102 Pogledi na vodenje Trajnostno vodenje EU projektov O avtorjih Mag. Andreja Lenc je vodja programa Erasmus+ na CMEPIUS-u. andreja.lenc@cmepius.si Urška Šraj je nosilka področja splošnega šolskega izobraževanja na CMEPIUS-u. urska.sraj@cmepius.si 103 Pogledi na vodenje Povzetek Znotraj programa Erasmus+ kot ključnega mehanizma Evropske unije na področju izobraževanja in usposabljanja prijavitelji projektov implementi- rajo in preizkušajo različne nove oblike dela, opazujejo različne prakse širom po Evropi in pridobivajo nova znanja z namenom profesionalne in osebne rasti. Evropska unija seveda želi glede na znatna sredstva, ki jih vlaga v pro- gram, vedeti tako na ravni projekta kot tudi na evropski in nacionalni ravni, kakšen je izkupiček investicije, kakšni so trajni vplivi oziroma spremembe na neposredno in posredno vključene v projekte Erasmus+. Prijavitelji in nacionalne agencije, ki nastopajo v vlogi izvrševalk programa Erasmus+, na nacionalni ravni, se torej med svojim delom prav gotovo srečujejo z vpraša- njem, kako navedeno ovrednotiti, da bi bili rezultati primerljivi tako na rav- ni projektov kot tudi držav. V ta namen smo na slovenski nacionalni agenci- ji, skupaj s še nekaterimi državami, razvili orodje za samoevalvacijo trajnosti rezultatov projektov Erasmus+. V preteklem letu smo opravili tretjo analizo samoocenjevalnega vprašalnika, in sicer med tistimi pogodbeniki, ki so iz- vajali projekte učne mobilnosti posameznikov (KA1). V tem prispevku nas zanima predvsem doseganje trajnosti projektnih rezultatov, ki jih udeleženci uporabljajo pri svojem rednem delu in ki jih za svoje prevzame del ali celot- na institucija ali pa tudi širše – sorodne institucije v lokalnem, nacionalnem okolju; rezultate, ki posamezniku in instituciji prinašajo učinke. Ključne besede Erasmus+ | dolgotrajni vpliv | samoocena | mednarodne mobilnosti 104 Trajnostno vodenje EU projektov Sustainable management of EU projects Andreja Lenc, M.Sc., Urška Šraj, CMEPIUS Abstract Within the Erasmus+ program, as a key mechanism of the European Union in the field of education and training, project applicants implement and test vario- us new forms of work, they observe different practices across Europe and acquire new knowledge with the aim of professional and personal growth. Considerable resources are invested in the program by the European Union therefore it has to be assessed, both at the project level as well as at the European and national level, what the return on investment is, what are the lasting impacts or changes on those directly and indirectly involved in Erasmus+ projects. Applicants and national agencies implementing the Erasmus+ program at the national level, are therefore certainly faced with the question of how to make an evaluation in order for the results to be comparable both at the level of projects and countries. For this purpose, the Slovenian national agency, together with some other coun- tries, has developed a self-evaluation tool for assessing sustainability of the results of Erasmus+ projects. In the past year, the third analysis of the self-assessment questionnaire was car- ried out. It included those contractors who implemented individual learning mobility projects (KA1). In this article, we are primarily interested in how susta- inability is reflected in project results, which the participants use in their regular work and which are incorporated into a part or the whole institution, and