Pose«??**ia Številka 30 vinarjev.
Slev. 263.
Y Milani, v pelek, dne 15. novembra m

Val|a po polti t aa
sa oelo leto aspra) .. K 50* -«• co onn „ ., „ 4.S0
«• S«m6j|u oeloletno . „ 85-— (■ o«t«lo Inozemstvo „ M -
V LJabljnai aa dom
8« orno tatu aaproi K iS-— aa *a meaao „ ,, g »ion«< irtuman aiiafino „ 350
ea Sobotna Izdaja: sa
Ea oeio lato . . E 10 — sa Nemčijo oeloletno. „ I2-— h ostalo Uusamstvo. „ IS —
MT OrednlStro |o t Kopitarjevi allol itev. 6/IIL Rokopisi co oo vračalo; nofranklrana plima ae as «= sprejemajo. — Uredstikoga telefon« itev. 50. n
Leto XLVL
Političen list za slovenski narod.
Inaaratli mmmm
taeatoJpaa ritttmta (M aa ilroka ta S nun - <•«« «U ajo »r«" .
n takrat .	m »•»
■a iva-ta loet: u . _ U „ pri fe4|tt aarooulk p rta tras poptit po 4oooform. •k sobotak dvotnl hrti
Eaoatolpaa patltmia K I* lakaja vaak <aa iKiiall a» dei|« ta prasnite, oU ». ari pop. Haisa tata« priloga t osmi nt
Upravslitve |a v Kopitarjevi allol it. t. — Ra«u poiUa krintliloe atatrljske it >4.797, ogrska tBJktl, boas.-haro.it. 7583.— Dpraratikega tolatoaa it M
Srbski poueljnik poslal ultimat italijanski volski. Oborožen odpor. - Italijani ne smeio dalje
prodirati.
Poveljnik srbskih čet v Ljubljani podpolkovnik Švabič je po naročilu poverjeni-štva Narodnega veča SHS v Zagrebu in načelnika srbskega generalnega štaba vojvode Mišiča poslal parlamenterja k italijanskemu generalu v Logatec z naslednjo noto:
Poveljniku italijanskih čet
v Logatcu.
Čete kraljevine Srbije so v sporazumu z vlado Narodnega veča SHS v Zagrebu v imenu entente okupirale vso oblast v Ljubljani. Imam nalog, da preprečim vsak vhod italijanskih čet v okupirano oblast. Bila bi mi zelo neprijetno, ako bi se v svrho izvršitve odredbe moral poslužiii orožja. Če bi moralo priti do prelivanja zavezniške krvi, odklanjajo srbske čete vsako odgovornost. Prosim poveljnika italijanskih čet, naj odredi, da ostanejo italijanske čete na
črti Reka ter razvodje Save in Soče, dokler kraljeva srbska vlada tega vprašanja ne uredi s kraljevo italijansko vlado.
Poveljnik srbskih čet:
Švabič, podpolkovnik.
Italijanski general je bil iznenaden, ko je prečital noto in je začudeno vprašal, kako je prišla srbska armada v Ljubljano. Opravičeval se je, da ni vedel natanko, kod da teče dcmarkacijska črta in da se hoče na vsak način strogo držati črte, ki je bila določena v premirju. Obljubil je tudi, da noče prodirati proti vzhodu, posebno da ne napravi nobenega koraka bliže Ljubljani.
Kakor smo poučeni, obstane italijanska vojska na črti: Vrhnika-Borovnica-Le-nart-Dobeči vrh - Okilje-Rakek-vrh Nadli-šek.
Dr. Jos. C. Oblak.
