JLETloISIKJI
11229514
OKTOBER 1986 • ŠT. 19___GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA	LETO XXVII
Ocena in akcije še pred devetmesečnim
obračunom
Gospodarske razmere v državi in specifični pogoji gospodarjenja v delovni organizaciji v letošnjem letu, nam narekujejo, da sproti, mesečno spremljamo učinke poslovanja in kar najhitreje reagiramo na vsa odstopanja od načrtovanih ciljev.
Letošnje leto je zaradi nadaljnjega razraščanja inflacije, problemov za utrditev devizne bilance, problemov z likvidnostjo ter zaostrenih razmer na tržišču — zelo zahtevno za gospodarjenje v organizacijah združenega dela. Po drugi strani pa so tudi lastne možnosti za doseganje načrtovanih nalog v delovni organizaciji v letošnjem letu dokaj slabše, odnosno ovirane. Izvajanje najobsežnejše posodobitve v zgodovini tovarne — ne da bi ob tem ustavljali tek proizvodnje — je zelo specifična in predvsem zahtevna naloga. Okrnjene možnosti poslovanja smo upoštevali že pri oblikovanju gospodarskega načrta za letošnje leto, vendar pa najmanjši odmiki, poleg tega pa še dodatni problemi s pomanjkanjem delavcev (generacijska menjava, povečanje odsotnosti zaradi bolniškega in porodniškega dopusta, izraba dopustov v poletnih mesecih), kaj hitro vplivajo na odmike od načrtovanih proizvodnih učinkov.
Takšno gibanje je bilo prisotno v prvih mesecih letošnjega drugega polletja, saj je bilo izvajanje investicijskih del v največjem razmahu, pridružila se jim je povečana odsotnost delavcev, manjša prodaja v poletnih mesecih in močno poslabšano plačevanje kupcev. Poslabšala se je tudi plačilna sposobnost delovne
organizacije, saj smo imeli poleg slabšega priliva denarja tudi največje obveznosti za dinarsko odplačilo carine za opremo in obresti od investicijskih posojil.
Čeprav vse vzroke za odstopanje od načrtovanih ciljev lahko opredelimo kot objektivne, se z njimi ne smemo sprijazniti. Preseči jih moramo z dodatnimi
aktivnostmi in pripravljenostjo vseh delavcev delovne organizacije.
Septembra je končana večina investicijskih del v proizvodnji in s tem so dane možnosti za bolj usklajeno in pospešeno akcijo za povečanje produkcije. To je tudi eden najpomembnejših elementov za izboljšanje rezultata.
Vzporedno pa morajo potekati aktivnosti tudi na vseh drugih področjih dela, za nemoten tek strojev, za boljšo kvaliteto in zmanjšanje odpadkov, za večjo prodajo na domačem in tujih tržiščih, za zmanšanje zalog medfazne proizvodnje, zalog izdelkov in surovin, za pospešeno izterjavo dolžnikov, za izboljšanje likvidnosti, pa tudi na področju vseh drugih aktivnosti, ki lahko pripomorejo doseči načrtovane cilje.
Mesečni obračuni poslovanja in sprotne analize teh gibanj so omogočili in narekovali, da se pospešene akcije lotimo že pred devetmesečnim obračunom poslovanja in izkoristimo vse možnosti v preostalih mesecih do konca leta.
Potrebne aktivnosti so, na podlagi podrobnejših analiz, v svojih programih opredelili poslovodni delavci. Glavni direktor pa je želel o gospodarskih gibanjih in predvidenih ukrepih seznaniti delavce neposredno na njihovih zborih z namenom, da se celotni kolektiv zavestno in enotno zagrize za njihovo realizacijo. To je bil smisel in namen zborov delavcev 26. septembra. Prepričani smo, da se bo uro in pol izgubljenega časa za odkrit pogovor s sodelavci obrestovalo v enotni in skupni akciji in njenih učinkih v poslovanju do konca leta.
Pred nami je obravnava devetmesečnega obračuna poslovanja, ki ga bomo obravnavali po samoupravnih delovnih skupinah. Akcija obravnave naj bi potekala tako, da se samoupravne delovne skupine, na podlagi podane ocene na zborih in obračuna poslovanja, pgovorijo o neposrednih nalogah svojega delovnega okolja in opozorijo na probleme, ki jih ovirajo pri realizaciji postavljenih nalog. Vsekakor pa morajo biti tudi ti sestanki nadaljevanje enotno zastavljene akcije.
M. K.
Stroji v novem prizidku predpredilnice so se zavrteli teden dni pred nra/nnvanjem naše 100-letnice. Raztezalki Vouk (na sliki vidimo le vmesni fazi proizvodnje med mikalniki Rieter in flyerji VRF V tem prizidku so še drugi stroji. Več o tem, v besedi in sli-5. strani.
V tej številki
•	Minilo je petdeset let od velike stavke slovenskih tekstilcev. Prav je, da se tudi mi spomnimo revolucionarnih dejanj naših očetov, mater ter dedov in babic.
•	Konec tega meseca se bomo sestali na sestankih SDS. Objavljamo sklic.
•	Primerjave naše tovarne s sorodnimi v Sloveniji.
•	Proizvodnja v 9. mesecih. Plana nismo dosegli.
•	Za nami je republiško tekmovanje predic. Udeležile so se ga tri naše predice.
® Ne prezrite!
Razpis za letovanje na Veliki planini v zimskem času.
Razpis prednostne liste za dodelitev stanovanj.
y
50-letnica velike tekstilne stavke v Sloveniji
Letos poteka petdeset let od začetka in konca velike tekstilne stavke, ki se je začela v Kranju in razširila po Gorenjski in ostalih tekstilnih centrih Slovenije. Stavka je imela velik odmev, še posebej med celotnim delavskim razredom, ki je po svojih močeh, materialno in moralno podprl prizadevanja tekstilnih delavcev v njihovem boju proti izkoriščanju lastnikov tovarn. S tem dejanjem se je krepil revolucionarni duh delavstva pod vodstvom komunistov in drugih naprednih organiziranih sil in posameznikov.
V spomin na te dogodke navajamo nekaj zgodovinskih dejstev, ki bodo ob branju koristili predvsem mladim, ki so manj seznanjeni z dogajanji v letu 1936 in bodo lahko bolj cenili in spoštovali prizadevanje tedanjih tekstilnih delavcev.
Tekstilni delavci so v letu 1936 (in seveda že prej) najtežje živeli, s svojimi naj nižjimi mezdami in želja delodajalcev je bila le-te še celo zniževati ob povečanju delovnega časa od 10—12 ur. Nezadovoljstvo in upornost delavcev je rasla. Zahtevali so sklenitev kolektivne pogodbe, ki naj bi jim zagotavljala: svobodno sindikalno organiziranje, delovni čas 8 ur na dan, določitev minimalne mezde, krepitev inšpekcije dela, odpravo disciplinskega kaznovanja delavcev iz oblasti podjetnikov in drugo. Podjetniki so na vse načine zavlačevali s sklenitvijo kolektivne pogodbe in razpravo, v partijskih vrstah pa so pričeli s pripravami na stavko in ocenjevali možnosti. V Kranju, na vrtu hotela Stara pošta, je bil 19. avgusta zvečer shod kranjskih tekstilnih delavcev, ki se ga je udeležilo več kot 2 500 delavcev. Delavci so bili zelo revolucionarno razpoloženi. Zahtevali so takojšnjo razpravo o kolektivni pogodbi, do sklenitve pogodbe morajo vsa podjetja ustaviti vsako znižanje plač in nadurno delo. Te zahteve so posredovali vsem upravam tekstilnih podjetij v Kranju.
Po shodu so se sestali komunisti in najbolj revolucionarni delavski zaupniki. Ocenili so pripravljenost množic za akcijo in sprejeli sklep, da se s stavko začne naslednji dan.
Ob 13.50, 20. avgusta je najprej zatulila sirena v tedanji Ju-gočeški, zatem pa še v Jugobru-ni in Inteksu. Delavci prve in druge izmene so zasedli tovarne, takoj so organizirali shode, na katerih so izvolili stavkovne odbore in medstavkovni odbor, katerega naloga je bila, da organizira razširitev stavke v druge obrate v Kranju, Tržiču, in Škofji Loki. Tedaj je v Kranju stavkalo 2 581 tekstilcev.
Naslednji dan so bila organizirana pogajanja med delavci in delodajalci, ki so obljubljali, da se bodo začela pogajanja, če delavci zapustijo tovarne. Vodstvo stavke pa je vztrajalo na svojih stališčih in stavka se je nadaljevala in tedanja oblast je spoznala, da stavku j oče ne bo mogla zlomiti, še posebej zato, ker so tekstilni delavci imeli izredno podporo tudi pri drugih delavcih.
Stavkovni odbori so življenje v tovarnah dobro organizirali, kajti v tovarnah so delavci spali in tudi jedli, varovali tovarno in
ostro kaznovali vse posameznike, ki so kakorkoli uporabljali orodje in opremo podjetja ali povzročali škodo, obravnavali so razne pritožbe, dajali ukore kršilcem reda in discipline ter tudi kulturno delovali s petjem, plesom, glasbo, branjem, družabnimi igrami, organizirali so celo verske shode — maše.