also into related institutions in the local, national environment. These are the results effective for individuals and institutions. Keywords Erasmus+ | long-term impact | self-assessment | international mobility 105 Pogledi na vodenje Uvod Program Erasmus+ je eno izmed glavnih orodij, ki je v perspektivi 2014– 2020 prispevalo k uresničevanju strategije za pametno, trajnostno in vklju- čujočo rast Evropa 2020 (Evropska komisija 2010), predvsem njenega Stra- teškega okvira za izobraževanje in usposabljanje ET-2020 (2009), v novi perspektivi 2021–2027 pa k uresničevanju Evropskega izobraževalnega prostora. Namen programa Erasmus+ je bil vplivati na posodobitev izobra- ževanja in zagotoviti relevantnost poučevanja in naučenega glede na iskane spretnosti za delovna mesta danes in jutri (Evropska komisija, 2022). Vse zastavljene cilje na ravni programa so prijavitelji dosegali z različnimi cen- traliziranimi in decentraliziranimi akcijami. Glavni decentralizirani akciji, ki ju je koordinirala nacionalna agencija CMEPIUS, sta t. i. akcija projektov učne mobilnosti posameznikov KA1 in strateških partnerstev KA2. Slednja so bila namenjena sodelovanju in povezovanju različnih organizacij z name- nom izmenjave idej in izkušenj, prenosu dobrih praks ter razvoju in širjenju inovativnih rešitev. Gre za povezovanje po celotni vertikali izobraževanja (Evropska komisija, 2022). V projektih učne mobilnosti posameznikov KA1, ki je tudi predmet tega članka, pa so posamezniki (dijaki, učeči se, učitelji, vzgojitelji, strokovni delavci, ravnatelji, profesorji in drugo osebje) pridobivali izkušnje v tujini ter se preko teh aktivnosti krepili profesionalno in osebnostno. V tujini so lahko opravljali prakso, obiskali strukturirane tečaje ali kolege na delovnih mestih, predavali oz. poučevali na partnerski organizaciji in podobno. Mobilnosti so trajale od nekaj dni za osebje ter do več tednov za dijake. Pridobljena znanja oz. v tujini opravljene obveznosti pa so udeležencem doma na različne načine tudi priznali (Lenc, 2020, 13). Na ravni posameznega projekta morajo prijavitelji projekt »začeti z vizijo prihodnosti – kako bi radi, da bo čez dve leti, tri leta, pet let« (Pajnič, Lenc, Šraj, 2017, 146). Pri tem vedno znova trčimo na vprašanje, ali smo bili pri doseganju na- mena programa in akcij uspešni, kako uspešni in na kakšen način bi se lahko pri tem poenotili pri pojmovanju doseganja trajnosti in kaj pri- speva k trajnosti rezultatov. Slednje smo raziskovali že v študiji Sentočnik (2013), kjer smo ugotovili, da trajnost učinkov pada premosorazmerno z oddaljenostjo zaključka projekta in da je potrebna konstantnost sode- lovanja v mednarodnih projektih, če želimo govoriti o vodenju za traj- nostne rezultate. 106 Trajnostno vodenje EU projektov Z idejo, da bi lahko ovrednotili trajnost rezultatov posamezne akcije, smo morali poiskati skupne imenovalce in razviti orodje za samooceno, ki bi služilo tako posameznim prijaviteljem kot nacionalnim agencijam pri poročanju o vplivih programa Erasmus+. Pri tem smo dobili vpogled na mikro in makro raven trajnosti, uspeha akcij, področij in programa kot celote v Sloveniji. Namen analize Program Erasmus+ je eden izmed ključnih mehanizmov spodbujanja razvo- ja evropskega izobraževalnega prostora. Že v njegovem temeljnem namenu, ki je »z vseživljenjskim učenjem podpirati izobraževalni, poklicni in osebni razvoj ljudi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa v Evropi in