Siva je sicer vsaka teorija, vendar utegne biti Gumplovvitzova v regpvem filozofičnem državnem pravu pravdna, ko trdi, d a se razširjajo naredi in vstvarjajo narodnostne države po toku rek in gorskih črtah. Vsako pravilo ima svojo izjemo in kakor se nam ta teorija uresničuje v splošnem tudi na Koroškem, se nam pojavljajo na drugi strani v nekaterih predelih (tu mislim predvsem na Kanalsko dolino), taki anomalni pojavi, ki bijejo v obraz vsaki teoriji; je pač v vsakem oziru interesantna ta Koroška. Za njo čuti danes vsako slovensko srce in z neko nestrpnostjo pričakujemo glede nje odločbe, ki je pravzaprav že sama na sebi podana ter je zato pravzaprav vsak naš strah nepotreben.
Ta naša Koroška! Ako pogledamo z vrha Golice v to rajsko lepo deželo z njenimi specifičnimi terasami v podolju — na vseh straneh pa opasano po markantnem gorovju, vidi se nam kot neizrečeno lepa, rekli bi skoro nedeljiva celota.
Na jugu Karnske alpe in del Julijskih alp, Karavanke s Solčavskimi planinam', katerih odrastki sežejo v lepem polkrogu na vzhodu, kjer preide meja čez Spodnji Dravograd na Korsko alpo, na severu Vi-
soke Ture, ki prehajajo v Noriške alpe, ki se združujejo na vzhodu z odrastki Korice nad labudsko dolino .
Da je bila vsa ta dežela slovenska od Karavank in Karnskih alp pa gori do Velikega Kleka, v čigar podnožju počiva staroslovanska Sveta kri z Goričho (Go-ritschilz), od Solčavskih planin pa gori do danes nemškogovorečih Brež (Frierach), —• oriča jasno in glasno ime sleherne koroške vasice, gore in reke, ki nikdar ne more in ne bo zatajilo svojega slovarskega korena. Odveč je, da bi našteval še več krajevnih imen, ki pričajo o slovenski preteklosti cele Koroške, ker bi moral takorekoč citirati, ako bi hote! biti popolen, cel krajevni leksikon naše Koroške. Zato pa lahko že danes rečemo, da je to n a š a Koroška.
Potujčevanje Koroške.
Velik del te naše Koroške se nam je v razmeroma kratkem času potujčil. Potujčevanje pa se lahko vrši tudi naravnim potom skoro nevidno vs'ed prilagoden;a avtonomnega tujemu elementu (Ver-schmelzungsprozess), kar traja stoletja. Toda potujčevanje se vrši tudi nasilr»m potom in kakšna so sredstva tega nasilja in kakšni so uspehi, to vemo vsi. Učilnica —- mučilnica, to so šole ponemčevalnice, katerim so se pridružili v lepi slogi sodni in politični uradi, — to so spomini bivše Avstrije in strte Nemčije, preko katerih
noben zgodovinar in špecijelno pisec koroške zgodovine ne bo mogel iti. Nasilno raznarodovanje je doseglo na Koroškem višek, sredstva in načini tega potujčevanja so bila naravnost hudodelska in lopovska.. Vsa ta zločinstva na slovenskem narodu je sankcijoniralo ljudsko štetje, ta uradna . falzifikacija števila -slovensko govorečih ljudi, ta od avstrijske vlade mirno in brezvestno dovoljena zloraba uradne oblasti od strani koroških Nemčurjev, katero jc še ' onala satansko hudobna, zločinska, rafinirano - krivična razdelitev volilnih okrajev. Da se je kljub' temu gorostasne-mu nasilju ohranil in rešil velik in najlepši del Koroške, je naravnost čudež, ki ga mora registrirati zgodovina, ki kaže naravnost nadnaravno odporno silo zdravega slovenskega rodu, pri čemur je igrala morda odločilno vlogo konservativnost koroškega ljudstva, pač tudi vstrajanje pri starih tradicijah, katerih esencijalno jedro je bila njegova — slovenja beseda.
Ker se nam je velik del Koroške večinoma nasilno in le po prav malem delu naravnim potom potujčil, ker iz nasilnega otujčevanja raz nobeno stališče, ne raz zgodovinsko in ne raz moralno-ctično, ne more potujčevalcu kedaj nastati kak naslov do krivično pridobljene posesti, ker iz krivice nikdar ne more nastati kaka pravica, ker noč ne more biti nikdar dan —
nnm gre de jure prav cela Koroška.
