornikov Koroške z namenom, da se polaga važnost na to, kako se obnesejo šolske reforme v praksi. — V prostorih kolodvorske restavracije se je vršilo dne 7. t. m. zborovanje „Sudmarke“ ob slabi udeležbi. Ljudje šo naveličani večnega hujskanja proti Slovencem! Povdarjalo se je, da je glavni delokrog sedaj Koroška, kjer se morajo Nemci zavedati svoje misije. (V večini so, pa morajo še vedno hujskati zoper nas!) Cirkus Adolfi, ki 'je bil skozi 6 mesecev na Dunaju, je dospel tudi v Celovec in se veselil obilne udeležbe. — Gruča ruskih pevcev je uprizorila koncert v glasbeni dvorani. — Koroški deželni zbor se snide dne 21. maja. Vrši se volitev predsedstva in odsekov. Ako pa bo že razčiščen položaj v državi glede stvoritve vlade, se pa voli tudi predsednik. — Marija Wissiak, ki je zagrozila g. župniku Menteju v Kotmari vasi, da mu požge poslopje in ki je bila zasledovana radi kraje, je bila prijeta v Wiener Neudorfu.
Št. Vid v Podjuni. (Razno.) Žalostnih novic ni konca ne kraja. Postajamo že brezbrižni. V torek 10. t. m. smo pokopali Duhovnikovo staro mater gosp. Franco Urak v starosti 78 let. Skoro vsako leto je bolehala, a vedno je še ozdravela, letos pa ni šlo več, četudi se je vse poizkusilo. Ohranimo jo v blagem spominu. Počivaj v miru, blaga žena! Žalujočim naše sožalje! — Dne 6. t. m. popoldne so se nenadoma privlekli črni grozeči oblaki, ki so obdarili nekatere kraje s točo. Vrtni nasadi so ponekod uničeni, žito pa že itak redko, še bolj zredčeno. Poprečno je prizadetim posestnikom uničila toča četrtinko pridelka. Sploh je rž slabo prezimila. Le malokje najdete gosto in lepo zaraščeno. In to pospešuje zopet rast plevela. Za kmeta letos niso kaj lepi izgledi.
j Inserirajte v Koroškem Slovencu ! s
RAZNE VESTI M
Drobne vesti. Med Avstrijo in Anglijo se misli odpraviti vizum. — V Jugoslaviji se je ustanovila stranka žensk za dosego volivne pravice. — Jugoslovanska letalca sta polet Pariz—Bombay srečno zvršila in se vrnila. — Vsled poplave Mississipija je že 320.000 ljudi brez strehe. — Papež Pij XI. je obhajal 9. t. m. 701etnico svojega rojstva. — Na Sušak je dospelo 44 železniških strokovnjakov inženjerjev iz Švice, 'Nemčije, Francije, Belgije, Švedske, Romunije, Italije, Madžarske in Avstrije, ki preizkušajo Božičevo zavoro, iznajdbo Jugo-slovena proti trčenju vlakov. — Nemško-jugo-slovanska trgovska pogajanja se vrše koncem meseca v Berlinu, kamor pride jugoslovanska delegacija, ki se začasno v Bernu pogaja v isti zadevi. — Amerikanski konzulat na Dunaju izjavlja, da se do preklica ne more nikdo naseliti v Ameriki, ker je že 5000 oseb predzazna-movanih. — Princ Karol Bavarski je umrl na operaciji slepiča. — Letalec Gambion v Ameriki je dosegel višino 11.791 m. — Zvezni kancler dr. Seipel hoče najeti novo posojilo v Ženevi. — V Avstraliji se je blagoslovilo novo glavno mesto Canberra, ki šteje 5000 prebivalcev. Otvoril se je tudi parlament ob navzočnosti angleškega princa Jorka kot zastopnika kralja. Slovesnosti se je udeležilo okoli 100.000 ljudi, ki so prišli na 30.000 avtomobilih. — Ob priliki lOletnice majske deklaracije se odkrije v Ljubljani spomenik neodrešenemu o-zemlju, kjer bo gorel večni ogenj v spomin na deklaracijo. — Tovarno vagonov na Brodu (Jugosl.) prevzame tvornica Krupp iz Essena in jo preuredi v tvornico za lokomotive.
»««•••«••»o«»—>
VABILO
( i
na ! !
redni občni zbor
Posojilnice v Globasnici, registrovane zadruge J [ z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 29. majnika 1927 « i v posojilnični pisarni ob 10. uri dopoldne ] > s sledečim	sporedom :	j	[
1.	Poročilo načelstva.	|	\
2.	Potrditev letnega računa	in	sklepanje o porabi i *
čistega dobička.	]	|
3.	Volitev odbora in nadzorstva.	_	( >
4.	Slučajnosti.	63 j Ì
K polnoštevilni udeležbi vabi ODBOR. ] J
Traverze, Sine, streSno opeko in lepenko, Eternit, Durit, trstje, žico in žreblje, železnino, kose, kamne in srpe, barve, ribjo moko, prtenine za predivo dobiva
trgovina z mešanim blagom F. M0RY, SINČA VAS.
Zahtevajte cenik 1	60