Šestnajstega septembra so žandarji in gojenci policijske šole napadli Jugočeško in razgnali stavkajoče delavce; delavci v drugih tovarnah so ocenili, da se oboroženi sili ne morejo upirati in so sami zapustili tovarne. Stavkajoče so v imenu oblasti in podjetnikov preganjali, več voditeljev stavke pa so aretirali.
18. septembra so se pričela pogajanja o kolektivni pogodbi, ki je bila pod pritiskom javnega mnenja tudi 23. septembra podpisana. Ni bila sicer taka, kot so si jo delavci želeli, je pa nekoliko izboljšala njihov položaj v tekstilnih tovarnah. Pomemben pa je bil politični uspeh, kar je spodbujalo delavce k še večji revolucionarnosti in borbi za delavske pravice v vrstah sindikata in partije.
V Sloveniji je v tekstilni stavki sodelovalo blizu 10 tisoč delavcev od trenutno 14.120 zaposlenih. Že ta podatek zgovorno pove, kako množična je bila tekstilna stavka.
Litijski delavci v tej tekstilni stavki niso sodelovali. Niso stavkali. Sodelovali pa so v organizacijskih pripravah na stavko in stavkajoče delavce v drugih tovarnah podprli moralno in materialno. V času, ko je trajala tekstilna stavka v večini tovarn po Sloveniji, so se litijski predilci zbrali na protestnem zborovanju in podprli pravično borbo stavkajočih tekstilcev. Stavkajoče tekstilce pa so tudi materialno podprli z večjim denarnim prispevkom.
Delavci tekstilne tovarne v Litiji so si že leta 1935 priborili razmeroma ugodno kolektivno pogodbo, ki je bila rezultat dve-inpolletnega delavskega gibanja.
Kolektivna pogodba za vse tekstilno delavstvo v Sloveniji z dne 23. septembra 1936, ki so jo dosegli stavkajoči tekstilci in je bila rezultat velike tekstilne stavke, je veljala tudi za tekstilno tovarno v Litiji in njeno delavstvo.
Iz glasila BPT TRŽIČ in knjige dr. F. Kresala: Zgodovina PL
V skladu z določili statuta delovne organizacije in programa aktivnosti sindikalnih organizacij sklicujeva
sestanke samoupravnih delovnih skupin
v vlogi sindikalnih sestankov in zborov delavcev za obravnavo:
POROČILA O DEVETMESEČNEM POSLOVANJU DELOVNE ORGANIZACIJE IN SKLEPANJE O ZAČASNI RAZPOREDITVI ČISTEGA DOHODKA ZA TO OBDOBJE.
Sestanke je treba sklicati v času od 27. do 31. oktobra 1986.
Oceno poslovnih rezultatov za osemmesečno obdobje je podal glavni direktor na zborih delavcev 26. septembra, hkrati pa tudi potrebne ukrepe za doseganje načtovanih ciljev. Povzetek z zborov objavljamo v današnji številki Litijskega predilca. Nadaljnje podatke o devetmesečnih učinkih poslovanja bomo objavili v Informacijah, vodje samoupravnih delovnih skupin, delegati DS in člani izvršnih odborov sindikata ter vodstev ostalih D PO pa bodo prejeli celotna poslovna poročila
Predlagava, da sestanke samoupravnih delovnih skupin izkoristimo za temeljit odgovor o izvajanju posameznih ukrepov do konca leta.
Predsednik	Predsednica
sindikalne konference:	delavskega sveta:
Ivan Markelc 1. r.	Vera Bric 1. r.
V_________________________________________________________
Ob mesecu požarne varnosti
Pravzaprav bi morali reči naš vsakdanjik požarne varnosti v naši tovarni. Kajti nevarnost za požar je v delovnem procesu stalna in vedno prisotna.
Lansko leto smo imeli precej požarov, dva-tri tudi večje; v letošnjem letu je število požarov manjše. Tudi obseg požarov oz. zanetkov je manjši.
Naša tovarna se nezadržno širi. Novi čistilni stroji so že opremljeni z napravami, ki izločajo tudi trde in kovinske delce, kmalu bo tudi celotna čistilnica opremljena s požarnimi prijav-niki. S tem se bodo možnosti za zanetke še zmanjšale.
Seveda pa sama tehnična opremljenost z javljalnimi in protipožarnimi napravami še ne zagotavlja popolne požarne varnosti. Tudi delavci in delavke morajo znati s temi napravi ravnati in jih poznati.
Večja tovarniška površina bo zahtevala tudi drugačne postopke (predvsem hitrejše) ob požarnem alarmu. Nova tehnologija pa kljub boljši protipožarni zaščiti in predvidevanju potencialnih požarnih nevarnosti predstavlja določeno novost tudi za gasilce. Zaradi tega bo potrebno temeljito izobraževanje iz požarne varnosti za vse zaposlene moške na gasilskih vajah in ženske na samih delovnih mestih. Strokovna služba oddelka za varnost pa bo morala pripraviti požarne načrte.
Predvsem pa se mora vsak zavedati, da bi večji požar za našo tovarno pomenil velik izpad proizvodnje, s tem pa tudi dohodka in osebnih dohodkov. Zato moramo, vsak na svojem delovnem mestu, poskrbeti, da ne bo do
manjših in večjih zanetkov prihajalo zaradi neizpolnjevanja delovnih dolžnosti, malomarnosti ali da ne bo mogoče pogasiti požara zaradi neznanja ali neusposobljenosti.
Krivično bi bilo, če ne bi izpostavili požrtvovalnost in trud delavcev ob gašenjih in odstranjevanju posledic požarov. Vendar je treba tudi povedati, da je bilo ob intervencijah opaziti tudi kakšnega delavca, ki mu je bilo kar vseeno kako bo požar poga-šen in ali sploh bo.
V pripravi so tudi spremembe pravilnika o varstvu pred požarom v delovni organizaciji. Te bodo, po poprejšnji obravnavi na komisiji za varstvo pri delu in SDS, predlagane v sprejem delavskemu sveta v novembru. O teh spremembah bodo člani kolektiva še obveščeni.
Ob mesecu požarne varnosti naj navržem še naslednjo misel. Velikokrat gasilsko dejavnost in aktivnost podcenjujemo in ne obravnavamo v skladu s pomembnostjo. Res je, da na prvi pogled ta dejavnost ne prispeva neposredno k višji proizvodnji, vendar so vsi protipožarni in gasilski ukrepi namenjeni ravno temu. Ob vsakem zanetku in požaru se (na žalost) to tako izkaže.
Andrej Krhlikar
Primerjamo se s sorodnimi ozdi v Sloveniji za polletno obdobje
Kljub temu, da moremo z zakonom o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka poljubno oblikovati dohodek OZD na račun odgovarjajočih popravkov razporejanja tečajnih razlik, obresti, višine obračunane amortizacije idr., ostane primerljivost naših kazalnikov s podskupino dejavnosti sedmih sorodnih OZD v SR Sloveniji vseeno zanimiva. Še posebno, ker primerjamo večino kazalnikov. Kljub takšni nelogičnosti zakonskih rešitev, so določeni kazalniki še vedno eno od glavnih izhodišč devoljene rasti OD, kot jih opredeljujejo zakonski ukrepi ZIS v omejevanju razpolaganja sredstev za OD in druge namene. Če je tako, potem jim pomena ne moremo zmanjševati.