Toda že danes se og^šajo Nemci, bolje rečeno koroški Nemčurji, da imajo najmanj do potujčenega dela Koroške svoje stare »pravice« ter gredo v svoji »pravičnosti«, ali bolje, v svoji brezmejni predrznosti tako daleč, da reklamirajo zase celo odločno slovenske kraje Koroške, torci celo Koroško, češ da je nedeljiva in da mora radi tega okoli 120.000 Slovencev pod nemški nož! Kakor da bi bila Hindenburg in Viljem str!a Pariz in London, ter uničila entento in zašč>tnico pravice — Ameriko in njenega Wilsona . . . Na drugi strani pa — in to pač z vso pravico — smatramo mi Slovenci za vprašanje naše narodne časti, da ne odstopimo našemu premaganemu stoletnemu tlačitelju niti pedi slovenske zemlje in niti ene slovenske duše v nobenem delu Slovenije, najmanj pa še v naši Koroški, kjer je tekla zibelj naše kulture.
Ni pa dela slovenske domovine, ki bi bil vsakemu Slovencu tako ljub in mi!, kakor ravno Koroška, ravno radi naše zgo-
dovine in ne toliko radi bajne naravne lepote slovenskih koroških pokrajin, ki so žalibog še tako malokomu znane.
Koliko pa je izvenkoroških slovenskih !' ' ,kl r0es Poznajo koroško Slovenijo in koroške Slovence! Da, pred otvoritvijo karavanske železnice bili so slovenski koroški kraji razun morda Celovca, V^kov-ca m Beljaka Slovencem naravnost španske vasi, a žal tudi karavanska železnica ni izpolnila v tem oziru tistega pričakovanja in upov, ki se jih je stavilo v to najznamenitejšo železniško zgradbo avstrijske polpreteklosti. S tolikimi upi so zrli tja gori v karavanski predor vsi, prav vsi, Slovenci in — Nemci! Ncmci so že smatrali svoj sen o zgradbi nemškega mostu do Adrije uresničen in Slovenci' pa smo kljub temu upa'i, da bo valovje narodne zavednosti na Kranjskem pljusknilo čez, oziroma skozi Karavanke v Rož in dalje po koroški Sloveniji, katero smo si upali priboriti v dogledni dob' nazaj.
Toda prišlo jc drugače. Nemški most do Adrije je za vse čase razrušen in naše sanje se uresničujejo in sc morajo uresničiti.
Kje naj teče bodoča meja.
Z nestrpnostjo se med nami vprašuje, kje bo šla pravzaprav naša meja na Koroškem v slučaju, da nam ne pripade ce 1 a in kdaj se bo že v tem oziru definitivno izrekla odločba. Vsakdo misli pri tem na jezikovno mejo, toda lahko rečem, da lahko skoraj na prste seštejem one Slovence ki isto poznajo vsaj na karti.
Ker sem t;va! 4 leta na' Koroškem in sem vrhu tega nepoboljšljiv planinec, kolesar in turist, z eno besedo, popoten človek, si usojam imeti v tem oziru glede Koroške nekaj vpogleda in naj sc mi oprosti, ker v tem oziru vlada pri nas naravnost bolestno ljubosumje — nekaj sodbe na podlagi lastn:h opazovanj.
Kje naj bi šla torej na Koroškem naša meja? Najenostavnejše bi bilo pač rešiti to vprašanje s tem, da bi se postavilo na stališče absolutne pravice: ker nam je bil vsled nemškega nasilstva velik del Koroške potujčen in je torej nemška posest krivična, kolikor je je, je cela Koroška naša! — Toda Že se dobijo ljudje, ki so drugih misli in ki mislijo, da bi bili bivši koroški Slovenci, ki bi se nikdar ne zavedali svoje slovenske krvi, r.am le v balast, dočim na drugi strani tudi Nemci želijo — kar seveda nikdar ne more biti merodajno — vsaj faktično narodnostno mejo, pri čemur pa zopet nastaja spor, ali naj spadajo k Jugoslaviji le p r e-
LISTEK.