po svetu ter s tem prispevati k trajnostni rasti, kakovostnim de- lovnim mestom, socialni koheziji, spodbujanju inovacij ter krepitvi evrop- ske identitete in aktivnega državljanstva«, najdemo elemente in besede, ki pozivajo in spodbujajo k trajnostnemu, dolgoročnemu učinku (Vodnik za prijavitelje, 2022). Tako kot v samem namenu programa kot celote pa tudi v opisih in ciljih posameznih akcij najdemo težnjo k razvoju, ki naj ne bi prinašal samo krat- kotrajnega zadovoljstva, ampak naj bi dolgoročno vplival na razvoj posa- meznikov kot institucij, s katerih prihajajo v mednarodne projekte vpeti posamezniki. V tem prispevku se bomo osredotočili predvsem na dva meha- nizma Erasmus+: učna mobilnost posameznikov (KA1), namenjena mobil- nosti izobraževalnega osebja z namenom krepitve profesionalnega razvoja, ter projekti za sodelovanje (KA2) med zgolj šolami, ki so poleg mobilnosti učencev omogočali tudi sledenje na delovnem mestu za učitelje in skupno iskanje rešitev za določene izzive. Glavni namen učne mobilnosti posameznikov je imeti pozitiven in dolgotrajen učinek na vključene udeležence in sodelujoče organizacije ter na sisteme politik, ki obravnavajo take aktivnosti. Pri učiteljih se to kaže predvsem v boljših kompetencah, povezanih z njihovimi strokovnimi profili; pri organizaciji pa v okrepljeni zmogljivosti delovanja na ravni EU, inovativni in boljši usmerjenosti v ciljne skupine ter predvsem v bolj sodob- nem, dinamičnem, predanem in strokovnem okolju v organizaciji. Projekti in mobilnosti širom po Evropi (financirani v višini 14,7 milijarde EUR, v okviru katerih je bilo predvidenih skupno 4 milijone mobilnosti posame- znikov za vsa področja izobraževanja in usposabljanja) naj bi prinašali uči- 107 Pogledi na vodenje nek na sisteme izobraževanja, usposabljanja in mladine v vseh sodelujočih državah ter podpirali in spodbudili reforme politik v nacionalnih državah. Podobna pričakovanja in cilji so bili aktualni tudi za akcijo partnerstva za sodelovanje med zgolj šolami, kjer pa so bili v mednarodne aktivnosti ne- posredno vključeni tudi učenci. Prijavitelji, organizacije (in ne posamezniki) so na ravni projekta, v fazi prijave, opredelili svoje cilje, pričakovane učinke oziroma spremembe za različne deležnike (strokovno osebje, učeči se, organizacija, vodstvo), ki so morali biti skladni s pričakovanji akcije in področja. Za namen prispevka smo trajnostno vodenje opredelili kot vodenje projektov za dosego učinka oz. spremembe v delovanju posameznika in/ali institucije (Lenc, 2020). Poleg pogodbenikov, ki so izvajali projekte Erasmus+, smo se z razumeva- njem pojma trajnost rezultatov soočali tudi na nacionalni agenciji. To so okoliščine, ki so nas vodile k poglobljenemu raziskovanju trajnosti – pred- vsem nas je v prvi fazi zanimalo, kaj so tisti posamezni elementi, ki dop- rinašajo k trajnostnemu vodenju oziroma dosegu trajnih učinkov/spre- memb (Sentočnik, 2013; Zavašnik, 2020). Poleg tega smo želeli ponuditi pogodbenikom, ki se soočajo z merjenjem uspeha projekta, pojmovnik in orodje, ki bi jim pri tem pomagalo. V tem prispevku nas zanima predvsem doseganje trajnosti projektnih rezul- tatov, ki jih udeleženci uporabljajo pri svojem rednem delu in ki jih za svoje prevzame del ali celotna institucija ali pa tudi širše – sorodne institucije v lokalnem, nacionalnem okolju; rezultatov, ki posamezniku in instituciji prinašajo učinke. Namen izvedene analize trajnosti rezultatov je redno spremljati, kateri