PRIMERJALNI KAZALNIKI REZULTATOV POSLOVANJA NAŠE DO Z BOMBAŽNO PODSKUPINO V SRB - 7 OZD
Kazalci		Obdobja	1985AI	1986AI		Indeks 1986/1985
I. KAZALCI po 140. členu ZZD						
1.	Dohodek na delavca (v din)	DO Predilnica	682 578	1 509	156	221,1
	in dohodkovna produktivnost	Podgrupa 0125-12	747 407	1 628	423	217,8
2.	Dohodek v primerjavi s 0 uporabljenimi poslovnimi sredstvi - rentabilnost v %	DO Predilnica	20,2		27,7	137,1
		Podgrupa 0125-12	17,6		22,1	125,5
3.	Ustvarjeni ČD na delavca	DO Predilnica	526 374	1 140 065		216,6
		Podgrupa 0125-12	544 490	1 140	935	209,5
4.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom (v %)	DO Predilnica	20,5		19,4	95,6
		Podgrupa 0125-12	29,2		25,2	86,3
5.	Akumulacija v primerjavi z ustvarjenim čistim dohodkom (v %)	DO Predilnica	26,3		25,6	97,3
		Podgrupa 0125-12	36,4		32,7	89,8
6.	Akumulacija v primerjavi s 0 uporabij.poslov.sredstvi	DO Predilnica	4,1		5,4	131,7
		Podgrupa 0125-12	4,6		5,1	110,8
7.	OD in sredstva skupne porabe na delavce (v din) - mes.povpr.	DO Predilnia	64 666	141	327	218,5
		Podgrupa 0125-12	57 619	127	673	221,5
8.	Čisti OD na delavca - mes.povpr.	DO Predilnica	42 596	88 778		208,4
		Podgrupa 0125-12	36 966	79	816	215,9
II. KAZALCI po odloku ZIS						
1.	Izločanje iz OD na delavca mesečno povprečje (v din)	DO Predilnica Podgrupa 0125-12	14 843 13 116	34 31	213	230.5 241.6
2.	Izločanje iz dohodka na delavca	DO Predilnica	156 204	369 092		236,3
		Podgrupa 0125-12	202,917	487	488	240,2
3-	Ak in Am v primerjavi s 0 uporabij.poslovnimi sredstvi	DO Predilnica	8,9		11,5	129,2
		Podgrupa 0125-12	7,8		8,7	111,5
4.	Povprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca (v din)	DO Predilnica Podgrupa 0125-12	S 382 251 l 232 344	5 449 7 344	749 034	161,1 173,5
5-	Celotni prihodek glede na porabljena sredstva (v %) -ekonomičnost	DO Predilnica	123,9		143,4	115,7
		Podgrupa 0125-12	127,1		140,8	110,7
6.	Celotni prihodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi obratnimi sredstvi (koeficient	DO Predilnica	1,3		1,3	100,0
		Podgrupa 0125-12	1,0		1,1	110,0
	obtoka)					
šitelji resolucij skih izhodišč republike ali občine za leto 1986 niti panožnega samoupravnega sporazuma glede rasti osebnih dohodkov. V rasti OD in sredstev za skupno porabo na delavca (kazalnik 7/1) ter čistih OD na delavca, smo v nominalnih zneskih dosti višji od rezultatov podskupine, šibkejši pa v indeksni rasti na polletje leta 1985. Ravno tako je indeksna rast dohodka na delavca (1/1) t. j. 221,1 še vedno močnejša od rasti že imenovanih kazalnikov. Ta odnos se bo po devetmesečnem obračunu gotovo menjal, po zadnjih izplačanih OD, ki ga bomo po zakonskih določilih težko opravičevali, čeprav menimo, da je v primeru tolikšne investicijske izgradnje, kot se ta čas končuje pri nas, nemogoče pričakovati takojšnjo rast fizičnega obsega proizvodnje in povečano produktivnost dela. Odstranjujemo in premeščamo stare stroje, nameščamo nove, uvajamo novo, mlado delovno silo, delamo pospešeno preko rednega delovnega časa idr. Napori ljudi so tako še večji, zato ne morejo pričakovati še slabšega plačila. Logično bi morali opravičevati takšne posebnosti, dokler proizvodnja ne steče normalno. S tem lastnih slabosti ne menimo opravičevati. Pa dovolj o tem!
Tudi v drugem kazalniku, v rentabilnosti, beležimo višji in kvalitetnejši indeksni skok, ki pa se more ob montaži nove tehnologije poslabšati, čeprav računamo zmanjšati naše povpraševanje po kratkoročnih kreditih.
V kazalnikih 4 in 5/1 izkazujemo indeksno boljša razmerja od podskupine, v nominalnih zneskih pa zaostajamo.
Po podrobnejšem ogledu kazalnikov izločanj iz OD in iz dohodka (1 in 2/II) pa moremo sklepati, da druge občine bolj obremenjujejo dohodek za svoje obveznosti do splošne in skupne porabe, pri nas pa bolj OD.
V kazalniku 3/II — po stopnji reprodukcijske zmožnosti, smo boljši v procentualnih odnosih in indeksnem skoku. Ta trend bi moralo zasledovati vse združeno delo. Ravno tako popravljamo v letu 1986 stopnjo akumulativne zmožnosti (6/1) in napravimo višji indeksni skok od podskupine (131,7), v celotnem prihodku glede na porabljena sredstva — ekonomičnosti, obračamo procentualne odnose v primerjavi s podskupino v letu 1986 v našo korist, samo če ni to le igra dovoljenih (možnih) mahinacij, ki sem jih omenil uvodoma (vprašanje prenosa tečajnih razlik!). Koeficient obtoka (6/II) ostane pri nas nespremenjen — 1,3, v podskupini pa se povečuje iz 1,0 na 1,1. Imamo torej hitrejše obračanje obratnih sredstev. K temu gotovo vsi težimo, če želimo povečati dohodek.
Čeprav pomembni, so ostali neprikazani kazalniki vendarle manj pomembni.
V. Keržan
Pri indeksnih rasteh kazalnikov, 1, 2, 4, 6, 7 in 8/1, kjer primerjamo rast indikatorjev naše DO s podskupino sorodnih OZD v SR Sloveniji, moremo sklepati, da v polletju tekočega leta nismo bili kr-
Proizvodnja v devetih mesecih
V	9 mesecih letošnjega leta smo planirali produkcijo 5 985 ton preje, izdelali pa smo jo samo 5 785 ton, kar pomeni izpad 200 ton (izraženo z indeksom, 96,6). Izpad zaradi kasnitev montaž je sorazmerno majhen, saj znaša 46 ton. V avgustu in septembru smo planirali dodatno produkcijo na novi liniji za sintetiko v količini 70 ton, izdelali pa smo 50 ton; na novem OE stroju Ingolstadt smo planirali produkcijo 55 ton, izdelali pa smo samo 20 ton. Izpad na OE stroju je nastal zaradi kasnitve vključitve v proizvodnjo, sicer pa na stroju proizvajamo nadplanske količine preje.
Največji izpad proizvodnje, 154 ton, je nastal zaradi znižanja izkoristka strojnih kapacitet, zaradi pomanjkanja delavcev (povečana bolniška, porodniška, lažje delo).
V	oktobru, novembru in decembru smo planirali polno obratovanje vseh novih kapacitet z dodatno proizvodnjo 255 ton bombažne preje in 114 ton sintetične preje. Ker z montažo v bombažnem delu kasnimo, bodo realizirane količine manjše tako, da letni plan, 8 272 ton, ne bo dosežen. Vendar je še možno doseči proizvodnjo čez 8 000 ton, in to predvsem z nadurnim delom.
Dir. proizvodnega sektorja Franc Lesjak
v______________________________________________/
Preizkušamo nove pode iz litega asfalta
V	novih objektih smo za finalni tlak položili namesto parketa, liti asfalt. Parket je skoraj štirikrat dražji in manj trpežen. Doba trajanja litega asfalta, pri normalni uporabi, ni manjša od parketa.
Tla iz litega asfalta spadajo med poltople pode. Koeficient vpijanja toplote znaša 8,80 kcal/ h” m2, pri parketu pa je 5 kcal/ h" m2.
V	prostorih, kjer je položen liti asfalt, bomo morali posebno paziti na uporabo olj in drugih naftnih derivatov. Medtem ko mu nafta in bencin ne škodita dosti, mu zelo škodijo olja. Najbolj nevarno je hidravlično olje, zato je nujno potrebno vsak oljni madež takoj očistiti. Potrebno bo tudi dosledno, preventivno vzdrževanje transportnih naprav, saj vidimo, da je na transportnih poteh veliko oljnih madežev. Viličarji naj se na tlakih iz litega asfalta čim manj zadržujejo. Na asfaltu pa se jih ne sme parkirati.
Liti asfalt prenese tudi do 900 kg/cm2 pomične obremenitve, medtem ko stalna obremenitev znaša 10 do 15 kg/cm2. To pa je tudi opozorilo, da na litem asfaltu ne bomo skladiščili materiala v zabojnikih, kjer je na
zelo majhno površino velika obremenitev in bi lahko prišlo do ugrezanja zabojnikov.
M. Sonc
N
Tiskarski škrat
V septembrski — barvni številki Litijskega Predilca so nastale neljube napake. Kar trikrat je pod slikami napisano napačno ime. Na drugi strani, pod peto fotografijo je napisano napačno ime nekdanjega direktorja Vrhovca. Namesto Josip, je pravilno Jakob. Na isti strani levo spodaj je napačno napisan priimek. Namesto Baun-kirher je pravilno Baumkir-cher.
Napaka pri imenu je nastala še na petnajsti strani, pod tretjo sliko. Namesto Markovič je pravilno Markovčič.
Gotovo pa to niso edine napake. Te se najraje pojavijo tam, kjer jih najmanj pričakujemo pa ne moremo pomagati. Vsem prizadetim se iskreno opravičujemno!
Uredništvo
v________________________/
Novi stroji, ki so začeli obratovati septembra
MIKALNIKI RIETER
Odvzemalnik bal Rieter-Unifloc
V primerjavi z mikalniki Platts so prednosti teh strojev naslednje:
—	možnost doseganja vsaj 100% višje produkcije pramena optimalne kvalitete;
—	z novimi napajalniki kosmičev je zagotovljen bolj voluminozen in zrahljan predložek stroja;
—	boljša kvaliteta pramena je tudi posledica spremenjene konstrukcije stroja (dovajalni del, razmerje vrtilnih hitrosti in premerov posameznih organov, nasprotna smer gibanja mikalnih pokrovčkov itd.);
—	bistveno povečane kardirne površine zagotavljajo optimalno paralelizacijo vlaken;
—	računalniška kontrola delovanja stroja in regulacija dolžinske enakomernosti pramena;
—	odvajanje pramena pravokotno na smer pretoka materiala brez vmesne viseče koprene, kar zmanjšuje število pretrgov stroja;
—	vse nastavitve stroja so brezstopenjske, brez kakršnihkoli menjalnikov;
—	nov način zlaganja pramena v lonec omogoča boljši tek na naslednji fazi raztezanja.