WsIson®va cesta m podobno.
V zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta je bilo obljubljeno, da se bodo v kratkem pečali naši občinski očetje tudi s prekrstitvijo nekaterih ulic in trgov. Predvsem da bo treba dobiti prostora za cesto, ki naj nosi ime po očetu vstajajočih, doslej zatiranih narodov, Wi!sonu.
Nekateri so v ta namen bili pripravljeni takoj žrtvovati naš Kongresni trg. Poimenovanje tega prostora res da bo šele čez par let praznovalo svojo stoletnico. Ali to ime nas spominja na tako važne sveiovnozgodovinske dogodke in dogovore, ki so se sklepali ter kovali pred slo leti v Ljubljani, da naše prestolice, ki ni doživela bogve koliko važnejših zgodovinsko pomenljivih dni, ne moremo in ne smemo oropati onega, kar jo spominja na one slavnostne tedne, ko so kralji in cesarji v njenih zidinah sklepali in odločali o bodočem ustroju Evrope in usodi njenih narodov.
Na čast zbranim gostom ljubljanskega kongresa leta 1821. so že takrat sklenili clanirali prostor nekdanjega kapucinskega rta in cerkve, že to bi bil en vzrok več, a imen ne spreminjajmo kar tjavendan, ar sc je doslej prevečkrat dogajalo. Sta-o. častitljivo lice naše prcstoiicc bi mo-
rali varovati tudi pri imenovanju ulic in cest, kot dragocen spomin, kot sliko naših dedov, ne pa kot blago, ki smo ga pripravljeni takoj zamenjati in zabarantati. Zakaj potem varje n. pr. Dunaj starinske nazive svojih ulic in trgov (Freyung, Heiden-schiitz, KarntnerstraOe itd.), če ne iz spoštovanja do svoje lastne preteklosti.
In mi naj bi se sami že itak redkih svetlih spominov svoje preteklosti oropali, ne da bi trenili z očesom, ko imamo že tako ali tako v tem oziru dovolj masla na glavi. Tako smo n. pr. zamenjali nekdanji Novi trg (Dunaj ga ima še dandanes, akoravno tudi tam ni več »novi«) s Turjaškim trgom, menda na čast našemu ljubeznivemu kočevskemu vojvodu ali pa v hvaležen spomin turjaškim kmečkim zatiralcem. Kos zgodovine našega mesta tiči v imenu »Novi trg«; ko je bil namreč postal Mestni in Stari trg premajhen, so se že v srednjem veku preselili plemenitaši v nov del mesta, tostran Ljubljanice, odtod ime trga.
Enaki »hvaležni« spomini so nas menda navdajali, da smo šli in prekrstili Žitni trg na ime enega najhujših avstrijskih germanizatorjev, cesarja Jožefa, čigar mati se tudi po nepotrebnem šopiri po nekdanji Celovški cesti. Iz lega ozira bi bil atdi za lo, da sc ohrani resnično staro, zgodovinsko utemeljeno ime Dunajske ceste, ki naj tudi še naše pozne zanamce spom'r;a, r:j naše nekdanje ozke t r -g o v s k e — ker le kot trgovska pot je dobila to ime — slike s tem mestom.
Zgodovinsko ali sicer stvarno utemeljenih poimenovanj zato nikar ne spreminjajmo, pač pa odpravimo vse, kar nas spominja na polpretekle čase monarhistič-nega klečeplastva. Čemu nam je neki še treba »jubilejnega mostu«. Mostu že, a imena ni treba, ko imamo za to lepo in dobro ter še nepozabljeno ime po zadrugi mesarjev, kot nas spominja čevljarski most na obrtno zvezo rokodelcev svoje vrste.