re- zultati/znanja/kompetence najpogosteje nastajajo v projektih EU in kakšna je njihova umeščenost v redno delo sodelujočih posameznikov, institucij in širše z zamikom od zaključka projekta (0,5 do 2,5 leta). Opredelitev pojmov Na CMEPIUS-u smo ugotavljali, da uporabniki potrebujejo pomoč pri ra- zumevanju trajnosti rezultatov in merjenju učinkov. Zato smo usposobili najprej sodelavce, se povezali s sorodnimi institucijami po Evropi in prip- ravili gradiva, ki so v pomoč tako pri pripravi projektov kot tudi izvajanju. 108 Trajnostno vodenje EU projektov V sklopu prve analize trajnosti (2019) smo najprej opredelili pojem, kaj je trajen projektni rezultat. Trajnost projektnih rezultatov opredeljujemo kot kombinacijo uporabe rezultatov (pri rednem delu koordinatorja in/ ali partnerjev projekta ali širše, s strani drugih organizacij, ki v projektu niso sodelovale, na nacionalni ali evropski ravni) in nadgradnje rezultatov (rezultati dajejo navdih za nove ideje, nadgradijo jih sodelujoči v projektu ali jih nadgradijo druge organizacije) (Lenc, 2020). Slika 1:Trajnost projektnih rezultatov je definirana kot kombinacija uporabe in nadgradnje projek- tnih rezultatov. S sodelavci smo opredelili štiri sklope oz. štiri nivoje trajnosti (od nivoja 0 do nivoja 3) in opisno opredelili, kaj pomeni posamezni nivo. Namen nivo- jev je čim bolj enostavno in jasno opredeliti, na katerem nivoju se rezultat uporablja, da lahko uporabniki (posamezniki, institucija) ustrezno izvajajo samoevalvacijo svojih rezultatov. Opise smo sestavili v tabelo oz. matriko za akcijo KA2 sodelovalna par- tnerstva, kjer smo najprej opredelili naslednje: • Nivo 0 pomeni, da rezultati niso v uporabi; • nivo 1 pomeni, da se rezultat uporablja med projektnimi partnerji ali je izhodišče za nove projekte; • nivo 2 pomeni, da rezultate uporabljajo tudi druge institucije in • nivo 3 pomeni, da rezultate uporabljajo institucije, ki niso sodelovale v projektu. 109 Pogledi na vodenje TRAJNOST PROJEKTNIH REZUL TATOV KA2   Nivo 0 1. nivo 2. nivo 3. nivo Raba rezultatov NISO V UPORABI PROJEKTNI PART- NERJI (vsaj neka- teri) DRUGE OR- GANIZACIJE V PARTNERSKIH DRŽAVAH ORGANIZACIJE IZ NEPARTNERSKIH DRŽAV ALI NA EVROPSKI RAVNI Nadgradnja rezultatov NISO NADGRA- JENI REZULTATI SO PODLAGA ZA NOVE IDEJE ZA AKTIVNOSTI NA NACIONALNI ALI EVROPSKI RAVNI (ne nujno nadgradnja ob- stoječega rezul- tata, je pa jasna povezava, kako je obstoječi rezultat vir za nove ideje) REZULTATE NADGRADI/SPRE- MENI/ DOPOLNI/ RAZŠIRI isto PARTNERSTVO (lahko v okviru novega projekta ali le lokalno med rednim delom) REZULTATE NADGRADIJO DRUGE OR- GANIZACIJE; REZULTAT JE BIL VPELJAN V NACIONALNI SISTEM ALI UPO- RABLJEN KOT PODLAGA ZA EU SMERNICE ALI POLITIKE Primeri nadgradnje novi projekti na druge teme v okviru istega partnerstva ali novi projekti, ki naslavljajo isti problem, a druga- če ipd. izboljšave, razši- ritev, nadgradnja obstoječih rezul- tatov zaključene- ga projekta našo rešitev nadgradijo drugi, naša rešitev se vključi v nacio- nalno politiko na določenem nivoju izobraževanja Slika 2: Definicija trajnosti rezultatov projektov KA2 (Vir: CMEPIUS, sektor Erasmus+, KA2 strateška partnerstva; april 2018) Za potrebe ugotavljanja trajnosti rezultatov akcije KA1 projekti mobilno- sti (izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev in učencev/dijakov/ učečih se) smo matriko trajnosti rezultatov KA2 delno prilagodili, saj v KA1 projektih govorimo o drugačnih