Odvzemalnik bal Hergeth-Hollingsworth-Optomix
OPTOMIX
Z zagonom novega odvzemalnika bal firme Hergeth-Hollingworth (Optomix) je bila dana možnost, da smo starejši Optomix izklopili iz pogona ter dodatno utrdili betonsko podlogo, ki se je neenakomerno pogrezala.
OE - INGOLSTADT
Prednosti tega stroja so naslednje:
—	možnost doseganja zelo visoke produkcije (vrtilna hitrost rotorja do 80.000 min-1);
—	avtomatsko vezanje pretrgov, menjava polnih navi-tkov ter navijanje rezervne niti;
—	avtomatska kontrola dolžine niti na križnem navitku, kar je zelo pomembno za nadaljni tehnološki proces pri naših kupcih;
—	računalniška kontrola delovanja stroja in statistična obdelava podatkov, ki so pomembni za zasledovanje kvalitete delovanja (število pretrgov, izkoristek stroja, število stoječih rotorjev, izdelanih navitkov, tehnični parametri stroja itd.);
—	olajšano posluževanje stroja zaradi večjega formata loncev, v katerih je cca 100 % več raztezalkinega pramena kot na starejših OE strojih Zinser.
Stroj je usposobljen tudi za avtomatsko preventivno čiščenje rotorjev med obratovanjem, kar bistveno zmanjšuje nevarnost tvorbe t. im. moire efekta na izdelani preji.
Republiško tekmovanje predie
Odkar je proizvodno-delovno tekmovanje tekstilnih delavk prevzel pod svoje okrilje zvezni in republiški odbor sindikata te dejavnosti je to tekmovanje na najvišjem nivoju le vsako drugo leto, udeležijo pa se ga zmagovalne ekipe z republiškega tekmovanja. Takšno republiško predtekmovanje je bilo letos (moralo bi biti že lani) za bombažne predice v soboto, 13. septembra, v tovarni Tekstilindus v Kranju, za druge: pletenje, tkanje in konfekcioniranje pa v Škofji Loki in Novem mestu.
Iz naše tovarne so se tekmovanja udeležile tri predice: Joža Balant in Ema Erjavec sta tokrat nastopili že šestič — od tega petkrat na zveznem tekmovanju predie, Dragica Črček pa drugič — enkrat na zveznem in tokrat na republiškem tekmovanju.
Dosegle so drugo mesto od petih ekip. Zmagala je ekipa gostiteljev, predice iz Teksti-lindusa. Od naših predie je bila najboljša Dragica Črček
—	četrta; šesto mesto sta si delili ostali naši tekmovalki
—	Ema in Joža.
Vse skupaj se je pričelo že ob pol osmih. Tekmovanje je
trajalo do 14. ure, nato je bilo kosilo, sledil je ogled mesta in tovarne, ob 18. uri pa je bila razglasitev rezultatov.
Pri teoretičnem delu tekmovanja, reševali so test s tridesetimi vprašanji, od katerih je bilo deset s področja samoupravljanja, dvajset pa strokovnih vprašanj, so naše tekmovalke dosegle najboljše rezultate. Pri praktičnem delu — vezanje stotih pretrganih niti in napeljevanje predpreje na dvajset vreten — pri obojem se meri čas — so imele naše tekmovalke malo smole, zlasti Joža Balant, ki ji pri napeljevanju
VRF ZINSER
—	okoli 50 % večja proizvodnja kot na starih strojih;
—	spremenjena konstrukcija stroja (fiksni vretenski voz z visečimi krili ter pomični cevčni voz) omogoča olajšan postopek snemanja z manj prisilno držo posluževalke stroja;
—	skoraj povsem odpravljeno navezovanje predpreje na prazno cevko, kar precej zmanjšuje čas snemanja;
—	brezstopenjsko spreminjanje vrtilne hitrosti vreten v odvisnosti od pramena navitka omogoča optimalen tek stroja;
—	čistilni sistem za čiščenje raztezala (Murao) deluje efektno v primerjavi s čistilnimi deščicami na starejših strojih, ki zahtevajo še dodatno čiščenje;
—	stroj je opremljen z elektronskimi zaustavkami za predprejo, ki delujejo neodvisno od napetosti le-te;
—	razlike v napetosti predpreje pri spreminjajočem se pramenu navitka izravnavajo še dodatna korekturna stikala za pomik jermena na konoidih;
—	zaščitna pregrada preprečuje dotik s krili med obratovanjem stroja.
Naše tekmovalke — predice: Ema Erjavec, Joža Balant in Dragica Črček.
predpreje navitek ni ostal v ležišču in je zato izgubila celo minuto. Tudi drugim je ta navitek delal preglavice, vendar ne tolikšne. Jožo je ta smola tako razburila, da tudi pri nadaljnem delu ni bila več dovolj zbrana.
Čeprav so bili stroji enaki kot pri nas, so bile vendar male razlike, ki so naše tekmovalke ovirale. Vretena so bila manjša, travelerji so tam obarvani Srno, pri nas so svetli in to tudi ovira pri hitrem delu, kjer odločajo desetinke sekunde.
Naše predice so povedale, da se posebej niso pripravljale za tekmovanje, le zadnji teden so si ob rednem delu med seboj merile čas. Dejale so še, da opažajo, kako imajo v drugih tovarnah manj napeto delo. Več jih opravlja s stroji npr.: sne-malk je več pa čeprav so na stroju višje številke, in je manj sneraov.
Na prašanje, kako se odraža to delovno tekmovanje pri njihovem vsakdanjem delu
so povedale: »Tekmovanje pripomore, da smo pri svojem delu hitrejše, zato dobimo tudi več dela, osebni dohodek pa ni zato nič večji.«
Kako je za takšne primere predvideno v našem pravilniku za nagrajevanje, nam je povedala Ani Povše:
»S trditvijo delavk se ne morem strinjati, saj je njihovo delo normirano. Dobre predice, kar imenovane tovarišice: nedvomno so, nadpovprečno presegajo norme, kar se pozna pri izračunu njihovega osebnega dohodka.
Zaradi pomanjkanja delavcev upravljajo nekatere predice še dodaten predilni stroj. Na osnovi tega se jim zviša osebni dohodek, po oceni individualne delovne uspešnosti. Tako se je napr. v mesecu juliju povečal osebni dohodek Dragici Črček za 4 %, kar oz. je neto 3.716.— din.«
M. M.
Obvestilo
Izdelujemo in prodajamo več vrst pokritih nagrobnih sveč po dostopnih cenah.
Priporoča se SVEČARSTVO - Marjan Juvan.
( -------------------------------------------
Prodam
Pr°^arn skoraj nov nerabljen šivalni stroj »BA-GAT SLAVICA« v omarici! Ugodno pa tudi prodam pisalno mizo!
Informacije po telefonu 881-026!
Problematika nabave surovin v letu 1985
Ruski bombaž
V	letu 1985 smo nabavili 3 356 ton ruskega bombaža.
Za leto 1985 je značilna sorazmerno zelo ugodna dinamika dobav ruskega bombaža, kajti manjšo krizo smo imeli samo v januarju ter koncem decembra. Prva kriza je nastala zaradi zakasnitve dobav iz 4. kvartala
1984,	druga pa je nastala zaradi zakasnitve dobav iz 4. kvartala
1985.	Krizo smo reševali na ta način, da smo si bombaž izposodili od drugih tovarn. Tako smo si izposodili 50 t 1. klase od Gorenjske predilnice Škofja Loka, 1001 1. klase pa od Induplati Jarše. Kar se tiče kvalitete ruskega bombaža je le-ta odgovarjala deklariranim standardom.
Bombaž iz dežel v razvoju in Amerike
Iz teh dežel smo lani nabavili 2 120 ton bombaža.
Za leto 1985 je značilno, da smo bombaž iz DVR in Amerike v glavnem uvažali na osnovi blagovnih kreditov. Za prvo polletje je značilno, da smo zelo malo uvažali, vse količine, ki so bile dobavljene, so bile kupljene in zaključene že leta 1984 in sicer v glavnem iz sredstev 4. reciklaže in 4. tranše, ki pa se je zaradi težav zaradi prijavljanja in transporta zavlekla v leto 1985.
V	okviru 6. reciklaže smo kupili 100 t ugandskega bombaža SM 1 5/32. Tudi pri dobavi tega bombaža smo imeli velike probleme, kajti tudi ta se je močno zavlekla zaradi težav pri pomorskem transportu. Tako da smo si morali cca 15 t bombaža iste kvalitete izposoditi od Pamučne industrije Duga Resa za premostitev krize v mešanici R-2.
S pomočjo 7. reciklaže smo kupili sudanski bombaž X 3 B za potrebe Zvezne direkcije, kot vračilo za izposojeni sudanski bombaž X 3 B.
V	velike nabave bombaža smo krenili v septembru in oktobru, ko smo iz sredstev 8. reciklaže kupili ves sudanski kontingent za leto 1985, ki je znašal cca 900 t. V tem slučaju z ladijskim transportom ni bilo težav, tako da je bombaž prispel v naše luke že v novembru in decembru
1985.	Da smo si zagotovili bombaž tudi za prvi in drugi kvartal
1986,	smo se vključili tudi v podaljšano 8. reciklažo, iz sredstev katere smo kupili 100 t bombaža M 1 3/32 iz Avstralije, 100 t sudanskega bombaža tip Rahad ter 296 t pakistanskega bombaža v klasi SLM. Prav tako smo šli v ameriški kredit 6. tranša, kjer smo kupili 2501 SM 1 5/32 ub 250 t M 1 1/16.
