Razkritje neudržnega doma
Zlatka Obid Lokatos
SIJOČI ROBOVI
hitro se starajo pesmi -zagozdene v rojstvu dohajajo vrtenje, kot da so čas, bezajo v rob, ki ni meja iskanega -na kocki je življenje igra, na krogli drsenje.
hitro se starajo pesmi -
in prve bodo zadnje, ker
nezavedno ne more v človeku umreti.
a ženska, ki rodi,
ima za smrt globlje oči.
s katerekoli strani se dotakne plamena,
je krog.
VOGELNI NIČ    o, norčavo okroglozrno
o, kot da se denar loči od telesa, beseda od besede
o, z žlico napisane pesmi, drobovno zvenenje
o, uglobljeno, v seme vsejano, ki raste
o, pest stiska pesek v kamen, a preseje
o, kruh, pečen v koprivah, s skorjo sredico senči
o, nerazbitnost hitrosti, o kožna zarastlina lave
o, navpičnost kroga, o ritem ravnin
916
Zlatka Obid Lokatos
o, se črtast čas vrti, v vrstni red navija
o, pikčast čas, ki naletava, pada, se drobnično abecedi
o, ki me je po tolikem umiranju sram živeti
o, mrtve besede prekoplje zemlja
o, v gozdu je napisano drevo
o, knjiga, zenica belega
o, paralelne reke ni, le zaporedje, tekoče zaporedje
MORDA TRST    v oko zgoščene zrcalne vode presevajoče človeka
spreminjanje, dolitje, ki ne more biti samo v sebi, vase zaprto, čezse dano. prelivno po legi vesolja -čudežno v preseganju polnosti, ločevanju vode od solz, posnemanju svetlobe in teme -dvosijno, ki se podarjujoče zbira v krvno luč. mesto -
utripajočega uprostorjanja mesenega poimenovanja srčnega prehajanja miselnega vračanja razmejenega kamna objemne oblike.
sobe imajo vrata,
ki te lahko zaklenejo,
ti zaprejo okno,
ugasnejo luč.
čeprav se ti izpod čela
izvije oko,
ne prepoznaš ključa.
a ko gre misel skozi vrata,
gredo tudi vrata skozi misel
in razklenejo.
NIČNICE
917
Razkritje neudržnega doma
ŽIVOBARVJE    nikoli ne vem,
če je pesem bila - napisana, sila, ki zadržuje prostor zunaj sebe, v strelo izrinja, netopirsko išče, po vodolomnem nebu razlamlja luno, ki se v luno povrne.
sonce ni tema, ko daje noč.
bogonosne barve -
iz besede v meso izrečene,
človekotvorne, iz iste
v isto zenično črnino,
svetločutne -
se igračke igrajo otroka.
MIMOIDOČE SOČASNOSTI
medtem zemljeviden vpraša -
koliko je zgodovina, da bi vedel, -Bogve, torej misli! in zopet vpraša koliko je zgodovina? da bi vedel -kako posluša mah, ki molče kosi travo.
PRIZIDEK LUČI
v zid zložene pesmi okneno,
vseobsegajoče okrogljenje
notranje podobe.
vratno izoblikovan pomen
trebušne stene -
odprtje, navojno, rastljivo
onstran pričakujočega gosta.
za vsakdanjim besednim vzpetjem
žarenje -
pečno prehajanje
918
peklene besede v nebesa,
lepočutje v obratih dna, svetlikajoče se
oddihovanje vzvratne rane:
razkritje
neudržnega doma.
ZDAJ    enkraten naslov in pride pismo kot jesen in list odpade.
kakor da so slaščice za goste, je pogledoval po besedah in molčal, da ni lačen.
po ves dan
je premikal veter
po glodavi glazuri
podvajal dan
se v kristale skrival
v labirintski niti izzival
na odru kričal
če bom slekel vso kožo
bom umrl
kot da je pesem izmikajoče se
ni mogel
in kože so ploskale
glas do molka priklonile
in ni povedal
po kateri poti je prišel
in ne ve
kdo je.
Zlatka Obid Lokatos
POPESNJEN PESNIK