rezultatih, večinoma manj otipljivih, ve- činoma manj konkretnih kot v okviru akcije KA2 sodelovalna partnerstva (Slika 3). Tudi za projekte KA1 je matrika trajnosti opredeljena na štirih nivojih, kjer pomeni: • nivo 0 – pridobljeno znanje se ne uporablja, znanje ni bilo povod za nove aktivnosti; • nivo 1 – pridobljeno znanje se uporablja pri rednem delu; 110 Trajnostno vodenje EU projektov • nivo 2 – pridobljeno znanje je deljeno znotraj institucije prijaviteljice in • nivo 3 – pridobljeno znanje je preneseno zaposlenim na sorodnih institu- cijah. TRAJNOST PROJEKTNIH REZUL TATOV KA1   Nivo 0 1. nivo 2. nivo 3. nivo Raba rezultatov NISO V UPO- RABI PRIDOBLJENA ZNANJA, ME- TODOLOGIJE IN IZDELKI SO V RABI PRI RED- NEM DELU (nivo udeleženca – osebje) PRIDOBLJENO ZNANJE JE PRENESENO IN UPORABLJENO MED SODE- LAVCI. ORGA- NIZACIJA NUDI PODPORO PRI TEM (nivo orga- nizacije) PRIDOBLJENO ZNANJE JE PRENESENO IN UPORABLJENO IZVEN ORGA- NIZACIJE. ORGA- NIZACIJA NUDI PODPORO PRI TEM (nacionalni nivo) Nadgradnja rezultatov NISO NADGRA- JENI PRIDOBLJENO ZNANJE, ME- TODOLOGIJE IN IZDELKI SE UPORABIJO V NOVEM PRO- JEKTU (KA1, KA2, eTwinning, nacionalnem /mednarod- nem projektu); VSEBINSKA NADGRADNJA PRIDOBLJENIH ZNANJ V PRO- JEKTU. PRIDOBLJENO ZNANJE PRISPE- VA K SPREMEM- BI ORGANIZA- CIJE DELA ALI NAČINU DELA na organizaciji udeleženca ZNANJE JE PODLAGA ZA INOVACIJE V NACIONALNEM SISTEMU IZO- BRAŽEVANJA. Primer nadgradnje preko KA1 sem navezal/a stik ali zbral/a po- gum za KA2 / eTw projekt; Izkušnja = ideja za nov projekt; v KA1 projektu nadgrajujem, širim temo iz preteklega pro- jekta. Nov program, predmet, nov študijski obisk, vzpostavitev mednarodne pisarne, spre- menjena delitev dela med zapo- slenimi itd. eTw ambasador sodeluje pri pri- pravi učbenika Slika 3: Definicija trajnosti rezultatov KA1 projektov 111 Pogledi na vodenje Nivo trajnosti projektnega rezultata smo določili kot kombinacijo nivoja uporabe in nivoja nadgradnje, na katerih je bil posamezen rezultat. V pri- meru, da rezultat ni bil niti uporabljen niti nadgrajen, je na nivoju trajnosti 0. Če ni bil uporabljen, bil pa je nadgrajen (ne glede na nivo nadgradnje), potem je na 1. nivoju trajnosti. Enako velja za rezultat, ki je bil uporabljen (ne glede na to, na katerem nivoju), ni pa bil nadgrajen. V primeru, da je rezultat na dveh različnih zaporednih nivojih, je uporaba definirana kot po- membnejša pri določanju nivoja trajnosti – tehtnica se v tem primeru nagne proti uporabi. Če pa je rezultat na še bolj oddaljenih nivojih, se pri definiciji nivoja trajnosti izbere povprečje nivoja uporabe in nivoja nadgradnje (Dol- žan, 2022; Lenc, 2020). Metoda zbiranja podatkov V letu 2021 smo izvedli analizo trajnosti rezultatov med zaključenimi pro- jekti KA1 učna mobilnost posameznikov in KA2 strateška partnerstva na vseh štirih področjih izobraževanja, ki jih na CMEPIUS-u pokrivamo v okviru programa Erasmus+: splošno šolsko izobraževanje, poklicno in stro- kovno izobraževanje, terciarno izobraževanje in splošno izobraževanje od- raslih. K sodelovanju smo povabili koordinatorje projektov Erasmus+, ki so se zaključili med 1. 6. 2019 in 31. 5. 