Pri dobavah iz DVR in Amerike se srečujemo z različnimi problemi, kajti znano je, da se je ves bombaž nabavljal na osnovi blagovnih kreditov, kjer pa se potem začnejo javljati različni problemi že pri samem prija-
vljanju, prav tako tudi pri samem izvozu robe, ko se stvari komplicirajo s carino itd....
V glavnem pa je nabava surovine na blagovni kredit pozitivna, kajti material pride pravočasno in v velikih količinah, kar ima za posledico nemoteno obratovanje tovarne. Slaba stran blagovnih kreditov pa so sorazmerno visoke obresti in negativne tečajne razlike, ki nastajajo v obdobju med uvozom robe in izvozom le-te.
Pripomniti je še potrebno, da smo obe kvaliteti turškega bombaža morali vrniti MATREZU, do katerega smo imeli dolg še iz leta 1983.
Sintetika
Po posameznih kvalitetah je nabava sintetike takole izgleda-la:
Leacril	529	ton
Dolan	552	ton
Dralon	52	ton
Vartilen	306	ton
Malon	1 002 toni
Istron	194	ton
Maklen	158	ton
Celulozna
vlakna	429	ton
Melana	19	ton
Skupaj	3 241 ton
V	leto 1985 smo krenili s precejšnjimi zalogami sintetike, kajti v decembru 1984 smo imeli velike nabave iz sredstev 4. reciklaže. Z nabavo sintetike iz uvoza smo nadaljevali s sredstvi 6. reciklaže v aprilu in maju, vendar pa je tu prišlo do velikih problemov, kar se tiče pokrivanja uvoza z izvozom, kajti interes tujih partnerjev za uvoz sintetičnih artiklov je v zadnjem času zelo padel. Tako da je zelo težko dobiti izvoz sintetike, s katero se lahko pokriva blagovni kredit.
V	naslednjo veliko nabavo sintetike smo krenili s sredstvi 8. reciklaže, s katerimi smo nabavili 180 ton dolana in 95 t lea-crila. Nato smo z lastnimi devizami nabavili še 1251 leacrila. Zadnjo veliko nabavo v letu 1985 smo imeli s pomočjo sredstev podaljšane 8. reciklaže, kjer smo nabavili dodatno še 2001 dolan vlakna.
Kar se tiče domačih proizvajalcev, so bili v letu 1985, kar se tiče dinamike dobav, še kar solidni. Problematična pa je njihova kvaliteta, posebno malon vlakna.
Dobavo poliestra smo v prvem polletju rešili tako, da smo z INEX ITIP Sombor ter Dekorativno Ljubljana podpisali tripartitni sporazum, ki je zagotavljal vsem trem zainteresiranim stranem dobavo surovin. Prav tako smo dobavo vartilena rešili s tripartitnim sporazumom med VIS Varaždinom, Predilnico Litija in Vartilenom Varaždin.
Raztovarjanje bombaža v Litiji
Rezervni deli in pomožna sredstva
Dobavo rezervnih delov iz uvoza smo reševali nekaj z lastnimi devizami, nekaj pa smo jih nabavili s sredstvi 6. reciklaže ter podaljšane 8. reciklaže. Pomožna sredstva smo nabavljali zelo malo, ker smo imeli še zaloge iz leta 1984.
Za leto 1986 pa je značilno, da so se pogoji nabave povsem spremenili. Sprejet je bil novi devizni zakon, ki je iz temelja spremenil vse obstoječe sisteme nabave. Ukinjeni so bili enoletni krediti za nabavo surovin, prav tako pa tudi ves mehanizem, ki je spremljal to problematiko.
V naši tovarni smo v začetku trošili surovino še iz leta 1985. Toda v sredini II. kvartala smo morali pričeti z uvozom novih surovin, tu pa smo se pričeli srečevati s problematiko odpiranja kreditivov, kajti kot pasivci v izvozu smo bili razvrščeni šele na 8. mesto v prioritetni lestvici. Tako so mnoge dobave surovin kot tudi rezervnih delov, kasni-le. Prav tako smo se v veliki meri srečevali s problematiko blagovnih kontingentov za sinteti-ko, kajti v Beogradu so nam kontingente enostavno odvzeli, šele po neštetih urgencah in intervencijah, so nam del kontingentov zopet priznali, vendar pa še sedaj ni problem zadovoljivo rešen.	Mirko Dolinšek
Razpis prednostne liste za
Člani odbora za stanovanjska vprašanja, v skladu s 45. členom samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj, razpisujejo prednostno listo
za dodelitev stanovanj 30. 6.1987.
Razpisujeta se ločeno: prednostna lista za dodelitev enosobnih stanovanj, garsonjer in sob, ter prednostna lista za dodelitev dvosobnih in trisobnih stanovanj. Tako bo odbor za stanovanjska vprašanja na podlagi prijav sestavil dve prednostni listi in sicer eno za dodelitev enosobnih stanovanj, z določitvijo prosilcev, ki bodo imeli prednost pri dodelitvi sobe ali garsonjere in eno prednostno listo za dodelitev dvosobnih stanovanj, z določitvijo prosilcev, ki bodo imeli prednost pri dodelitvi trisobnih stanovanj. Torej se morate pri prijavi na razpis odločiti za kakšno stanovanje prosite. Po sprejetju prednostne liste, sprememba ne bo mogoča.
V razpisnem roku morate predložiti tudi vso dodatno dokumentacijo (npr. zdravniško potrdilo; potrdilo o OD ostalih družinskih članov za leto 1985 — za tiste prosilce, ki potrdila še niso predložili inp.), ki lahko vpliva na dodatno število točk. Zdravniških potrdil, ki so starej-
za čas od 1.1.1987 do
ša od dveh let, pri točkovanju prošenj ne bomo upoštevali. Zato ne pozabite in si priskrbite nova zdravniška potrdila!
Razpisni rok traja od 10. oktobra do vključno 30. oktobra 1986! Prošenj prosilcev, ki bodo prispele po razpisnem roku, ne bomo upoštevali, prav tako ne dokumentacije, ki bo oddana po 30. 10. 1986.
Prijave na razpis zbira Vlasta Grom, v kadrovsko splošnem sektorju Predilnice Litija, soba št. 15 — poslovna zgradba. Kot prijava na razpis zadostuje, da podpišete vprašalnik oz. potrdilo o prijavi na razpis. Pri prijavi na razpis morate navesti tudi točne podatke o stanovanjskih pogojih, socialnih razmerah, delovnih pogojih. S podpisom vprašalnika oz. potrdila o prijavi na razpis prevzamete moralno in materialno odgovornost, da ste navedli pravilne podatke. O pravilnosti podatkov se prepričajo člani odbora za stanovanjska vprašanja z ogledom stanovanja.
Razpis letovanja na Veliki planini
Razpisujemo letovanje na Veliki planini za čas od
15.11.1986 do 15. 5.1987.
V času zimskih počitnic, ki bodo predvidoma od 26. 1. do 9. 2. 1986, bodo delavci lahko letovali le 3 do 4 dni in to samo delavci, ki imajo šoloobvezne otroke.
Za praznike (29. november, novo leto in prvomajske praznike) bodo imeli prednost tisti, ki za praznike še niso letovali na Veliki planini.
Po sklepu komisije za letovanje in družbeno prehrano bomo pri razporejanju letovanja za čas zimske sezone 1986/87, za delavce oz. upokojence, ki so letovali v času od 15.5 do 15. 11. 1986 upoštevali, kot da v tem času na Veliki planini niso letovali.
Komisija za letovanje in družbeno prehrano je za zimsko sezono sprejela naslednje cene:
—	za člane kolektiva 150 din
—	za zakonce, zaposlene v drugih DO 300 din
—	za otroke članov od 4. do 14.leta 100 din
—	za nečlane 500 din
—	za otroke nečlanov od 4. do 14.leta 300 din
Otroci do 4. leta starosti so oproščeni plačila.
Kolikor bodo na DS sprejete druge cene, vas bomo o tem naknadno obvestili.
dodelitev
stanovanj
Po končanem razpisnem roku bodo člani odbora za stanovanjska vprašanja, kot vedno, sestavili osnutek prednostne liste, na katerega bodo možne ustne ali pisne pripombe v roku 8 dni po objavi, po obravnavi le teh pa bo sprejel predlog prednostne liste, na katerega pa bodo možni ugovori le na delavski svet delovne organizacije v roku 30 dni po objavi.
Člani odbora za stanovanjska vprašanja so predlagali delegatom delavskega sveta, da se prijavimo na razpis za posojilo iz sredstev vzajemnosti. V kolikor bomo to posojilo dobili, bomo kupili 4 stanovanjske enote (nadgradnja stanovanjske hiše na Trgu na Stavbah 14 in 15). Ta stanovanja pa bomo dodelili po tej prednostni listi, kot tudi vsa izpraznjena stanovanja v času do 30. 6. 1987.
Vsi, ki ste interesenti za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnem stanovanju, ne pozabite in se prijavite najkasneje do 30. oktobra 1986!