Franc Jožefova cesta bi se tudi mnogo umestneje zvala po starem Tivolska cesta. Tujec, ki bi zašel na to cesto, bi tudi takoj vedel, kam ga vodi pot. Kaj je j naredil nadvojvoda Friderik koristnega za naše mesto, da so občinski očetje sklenili imenovati eno ulico po njemu, tega najbrže niti ti sami nc bodo vedeli, ako jih ! po tem vprašamo. Da je po imenovanju ulice odrinil milijardni vojni dobičkar nad-| vojvoda Friderik celih borih 400 K za mestne reveže, to mu menda te pravice i šc ni moglo pridobiti.
Veliki mojster protislovanskcga nemškega viteškega reda nadvojvoda E v g e n ima tudi v Ljubljani svojo ulico, tisti nad- j vojvoda, ki se med vojno ni sramoval niti j pomišljal pozivati nemške trgovce in obrtnike, da se naselijo na italijanskem in slovenskem avstrijskem jugu, da izpodrinejo domači živelj in ga spodijo brez kruha iz lastne rodne grude, potem ko smo na | vseh bojiščih umirali v prvih vrstah za ve-I leaemške cilje. Nepotrebna je tudi Kuhno-
va in Beethovnova ulica, Šelenburgova bi se še dala zagovarjati.
Ako na ta način očistimo naše mesto peg in marog, bomo lahko dobili prostor za Wilsonovo cesto, ne da bi se bilo bati, da pridemo v dodir z našo častitljivo mestno zgodovino. Tudi za kak trg Svobode ali trg Narodnega združenja bo ostalo šc kje kaj pripravnega prostora.
Otresti se moramo manije, da ima moderna ljubljanska ulica že vsakih pet pedi novo ime (n. pr. Martinova - Bohoričeva, Hilšerjeva - Gregorčičeva). Ako bi bilo po mojem, bi tudi gospoda maršala Radeckija odstavil in ga pregnal iz Kravje doline. Ime sicer ne zveni bogve kako častitljivo, a tiči v njem važna dejanska, zgodovinska remcnisccnca, na kateri fakt se bodo s p o n r s o m spominjali naši zanamci, ko bodo stale palače tam, kjer čepe šc danes nizke hišice. Podobno jc s Kurjo vasjo. Občinski svet pa naj vzame vse tu gori nasvetovane izpremembe v pretres in naj da čast preteklosti svojega mesta^ slovo pa suženjskemu lizunstvu. Podobna bi nasvetoval tudi meščanom N o v e g a mesta, da odpravijo oficielno »Rudo,-, fovo*. Naziv je siccr zgodovinski, a ljudstvo se ga nikdar ni oprijelo, tako da so do rojstva ccsarjeviča Rudolfa mesto ludi uradno nazivali vedno le -Neustadl«< In nepopačen, pošten Slovenec tudi do danes ne pozna druge dolenjske metropol« kot Novo mesto.	M—L
t e ž n i slovenski in vrhu tega zavedni slovenski kraji, ali pa tudi mešani, t. j. sicer ponemčurjcni, a še deloma slovensko govoreči kraji. Da je vsako diskutira-nje o tem, ali bi Nemcem žrtvovali tudi le eno mešano, četudi ponemčur-jcno vas, z ozirom na zgodovino nasilnega potujčcvanja, pa tudi z ozirom na današnje razmerje moči Slovanov in Nemcev, naravnost izključeno, pod našo narodno častjo, je menda jasno. Pač pa jc resno upoštevati pomisleke od slovenske strani. Je torej mogoča diskusija o skrajni jezikovni meji, torej o črti, segajoči tja do najsevernejših krajev, kjer je sploh še kak slovensko govoreč človek. Taka, strogo jezikovna mejna črta je — to že takoj tukaj lahko vnaprej z vsem poudarkom rečem — izključena in neizvedljiva. To črto iskati in ugotoviti bi ne bilo le Sisyphovo, nego tudi naravnost nespametno delo. Taka mejna črta brez vsakega načrta in sistema bi švigala zlasti v celovški in beljaški okolici semtertja, da bi bila včasih naravnost — sit venia verbo — komična.