Vabilo
redni letni občni zbor
Slovenske krščansko-socialne Zveze za Koroški, ki se vrši v četrtek, dne 2. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne v navadnih prostorih (Mohorjeve hiše) v Celovcu.
DNEVNI RED :
1.	Govor o našem socialnem delu na deželi.
2.	Poročilo odbornikov.
3.	Volitev novega odbora.
^ 4. Slučajnosti (eventualni predlogi itd).
Opomba: Vsako društvo naj pošlje vsaj dva zastopnika. Ker pa je vobče prosvetno delovanje Zveze važna zadeva za vse koroške Slovence, zato vabi k prav obilni udeležbi	ODBOR.
68

Vabilo
rednemu občnemu zboru
Hranilnice in pesojilnice v Šmihelu pri Pliberku, registrovane zadruge z neomejenim poroštvom, ki se vrši dne 29. majnika ob 4. uri popoldne v po-sojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo računskega pregledovalca. Potrjenje računskega zaključka.
Razdelitev čistega dobička.
Volitev novega odbora in rač. preoledo-valca.
6. Slučajnosti.
Opomba: Člani zadruge so le oni, ki so vplačali delež S 2‘—. Ako v določenem času občni zbor ni
3.
4.
5.

sklepčen, se vrši eno uro pozneje drugi občni
_—  It t —. 1 _ t ~ . .X .. ...	mo O 4 a %rt I	O O ^  
zbor, ki je sklepčen brez ozira panih zadružnih deležev.
na število zasto-NAČELSTVO.
66
Vabilo
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice za Št. Janž in okolico, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši na Vnebohod, dne 26. majnika 1927 ob 3 uri popoldne v hra-nilnični pisarni pri Tišlarju v St. Janžu.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva
3.	Predložitev in odobrenje računskega ključka za leto 1926.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Volitev odbora in računskih pregledoval-
za-
cev.
6. Slučajnosti.
Opomba: Ako bi ob določenem času občni zbor ne bil sklepčen, se bo eno uro pozneje vršil drug občni zbor z istim sporedom, ki bo sklepal brez ozira na število zastopanih deležev (§ 35). K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
Vabilo
redni občni z^or
Posojilnice Marija na Žili, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši na praznik Vnebohoda, dne 26, maja 1927 ob 10. uri dopoldne v mežnariji s sledečim sporedom:
ČUanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. Poročilo načelstva in nadzorstva. Potrjenje računskega zaključka za leto 1926.
Poročilo o izvršeni reviziji.
Volitev načelstva.
Volitev nadzorstva.
Prememba pravil.
8. Slučajnosti.
K obilni ndeležbi vabi vljudno vse člane ODBOR.
tki
Ž i n k o v s k
Lastnik - Pol la gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik Lastni« ror. in gosp. s	Lidova tiskarna Ant. Macha! in družba (za tisk odgovoren Jos. Zmkovsky), Dunaj
ik y Josip, typograf, Du ia), X., Eto-nreicbgasse 9. , V., Margaretenplatz 7,