Poleg pogojev, navedenih v prvem in drugem odstavku, bomo pri razporejanju upoštevali še določila pravilnika o letovanju v počitniških domovih Pre-
dilnice Litija in dodatna določila k pravilniku — o poslovanju in koriščenju počitniške koče na Veliki planini.
Če ste se odločili za letovanje na Veliki planini v času od 15. 11. 1986 do 15. 5. 1987, izpolni-
te prijavnico in jo oddajte najkasneje do vključno ponedeljka, 27. 10. 1986.
Prijavnico oddajte v kadrov-sko-splošnem sektorju, referentu za družbeni standard.
Fani Vrhovec
PRIJAVA ZA LETOVANJE NA VELIKI PLANINI Podpisani 	 delavec, upokojenec PL (ustrezno obkroži) stanujoč 	 (kraj, ulica, hišna številka, pošta) se prijavljam za	 dnevno letovanje v izmeni od	 do 	 Če v navedenem času ni razpolož. kapacitet, sem pripr. letovati od	do	 Za letovanje prijavljam:				
Ime in priimek	Dan, mesec in leto rojstva	Sorodstvo	Zaposlen pri	Oddelek
1.				
2.				
3.				
4.				
5.				
6.				
				
				
Zadnjikrat sem letoval v počitniški koči na Veliki planini leta........
Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih PL leta...........
a)	sem delovni invalid ................................................ DA
b)	udeleženec NOV ..................................................... DA
c)	samohranilka oz. samohranilec ...................................... DA
d)	delam v nočnem delovnem času ....................................... DA
e)	vzdržujem nepreskrbljene druž. člane ............................... DA
(otroci, zakonec, starši brez lastnega dohodka)
f)	vzdržujem............ nepreskrbljenih družinskih članov
Pri točkah a, b, c, d in e obkroži ustrezni DA ali NE, pri točki f napiši ustrezno število družinskih članov.
NE
NE
NE
NE
NE
V...................., dne .
Z navedeno izmeno se strinjam
Podpis nosilca prijave
Potrjujem prejem prijave dne
(podpis vodje enote)
(podpis)
Vlasta Grom
Obiskali smo delovno organizacijo Elan
Na sestanku uredništva Predilca smo spoznali, da je za naše delo koristno, če se kdaj pa kdaj ozremo tudi okoli sebe in pogledamo, kako poteka uredniško delo v kateri drugi, naši podobni delovni organizaciji.
Odločili smo se, da obiščemo tovarno športnega orodja ELAN — v Begunjah na Gorenjskem. Ta delovna organizacija velja za eno najuspešnejših, če že ne za najboljšo v naši republiki. Tu bomo gotovo marsikaj koristnega zvedeli!
V Elanu, od lani enoviti delovni organizaciji, kjer je zaposlenih nekaj več delavcev kot pri nas in razen v tujini, nima večjih ločenih obratov, so nas lepo sprejeli. Njihov novinar in urednik Slavko Knafelj nam je najprej predstavil Elanove načine samoupravnega informiranja, nato pa še vse ostalo o njihovi delovni organizaciji, kar nas je zanimalo. Na koncu smo si ogledali tudi proizvodne obrate.
Tako kot pri nas, tudi tam najbolj cenijo neposredno informiranje. Razdeljeni so v 45 samoupravnih delovnih skupin; delo takih skupin pa nam je poznano. So pa seveda še drugi sestanki, podobno kot je to urejeno tudi pri nas. Petindvajseto leto pa že izdajajo svoje glasilo »SMUČINA«, ki je do nekaj let nazaj izhajala enkrat mesečno, tako kot Predilec, kasneje pa so se odločili za manj pogosto izdajanje časopisa, le pet do šest številk letno. V svojem glasilu ne objavljajo informacij za odločanje, ampak je poudarek na dogodkih v zvezi z njihovo dejavnostjo, ki jih je vredno obeležiti
—	obvarovati pred pozabo. Takih dogodkov se v Elanu ne manjka. Kar pomislimo na uspehe športnikov, ki tekmujejo z njihovimi izdelki po snegu, vodi in v zraku. Njihov časopis je bolj reprezentančnega pomena; dobijo ga vsi delavci in upokojenci, pa tudi mnogi poslovni sodelavci.
Za samoupravljanje in odločanje pa redno tedensko — izdajajo interne informacije. Na ciklostiranih straneh so kratko in jedrnato objavljene vse zadeve, s katerimi morajo biti seznanjeni delavci. Za stvari, ki naj bodo objavljene takoj, izdajajo izredno številko teh informacij. Sindikalne zadeve občasno objavljajo v tretjem internem glasilu
—	Informacije. Vsa ta glasila se med seboj razlikujejo po barvi naslovne glave. Teh ne dobivajo vsi delavci, ampak jih razpošiljajo na ključna mesta, tako da so dostopna vsem. Dobijo jih npr.: vodje SDS, vodilni delavci in podobno; nameščajo pa jih tudi na oglasne deske.
V načrtu imajo še razglasno postajo. Pri njih je to možno, ker ni v vseh proizvodnih oddelkih premočnega ropota.
Se na kratko o tovarni Elan
Vsakdo ve, da v tej tovarni izdelujejo vse vrste športnih rekvizitov. Proizvodnja se deli na tri glavne programe: polovico vsega zavzema proizvodnja smuči, tretjino — proizvodnja izdelkov iz plastike (čolni, jahte, jadralna letala), šestino zmogljivosti pa zavzema proizvodnja ostalih športnih rekvizitov — oprema telovadnic in drugo.
Letno izdelujejo 700 000 parov smuči: 80 % alpskih, 20 % tekaških, 4 000 čolnov in jaht, 100 jadralnih letal. Iz umetne mase izdelujejo letno tudi 5 000 streh za avtomobile VW dostavnih, poleg tega pa še opremijo 150 telovadnic in izdelajo mnogo drugih športnih pripomočkov.
Vse izdelke sproti prodajo, veliko izvozijo, predvsem na konvertibilno področje; največ smuči, katerih izvoz je lani dosegel 85 %.
V	Elanu je zaposleno skoraj 1500 delavcev, od katerih je nekoliko več moških. Večina se vozi v Begunje z avtobusi od vseh strani — iz kranjske, tržiške, jeseniške občine. Največ Elanovih delavcev prebiva v bližnji Radovljici, kjer imajo družbena stanovanja, dosti delavcev pa je tam zgradilo, s pomočjo posojila, tudi svojo hišo. V tovarni imajo poskrbljeno za družbeno prehrano in obratno ambulanto s stalnim zdravnikom in dvema medicinskima sestrama.
Letujejo lahko v 15 različnih krajih ob morju in v Čateških Toplicah.
V	Elanovih lastnih enotah v tujini dela več kot 200 zaposlenih delavcev. V eni od teh izdelajo tretjino vseh Elanovih smuči, v drugih pa opravijo več kot polovico skupne prodaje smuči. Na ta način ustvarijo skoraj enako visok prihodek kot matična tovarna.
Firme v tujini so samostojne poslovne enote, vendar so interaktivno povezane z ustanoviteljem in tako izkoriščajo prednosti različnih ekonomskih sistemov, v katerih delujejo.
Elan ima v tujini tele poslovne enote:
Elan Avstrija s sedežem v Brnici (Furnitz) na avstrijskem Koroškem: močno dopolnjuje proizvodni program z dobro opremljenim obratom, njegova prodajna služba pa omogoča večjo prodajo smuči na zahtevnem avstrijskem tržišču. Firma deluje na industrijsko nerazvitem območju v bližini Beljaka in zaposluje okoli 100 delavcev, pretežno koroških Slovencev.
RYON Švedska: grosistična trgovska firma, ki prodaja Elanove smuči ter športne izdelke drugih jugoslovanskih proizvajalcev na obširno švedsko tržišče. V njej dela več kot 40 ljudi, sedež ima v mestu Hudiks-vall v osrednji Švedski.
Monark ZDA: specializirana trgovska firma, registrirana za prodajo smuči in druge športne opreme. Zaposluje preko 30 ljudi in je locira-
na v mestu Burlington v bližini Bostona na ameriški vzhodni obali. Pod Elanovim vodstvom je ta firma povečala prodajo Elanovih smuči, tako da so zdaj v ZDA med vsemi svetovnimi proizvajalci na drugem do tretjem mestu.
Monark Kanada: je trgovska firma za prodajo Elanovih smuči in drugih športnih artiklov preko 500 športnim trgovinam na območju Kanade. Firma kot Elanova lastna enota zaposluje 15 delavcev, v glavnem trgovskih potnikov.
Monark Švica: je trgovska firma registrirana za prodajo športne opreme, predvsem Elanovih smuči, skupaj z drugimi artikli za šport in re-
kreacijo. Sedež podjetja je v Luzernu v osrednjem delu Švice.
A & E Alpina & Elan, Zvezna republika Nemčija: je edina od Elanovih firm v tujini, v kateri Elan ni popolni lastnik. To je mešana trgovska firma za prodajo smuči Elan in smučarskih čevljev Alpina na celotnem za-hodnonemškem tržišču. Firma zaposluje več kot 10 ljudi v mestu Isny v pokrajini Allgau.
Ob slovesu smo povabili uredništvo Elanovega glasila Smučina, da nas obišče. To so nam tudi obljubili!