Je li Koroška nedeljiva?
Gre lc za vprašanje, ali je res koroška dežela naravno tako zaokrožena celota, da je absolutno nedeljiva? — To vprašanje se je do sedaj vedno potrjevalo. Usojam si biti mnenja, da to ni resnica. Seveda, ako — kakor zgoraj omenjeno — smatramo za edino pravilno de-'itev strogo jezikovno črto, imajo tisti, ki trdijo nedeljivost Koroške, prav!
Toda že Gumplovvicz pravi, in ta njegova teorija se izkazuje povečini pravilna, da se razširjenje naroda in države vrši naravnim potom po gorskih črtah in teku rek in skoro tako, da se obratni proces, to je raznarodovanje, večinoma vrši po istem zakonu, v kolikor ne pretrga tega principa n a s i 1 s t v o, kateremu so pa tudi stavljene go-' tove prirodne meje. Kajti so gor- ; ske črte tisti naravni zidovi in jezovi, ob j katerih se ustavljajo valovi potujčcvanja, : ki zadržujejo raznarodovanje kar najdalje, dokler seveda nasilstvo vendarle ne do-
seže svoje končne zmage, ki pa ni lahka in je tudi koroški nemški nasilnlki niso dosegli.
In ako danes le površno vržemo pogled na našo narodnostno mejo, vidimo, da ima po veliki večini veliki slovanski učenjak Gumplovvitz tudi glede Koroške prav. — Osupnejo nas pri tem samo pojavi v Kanalski dolini, v severnocclovški okolici in morda še v spodnjelabudski dolini. To pa so samo izjeme, ki potrjujejo pravilo. Valovi raznarodovanja poderejo ponekod tc naravne jezove ter pljusknejo čez, tako da nastane neka, rekel bi, nenaravna jezikovna meja, katero treba zdaj izravnati. Tudi na Koroškem se jc raznarodovanje ustavljalo večinoma ob gorskih črtah. Ako bomo torej delili Koroško, se bomo morali držati teh naravnih jezov, kajti le naravno mejo jc ustvariti med posameznimi državami neglede na to, če pridejo pri tem i znatne manjšine pod »tuje gospodstvo«. — Gre torej za vprašanje, ali bi se dala laka meja napraviti, oziroma boljše popraviti, torej za vprašanje, ali je Koroška res absolutno nedeljiva. Usojam si biti mnenja, da ije mogoče tako naravno mejo dobiti in da je v resnici že dana v naravi, kakor moram na drugi strani priznati, da je cela Koroška res tako lepo zaokrožena celota, da se bomo s težkim srcem morali odločiti za delitev.
Pripomnim takoj v pričetku nadaljnjega izvajanja, da sva se bila svoj čas z Ante Begom, čegar raziskovanja glede narodnostnih mej smatram za neprecenljiva, nekaj prerekala radi jezikovne meje na Koroškem, da pa je danes ta spor čisto brez pomena, da celo neaktualen, ako pristanemo principu, da mora bili končno vendarle vsaka meja naravna (g e o g r a f i č n a), to se pravi, da mora bili meja kolikormožno gorski greben, ki loči dve pokrajini, ali globoko zarezana, malo obljudena dolina ali soteska, v tretji vrsti reka in šele v zadnji \rsli neka gotova črta v ravnini. — Kaka naj bi bila torej ta naša meja?
Skupna Jy$ cencev,
ska vlsda vseh SEoverv
žil Srbov od Sože do
Enotna Jlugoslavilts ©s2 e^isnte priznana. - Jugoslovanske čete priznana za zavezniške cets entente! -
Dr. Trumto!£ skupni jugoslovanski diplomat, zastopale
prš ententi,
, Zagreb, 15. novembra. Kakor se poroča, je srbska kraljeva vlada v Belgradu priznala »Narodno veče« v Zagrebu koi vlado tistih Slovenccv, Hrvatov in Srbov, ki prebivajo na teritoriju nekdanja habsburške monarhije.