2021. Na vprašalnik so odgovarjali z zamikom od zaključka projekta – od največ 2,5 leta po zaključku projekta do najmanj 0,5 leta po zaključku projekta. Anketo smo poslali na 302 ele- ktronska naslova. Odzivnost je bila 56 %. Polne odgovore smo prejeli od 154 KA1 in 16 KA2 koordinatorjev projektov. Anketiranje je potekalo v obliki spletne ankete. Anketna vprašanja so naslavljala opis nastalih rezultatov, uporabo in nadgra- dnjo rezultatov (samoocena trajnosti projektnih rezultatov). Vključena so bila tudi vprašanja o učinkih projektov in demografska vprašanja. Večina sodelujočih v anketi so bile koordinatorice projektov, ki spadajo v starostno skupino 36 do 45 let. Največ odgovorov v obeh ukrepih (KA1 in KA2) smo prejeli prav s področja splošnega šolskega izobraževanja. Za namen prispevka se bomo osredotočili na rezultate splošnega šolskega sektorja, in sicer KA1 – projektov učne mobilnosti posameznikov. 112 Trajnostno vodenje EU projektov V sklop KA1 projektov mobilnosti smo umestili tudi projekte KA229 – manjša partnerstva med zgolj šolami zaradi narave sprememb v novem pro- gramu Erasmus+. Namreč, manjša partnerstva med šolami so v novem pro- gramu postala del KA1 projektov mobilnosti, kjer je glavni fokus na učne mobilnosti učencev/dijakov in strokovnih delavcev. Rezultati in ugotovitve Na spletni vprašalnik je na področju Erasmus+ splošnega šolskega izobraže- vanja odgovorilo 95 koordinatorjev projektov – 45 (26 %) sodelujočih v projektih KA1 – projektov mobilnosti in 40 (26 %) sodelujočih v projektih KA229 – malih šolskih partnerstev med zgolj šolami. T ri četrtine sodelujočih institucij je pred tem že sodelovalo v projektih EU. Institucije so se najprej opredelile do najpogostejših rezultatov, ki so nasta- li v okviru zaključenih projektov. Ti so bili: osebni razvoj zaposlenih (med- kulturne kompetence, odprtost, kritično mišljenje), nova strokovna znanja zaposlenih, nove možnosti mednarodnega sodelovanja, nova splošna znanja zaposlenih (jeziki, IKT), nove metodologije dela. Na nivoju 1 trajnosti – uporaba rezultatov med udeleženci usposabljanj so bila na podlagi samoocene uvrščena nova splošna znanja zaposlenih in osebni razvoj zaposlenih. Na nivoju 2 trajnosti – uporaba rezultata na ni- voju institucije so največkrat izpostavljene nove možnosti mednarodnega sodelovanja, nova strokovna znanja zaposlenih in nove metodologije dela. Na nivoju 3 največkrat navajajo nove možnosti mednarodnega sodelovanja. Rezultati, ki so najvišje umeščeni v matriki trajnosti glede na uporabo, so: nove možnosti mednarodnega sodelovanja (58 %), nove metodologije dela (52 %) in nova strokovna znanja zaposlenih (51 %). Prav tako so ti isti rezultati najvišje uvrščeni tudi na nivoju nadgradnje rezultatov, vendar s približno 10 % nižjimi vrednostmi. Če povežemo uporabo in nadgradnjo rezultatov v eno skupno spremenljiv- ko, so rezultati KA1 projektov mobilnosti največkrat umeščeni na nivo 2. V primeru projektov KA229 pa jih je sicer več na nivoju 1, vendar v visokem odstotku tudi na nivoju 2. Rezultat ankete kaže, da so projektni rezultati uporabljeni znotraj institucij prijaviteljic, kar pomeni, da medna- rodno sodelovanje pripomore ne le k razvoju posameznikov, temveč tudi h krepitvi kakovosti institucij. 113 Pogledi na vodenje Tabela 1 kaže trajnost rezultatov projektov KA1 na vseh področjih izobra- ževanja, splošni šolski sektor je označen z rumeno barvo. Rezultati v akciji KA1 so umeščeni v največjem delu na nivo 2, sledita nivo 1 in 0. V okviru akcije KA229 pa je največji delež na nivoju 1, sledi nivo 2 in nivo 0. Največ rezultatov na nivoju 3 je v akciji KA1 na šolskem področju (6,9 %). Tabela 1: Rezultati analize trajnost projektnih rezultatov KA1 2021 po tipu akcije in področju izobraževanja Nivo 0 Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 N N % N % N % N % KA101 – sploš- no šolsko izo- braževanje 423 123 29.1 124 29.3 147 34.8 29 6.9 KA102 in KA116 – poklicno izo- braževanje 249 51 20.5 88 35.3 96 38.6 14 5.6 KA103 – terciar- no izobraže- vanje 220 74 33.6 86 39.1 54 24.5 6 2.7 KA107 – terciar- no izobraže- vanje 86 26 30.2 38 44.2 21 24.4 1 1.2 KA104 – sploš- no izobraževan- je odraslih 97 41 42.3 24 24.7 31 32.0 1 1.0 KA219/229 – splošno šolsko izobraževanje 374 72 19.3 156 41.7 133 35.6 13 3.5 KA1 -skupaj 1,449 387 26.7 516 35.6 482 33.3 64 4.4 Če pogledamo trajnost rezultatov med sodelujočimi institucijami, vidimo, da je največ rezultatov na nivoju 1 pri vrtcih in OŠ, na nivoju 2 pa pri gim- nazijah. Nivo 3 je opredeljen v manjšem odstotku, približno enakomerno. 114 Trajnostno vodenje EU projektov T abela 2: Rezultati analize trajnost projektnih rezultatov KA1 2021 po tipu institucije Nivo 0 Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 N N % N % N % N % vrtec 56 10 17.9 30 53.6 14 25.0 2 3.6 osnovna šola 412 94 22.8 156 37.9 143 34.7 19 4.6 gimnazija 161 38 23.6 56 34.8 61 37.9 6 3.7 srednja poklicna in stro- kovna šola 257 69 26.8 81 31.5 84 32.7 23 8.9 šolski center 137 30 21.9 45 32.8 61 44.5 1 0.7 Vpliv med spremenljivkami Dodatno smo preverjali povezanost trajnosti rezultatov s spremenljivkami ključni ukrep, področje izobraževanja, tip organizacije in predhodno sode- lovanje v projektih EU. Na podlagi preverjanih projektov s pomočjo t-testa ugotavljamo, da so s trajnostjo rezultatov E+ projektov povezane spremenljivke ukrep (KA1, KA2), področje izobraževanja in tip organizacije. Kar pa ne pomeni, da bo trajnost rezultatov zagotovljena sama po sebi, če npr. gimnazija prijavi projekt KA1 na splošnem šolskem področju. Pri vsakem projektu je potrebno dobro razmisliti, kakšen je namen projek- ta, zakaj sploh projekt izvajati in kaj bi želeli z njim spremeniti oz. doseči (učinek). Pri tem seveda odlično pomaga konkretna analiza potreb. Hkrati je potrebno razmišljati, kako bomo lahko to izmerili, in postaviti merljive in dosegljive kazalnike. Priporočamo tako kvantitativne kot kvalitativne kazal- nike tudi z vidika zagotavljanja kakovosti spremljanja in evalvacije projekta. Šele nato pripravimo načrt aktivnosti izvedbe. Pri trajnosti rezultatov veliko pripomorejo tudi izkušnje koordinatorjev z izvajanjem projektov, kar potrjuje ugotovitev, da je med neizkušenimi projekti manj rezultatov na 3 nivoju trajnosti. Če primerjamo rezultate analize 2021 z rezultati analize 2020 (Lenc in Benedik, 2021; Dolžan, 2022), ugotavljamo, da je povezanost trajnosti rezultatov s spremenljivkami enaka (tip organizacije, ukrep in področje 115 Pogledi na vodenje izobraževanja), je pa trajnost rezultatov KA1 nekoliko nižja v letu 2021 oz. so se rezultati bolj enakomerno razporedili med 1. in 2. nivo trajnosti rezul- tatov (2020: nivo 1: 32 %, nivo 2: 56 %; 2021: nivo 1: 35,5 %, nivo 2: 35,2 %). Kar nekaj več koordinatorjev pa je ocenilo, da rezultati niso v uporabi – nivoju 0 (2020: 1 %; 2021: 24,2 %), kar bo veljalo nasloviti v nadaljnjih pogovorih s pogodbeniki. Če primerjamo rezultate trajnosti po tipu institucije 2021 z rezultati iz leta 2020, tudi tu vidimo upad trajnosti rezultatov, in to kar za povprečno 20 %. To pomeni, da je 20 % koordinatorjev nižje ocenilo svoje rezultate projektov. Za prav toliko so se povečali rezultati na nivoju 0 – niso v upo- rabi. Sklep CMEPIUS si je v svojem Letnem delovnem