M. M.
Med razgovorom v Elanu
Poškodbe v avgustu in septembru
Zaradi pravkar padlega dežja je Robertu Vidmarju pri zaviranju zaneslo moped in je padel. Pri padcu si je poškodoval desni komolec in koleno. Nesreča se je pripetila pri kolesarnici.
Ko je Roman Čarman hotel stopiti na zaboj s strojnimi deli, je s prstom desne noge zadel ob kovinski predmet in si ga poškodoval.
Med posluževanjem dvojilne-ga stroja je Slavica Radovanovič stopila na plastično cevko, ki je ležala na tleh in si poškodovala (zvinila) nogo.
Pri vezanju pretrga je Dragi Golob leva roka s katero je iskala konec PVC vrvice na DD stroju, zašla v območje vretena. Pri tem si je poškodovala kazalec leve roke.
Med brušenjem strojnega dela na brusilnem stroju je Peter Majcen s palcem desne roke zadel ob brusilni kolut in si ga poškodoval.
Pri odvzemu cevke z dvojilke je Silvestra Ocepek z dlanjo leve roke zadela ob vrteči ostri rob napenjalnega valjčka in se urezala.
Med rezanjem navitega razte-zalkinega pramena z raztezalne-ga valjčka flajerja se je Francu Klemenčiču zaprl nož in ga urezal v prst desne roke.
Pri rednem posluževanju pr-stančnega predilnega stroja je Halida Jakupovič v predilnici sintetike I. stopila na zaščitno talno rešetko kanala klime, ki se je spodmaknila, tako da je z levo nogo stopila v odprtino in si jo poškodovala.
K poškodbam:
Nedopustno je, da do delovnih poškodb prihaja zaradi napak na strojih ali neurejenega delovnega okolja. Tako v prvem primeru do poškodbe ne bi prišlo, če bi redno kontrolirali in menjavali poškodovane napenjalne valjčke na dvojilki.
Ugotovljeno je tudi, da je predvsem v predilnicah precej poškodovanih talnih rešetk, ki jih ne menjajo redno, to pa povzroča poškodbe, kot je zgornja. To je že drugi primer v kratkem času.
A. Krhlikar
Upokojila sta se
V času, ko smo praznovali naš jubilej, se je upokojila Ljuba Kovič, septembra pa še Marjan Juvan, oba iz laboratorija.
Ljuba Kovič je dopolnila polno delovno dobo — 35 let. Le nekaj mesecev, po končani šoli, leta 1951 je bila zaposlena pri takratnem podjetju za promet z lesom v Ljubljani. Priznali so ji tudi dneve počitniškega dela na železnici, vso ostalo delovno dobo pa je bila zaposlena v naši tovarni. Sprva je nekaj let delala ob stroju, raztezalki; kmalu pa je bila premeščena v laboratorij, kjer je ostala do letošnjega avgusta. Takrat so v tem oddelku dobivali nove aparature (do takrat so v laboratoriju le sortirali in številčili prejo), in je delo v laboratoriju postalo zahtevnejše. Nikoli ga ni primanjkovalo.
»Rada sem imela to delo. Veliko ga je bilo; delali smo tudi v izmenah. Popoldan in ponoči sem večkrat nadomeščala sortirke.«
V svojem delovnem obdobju je zamenjala štiri vodje. Prva vodja laboratorija je bila Vida Lotrič, nato Brane Peterca, Pavle Koprivnikar in sedaj, Ivica Derno-všek.
Marjan Juvan zbira vzorce vlaken v skladišču. Od vsake desete bale po vzorec.
v sedanjih časih dosti vredno.
Dela v tovarni ne bi podaljšala. Dosti let je bilo, hvaležna pa sem Predilnici, saj sem kot delavka v njej dostojno preskrbela svojo družino.«
Lepi spomini na našo tovarno jo spremljajo v upokojenski stan, zato tudi stiki z njo ne bodo povsem prekinjeni. Rada bo še naprej hodila na letovanja v naše domove, če bo le prostor, pa tudi na vsakoletno srečanje z upokojenci bo prihajala.
Marjan Juvan se je zaposlil pri nas dobri dve leti po
Ljuba Kovič na svojem delovnem mestu v laboratoriju
»Sedaj, ko sem nekaj tednov že upokojena, še nimam takega občutka. Mislim si, da sem na dopustu. Še vedno se zbujam ob 5. uri kot da bi morala na delo. Zaenkrat mi še ni dolgčas.
Dolgočasila se tudi kasneje ne bom. Še to jesen si bom privoščila nekoliko daljše turistično potovanje, domači pa me bodo težko pričakovali, saj so veseli, da jim lahko posvetim več časa.
Rada delam na vrtu in njivi. Tako tudi pridelam zelenjavo za domačo rabo, kar je
končani drugi svetovni vojni, jeseni leta 1947. Pred tem ima priznanih nekaj mesecev delovne dobe drugod, tako se je septembra letos upokojil s polno delovno dobo, 40 let.
Sprva je bil pri nas, nekaj manj kot enajst let brusač mikalnikov. Od njegovega natančnega dela je bilo odvisno brezhibno delo strojev, ki se med prvimi srečajo s surovino v predilnicah. Od mikalnikov je močno odvisna kasnejša kvaliteta preje. V letu 1958 je prvič zamenjal
delovne naloge. V istem oddelku je postal vodja izmene in ta odgovorna dela opravljal vse do junija 1961. leta, ko je bil zaradi službenih potreb premeščen v laboratorij. Kot laborant je takrat kontroliral kvaliteto svitkov in koprene. V laboratoriju je ostal do upokojitve.
Zadnja leta pred upokojitvijo je skrbel za laboratorijske naprave v proizvodnih oddelkih. Menjaval je diagrame vlage in temperature. Poleg tega je vestno nabiral vzorce za laboratorijske meri teve: varkopse v predilnici, vlakna iz bal bombaža iz skladišč in sintetike, ki je največkrat naložena na pro-
Prišli — odšli v
Prišli:
1. 9. 1986 Martina Kralj, Breg 5, Litija, predilnica rezerva;
1. 9. 1986 Marta Grošelj, Zagorje, Podvine 40, dipl. ing. — pripravnica;
8. 9. 1986 Viktor Žibert, Konj 15, Vače, predilnica rezerva, določen čas;
8. 9. 1986 Lado Zajec, Šmartno 33, Šmartno, predilnica rezerva, določen čas;
8. 9. 1986 Boštjan Škufca, Zg. Log 9, predilnica rezerva, določen čas;
8. 9. 1986 Marija Krivec, Dvor 28, Šmartno, predilnica rezerva, določen čas;
8. 9. 1986 Milica Pavlovič, Sava 42, predilnica rezerva, določen čas;
8. 9. 1986 Nuša Medved, Ustje 49, Šmartno, predilnica rezerva, določen čas;
8. 9. 1986 Matjaž Lokar, Poljane 11, Primskovo, predilnica rezerva, določen čas;
8. 9. 1986 Jana Vodenik, Zagorje, Kopališka 5, predilnica rezerva, določen čas;
8. 9. 1986 Darka Ulčar, Štan-garske poljane 5, predilnica rezerva, določen čas;
8. 9. 1986 Slavka Vavtar, Poljane 4, Primskovo, predilnica rezerva, določen čas;
8. 9. 1986 Jože Poklar, Podroje 9, Šmartno, predilnica rezerva, določen čas;
8. 9. 1986 Bojan Avbelj, Velika Kostrevnica 15, predilnica rezerva, določen čas;
8. 9. 1986 Bogomir Miklavčič, Gradišče 27, Primskovo, predilnica rezerva, določen čas;
8. 9. 1986 Vida Bajec, Poljane 7, Primskovo, predilnica rezerva, določen čas;
8. 9. 1986 Martin Kozlevčar, Reka Gozd 21, predilnica rezerva, določen čas;
8. 9. 1986 Andrej Fajdiga, So-brače 4, Primskovo, predilnica rezerva, določen čas;
s tem, pod ceradami. To zadnje je bilo dostikrat zelo težavno delo, saj je bilo potrebno nabirati vzorce v vseh letnih časih in vseh vremenskih pogojih. Kolikokrat se je moral splaziti po lestvi pod plahto v hudem mrazu, ko je bila odeta v sneg in led in v hudi vročini, daleč od prijetne sence. Marjan se ni branil nobenega dela.
Oba, Ljuba in Marjan sta bila vestna in marljiva delavca v laboratoriju. Obema želimo mnogo zadovoljnih let v zasluženem pokoju. Vabimo ju, da se vsako leto udeležita srečanja z upokojenci — nekdanjimi sodelavci.	M. M.
septembru
8. 9. 1986 Branko Mandič, Valvazorjev trg 112, Litija, predilnica, določen čas;
8. 9. 1986 Aleš Jerant, Brodarska 10, Litija, predilnica rezerva, določen čas;
8. 9. 1986 Ljudmila Benegalija, Cerovica 12, Šmartno, predilnica rezerva, določen čas;
8.9.	1986 Katarina Berdajs, Brodarska 14, Litija, predilnica rezerva, določen čas;
9.9.	1986 Zvonko Cerovšek, Vodice 23, Gabrovka, predilnica rezerva, določen čas;
8. 9. 1986 Sašo Furman, Sava 17 a, Sava, predilnica rezerva, določen čas;
22.9.	1986 Vida Zupan, Gabrovka, Brezovo 15, predilnica rezerva, določen čas;
22.9.	1986 Nevis Resznikov, Moravska gora 16, Gabrovka, predilnica rezerva, določen čas.
Odšli:
Pismeni sporazum:
14. 9. 1986 Bernardka Tržan, Zidani most, Veliko širje 11, predilnica sintetike 2. izmena;
14.9.	1986 Metka Zagorc, Konjščica 23, Polšnik, predilnica sintetike 1. izmena;
30. 9. 1986 Tanja Grm, Tlaka 10, Gabrovka, predilnica rezerva.
Upokojitve:
30. 9. 1986 Marjan Juvan, Cesta komandanta Staneta 1, Litija laboratorij;
30.9.1986 Vida Koci, Cesta komandanta Staneta 18, Litija, sukalnica 1. izmena;
30. 9. 1986 Anton Sladovič, Cesta komandanta Staneta 14, Litija, mešalnica 3. izmena.
V delovni organizaciji je bilo na dan 30.9. 1986 zaposlenih 1040 delavcev. Od tega 658 žensk in 382 moških.
Od skupnega števila zaposlenih je 65 mladoletnih oseb.
J. Zupančič
ZAHVALA
Ob nenadni smrti moje mame, KALIŠNIK ŠTEFKE, se iskreno zahvaljujem vsem delavcem Predilnice Litija, za darovano cvetje, poslovilni govor in za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Franc Drnovšek
Ob 100-letnici naše tovarne
Učenci osnovne šole Litija pišejo o nas
LETOS.Ip riVtZnUJE nAŠA fpiLblCA STO LET SVOJEGA OBSTOJA,SE UČET1-
ci m delavci osnovne šole dušah
PDEIVTOnAŽ ŠE TOLlip BOLJ ZAVEDA-/10 njEHEOA fOAEHA. VAHJO JE VTpO DELO HAŠIfl LJUDI VSEtl DOlGItt STO LET Ep TOLlip ČASA JIA DAJE TUDI VSAI^DA-HJI IftUil. V ZAČETKU OBSTOJA r\Oip MALO Cf nt\EJŠEGA, DAHES fA VSE BOLJ-SEGA IH LEfŠEOA. njEDIiniCA DAJE UTRJE VSEMU l\l\A]U, ZATO SMO VESELI, DA ŽIVIMO z njo. ronosm sno ranjO; ha TJAŠE MATERE IH OČETE, l\l V DJEj TRE DEJO TlAŠ LEESl JUTRIŠHJI DAH.
OB VISOKEM JUBILEJU JI ISI^EHO ČESTITAMO in zaželimo še nnooo delov-mn usrEtiov.
UČETO m DELAVCI OŠ DUŠAH I^DE^-TOMAŽ
V	LITIJI, 5.9.1966
V	Litiji Predilnica stoji, mnogo strojev jo krasi.
V	njej predejo predice, ki imajo gibčne ročice.
Delo jim hitro gre od rok, stroji drdrajo: tok, tok, tok. Nitke se prepredajo predice se spogledajo.
Sto let že stroji tečejo, sto let predice predejo.
Da predivo pisano in belo še dolgo iz strojev bi hitelo! Vesna Lapornik, 4. a
Ko sem se rodila, je bila Predilnica še bolj majhna tovarna. Potem je postajala vse večja, tako da je sedaj Predilnica največja tovarna v naši občini. Letos praznuje stoletnico.
Včasih sta v Predilnici delali moji stari mami. Ko sta se upokojili, so začele delati moje tete. Dve sta zaposleni v proizvodnji, ena pa je v pisarni.
V	Predilnici izdelujejo bombažno prejo, ki jo prodajo v tkalnice širom Jugoslavije in v tujino.
V	Predilnici sem že bila takrat, ko sem nastopala s pevskim zborom za dan žena. Videla sem velike stroje, polne preje. Povsod je bilo prašno, predvsem pa je zelo ropotalo. Takoj sem pomislila, da je delo v takšni tovarni naporno, posebno še, ker vem, da morajo delavke v službo tudi ponoči, ko vsi spimo.
Nina Slabe, 3. b
Največja tovarna v Litiji je Predilnica. Zgrajena je bila pred sto leti in bo zato septembra praznovala svoj jubilej. Na tovarniškem dvorišču se bo zbralo veliko delavcev in gostov. Po proslavi si bodo ogledali Predilnico.
Vse o praznovanju mi je povedala mami. Domov je prinesla knjigo Zgodovina Predilnice Litija, ki sem si jo že ogledal. V njej je veliko slik in fotografij o tovarni, strojih in delavcih. Ko bom starejši, jo bom prebral.
Vsem delavcem Predilnice čestitam za praznik.
Bojan Bric, 3. b.
Moja mami dela v Predilnici. V službo hodi peš, ker ni daleč.
Dela na prstančnem stroju, ki je dolg približno petnajst metrov. Na štirih strojih veže pretrge. Njeno delo je naporno, ker mora osem ur stati. Posebno kadar ima službo ponoči, pride domov zelo utrujena.
Ker ve, da je to njen zaslužek, da nas lahko preživlja, mora vzdržati.
Andrej Verhovec, 3. a
Litija res veliko mesto ni, a v njem velika tovarna stoji.
Imenuje se Predilnica, za znak pajka na mreži ima.
Pajek veliko mrežo ima, preje še več Predilnica. Predica prede iz nje vse dni, se svojga dela veseli.
Melita Jelenc, 4. a
Sto let. Kako veliko je to! Da. Letos praznuje stoletnico obstoja naša Predilnica. Moja mama dela v njej, zato se o tem dnevu veliko pogovarjamo. V teh letih je nastalo veliko sprememb. Sedaj dela v Predilnici več kot 1000 ljudi. Imajo veliko strojev, na katerih predejo prejo. Mama dela v treh izmenah. Najbolj naporno se ji zdi delo ponoči. V tovarni zelo ropota in zato mora imeti v ušesih vato. Z delom je zadovoljna in tudi z zaslužkom.
Veliko praznovanje, ki ga bodo imeli, vsi težko pričakujejo, vsi so ga tudi zaslužili. Želim, da bi še naprej tako uspešno delali.
Boris Pajk, 4. a
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija razpisuje gledališki abonma za sezono 1986/87
Pričenja se nova gledališka sezona. Zopet vas vabimo, da ostanete ali postanete stalni, zvesti obiskovalci predstav v okviru 6. sezone gledališkega abonmaja v Litiji.
Kot vsa leta doslej, vas vabimo na predstave ob petkih ob 19.30, prvo pa si bomo ogledali 24. oktobra.
Program obsega:
1.	L. Simovič: POTUJOČE GLEDALIŠČE ŠOPALOVIČ — Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica
2.	T. Partljič: TOLMUN IN KAMEN - Gledališče Tone Čufar Jesenice (14. 11. 1986)
3.	I. Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI - Šentjakobsko gledališče Ljubljana (12. 12. 1986)
4.	E. Fritz: FLEUR DE MARIE — Drama SNG Maribor (16. 1. 1987)
5.	S. Shepard: PRAVI ZAHOD — Mestno gledališče ljubljansko (20. 2. 1987)
6.	Kot nagrado vsem zvestim obiskovalcem predstav pa bomo v februarju predstavili najuspešnejšo ljubiteljsko gledališko predstavo iz občine ali Zasavja.
Cena abonmajske vstopnice je 2.000,— din
Cena vstopnice pred predstavo bo 450.— din
Člani kolektiva in naši upokojenci plačajo za gledališki abonma 1.000.— din. Razliko bo krila sindikalna organizacija naše delovne organizacije.
Prijave za abonmajske vstopnice bodo do 20.10. 1986 sprejemali:
—	proizvodni sektor: Joža Poznaj elšek (telefon 94),
—	sektor vzdrževanja: Mojca Femec (telefon 80) in
—	skupne službe: Zvonka Razpotnik (telefon 86).
Komisija za kulturo in izobraževanje P. L.
Predilnica Litija je ena največjih delovnih organizacij v Litiji in njeni okolici. V njej je zaposlenih več kot tisoč delavcev. Med njimi sta tudi moj očka in mamica. Kot večina delavcev delata tudi onadva v treh izmenah. Sedaj večkrat slišimo kaj o Predilnici, saj bo 9. septembra praznovala 100 let obstoja. Njeno stoletnico bodo proslavili s proslavo in otvoritvijo novih strojev. Na proslavi bo govoril tudi predsednik ZK Slovenije Milan Kučan.
Upam, da si bom tudi jaz ogledal to proslavo.
Uroš Indof, 4. a
Predilnica stoji na levem bregu reke Save. Predilnica Litija je bila ustanovljena leta 1886. Sedaj praznujejo stoletnico.
Predilnico vodi tov. Jože Mirtič. V Predilnici je zaposlenih 1 028 delavcev. V predilnici rabijo bombaž, ki je stisnjen v balah. Iz bombaža izdelajo prejo. Za izdelavo preje rabijo tudi sintetično vlakno.
Prejo razpošiljajo v pletilj-stva, tkalnice in tuje države.
Ob stoletnici jim želim veliko uspehov.
Klemen Grošelj, 4. a
Sašo Jovanovič 3. c razred
Litijski Predilec izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek.
Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof.
Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona: (061) 881-411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1700 izvodov.