načrtu za leto 2021 zastavil cilje o trajnosti projektnih rezultatov KA1, in sicer: na vseh področjih izobraže- vanja želimo, da bi bili rezultati vseh sodelujočih institucij v KA1 uvrščeni na nivo 1 matrike trajnosti. Postavljeni cilj smo dosegli 74 %. Kljub temu da smo zadnji dve leti bolj intenzivno naslavljali trajnost rezul- tatov, merjenje učinkov in postavljanje kazalnikov tako na ravni prijaviteljev kot pogodbenikov, so rezultati trajnosti nižji kot v letu 2020. Rezultat mor- da lahko pripišemo tudi bolj ozaveščenim koordinatorjem projektov, ki so bolj kritično samoocenili svoje delo in svoje rezultate. Koordinatorji projektov, ki so podali oceno trajnosti rezultatov, niso bili vedno v vseh primerih tudi dejanski udeleženci mobilnosti oziroma niso bili neposredno vključeni v vse projektne aktivnosti. Zato je bila lahko njihova podana ocena posplošena za celoten projekt oziroma več mobilnosti, kar je lahko vplivalo tudi na njihovo oceno trajnosti projektnih rezultatov. Glede na močno spremenjene okoliščine v času prvega in drugega merjenja trajnosti projektnih rezultatov (drugo merjenje trajnosti KA1 projektov smo npr. opravili v prvem letu pandemije covida-19) bo za večjo zanesljivost ugotovitev potrebno daljše longitudinalno merjenje trajnosti rezultatov. Vsekakor pa bo potrebno še naprej spodbujati institucije k razmisleku o želenih ciljih in učinkih njihovega mednarodnega sodelovanja (projektov), kakšne spremembe v delovanju posameznika/ institucije si želijo, kako bodo te spremembe dosegli in predvsem, kako jih bodo dejansko izmerili. 116 Trajnostno vodenje EU projektov Poleg tega bo potrebno tudi nadalje pojasnjevati in širiti dejansko razume- vanje termina trajnosti projektnih rezultatov, saj večkrat opažamo, da ko- ordinatorji zamenjujejo pojma rezultat in učinek projekta oz. se o učinku pogosto sploh ne pogovarjajo. Literatura • Benedik, S. in Lenc, A. (2021). »Trajnost projektnih rezultatov 2020. Predsta- vitev rezultatov analize«. Interno neobjavljeno gradivo. Ljubljana: CMEPIUS. • Dolžan, A. (2022). »Trajnost projektnih rezultatov 2021. Predstavitev rezul- tatov analize«. Interno neobjavljeno gradivo. Ljubljana: CMEPIUS. • Evropska komisija. (2009). Council Conclusions of 12 May 2009 on a Stra- tegic Framework for European Cooperation in Education and Training (ET 2020). Bruselj: Evropska komisija. • Evropska komisija. (2010). Sporočilo komisije: Evropa 2020. Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Bruselj. https://eur-lex.europa.eu/ legal-content/EN/ALL/?uri =celex:52010DC2020 • Evropska komisija. (2022). Vodnik za prijavitelje, Volume 1. Evropska komi- sija: Bruselj. www.cmepius.si • Lenc, A. (2020). »Trajnost projektnih rezultatov je ključ do učinka EU pro- jektov.« V Zbornik konference Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju 2020; Pedagoški inštitut. Ljubljana. • Pajnič, N., Lenc, A., Šraj, U. (2017). Razvoj evropskih programov sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja ter učinki teh dejavnosti. Vode- nje v vzgoji in izobraževanju 15 (2): 135–158. • Sentočnik, S. (2013). Študija učinkov programa Vseživljenjsko učenje na osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje z vidika nacionalnih prioritet. Ljubljana: CMEPIUS. • Zavašnik, M., Lenc, A., Slapšak, U. in Šraj, U. (2020). Vodenje in učinki med- narodnega sodelovanja kot aktivnosti profesionalnega razvoja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: CMEPIUS.