Storjeni so koraki, da Francoska, Angleška, Nemška in Združene države Severne Amerike priznajo Narodno veče kot zakonito vlado Slovencev, Hrvatov in Srbov v mejah nekdanje avstrijsko-ogrske monarhije.
Dalje se poroča, da so storjeni koraki, da se prizna jugoslovanskim prosto-
voljnim četam značaj na strani entente bojujoče sc vojne sile.
Pričakovati je, da sc dogovorno med srbsko vlado in »Narodnim vejem < v Zagrebu ustanovi skupno ministrstvo 12 članov, ki bo predstavljalo vlado celokupnega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov od Soče do Vardarja ter bo pripravljalo konstituanlo.
Odpravijo se vse politične in carinske meje. Dosedanji predsednik jugoslovanskega odbora dr, Trumbič bo imenovan pri ententi za diplomatičncga zastopnika »Narodnega veča«.
To so uspehi konferenc v Ženevi.
Kaj čutijo tržaški Slovenci.
(Iz »italijanskega« Trsta.)
Iz zasebnega pisma, došlega iz Trsta, posnemamo: Tist v — Italiji! Kdo bi si bil mislil? Za tržaške Slovence je bil t:i preobrat slvari strahovito grenak. Prve dni nam je bilo tako hudo, da smo jokali. Sedaj smo se v zaupanju na Wilsona nekoliko pomirili in upokojili. A tržaško italijanstvo? Fej ga bodi! Ko je bila Italija napovedala vojno in se je v Avstriji sapa obrnila proti Italijanom, tedaj se je tržaško italijanstvo z dušo in telesom zapisalo avstrijskemu patriotizmu, doživeli smo ekscese pioti vsemu, kar je bilo kdaj v zvezi z italijansko narodno politiko. Potem so se zaporedoma oglašali razni -pesniki«, ki so v pouličnih popevkah smešili italijanskega kralja in kraljico, italijansko armado itd. Nam Slovencem, ki pač nismo bili nikoli prijatelji Italije, se je to početje gnusilo. A gorje, če je kdo zinil proti temu! Ta ie bil izdajalec in nevaren državi. Tudi italijanska inteligenca, posebno državni uradniki, ki je bila vedno irredentistična, se je cedila nem-ško-avstrijskega palriotizma. A sedaj? Vse hiše so okrasili z italijanskimi zastavami, ljudje po ulicah so pa našemljeni z italijanskimi barvami kakor o pustu. To neznačajno tržaško italijanstvo je bilo sedaj pripravljeno, da se znese nad Slovenci, kakor se je svoj čas nad »Piccolom in italijanskimi spomeniki. Toda, ko so videli korektno ved^nie italijanskih vojakov, so se premislili. Mi gremo sle-j-koprej ponosno svojo pot kot zavedni Slovenci in z zaupanjem zremo v bodočnost.
Nekaj dobrega pa vendar imamo od italijanske okupacije: cene živilom so zelo padle, za polovico in več. Fižol je po -1—5 kron (sedaj dobimo lire!), mast 35 K, moka 6 do 8 kron kilogram itd. Kako čudno se nam zdi, ko vidimo na trgih zopet toliko daru božjega! In to ni prišlo čez morje, marveč te zaloge so imeli skrite razni krvosesi, ki so odiraii ljudi na tak nazaslišan nač'n. Hranili so živila misleč, da pridejo zanje še boljši Časi, ko bodo mogli prodajati še dražje, ko bodo tudi premožnemu prclvvalslvu inogli potegniti kožo s telesa. Sedaj se kar zvijajo v obupu.
Šol sedaj še ne odpirajo — nc italijanskih ne slovenskih; za nemške se menda itak nikdo
ne briga. Kdor je bil od preje znan kot vnet Avstrijec, ta je zletel. Slovenci lega greha pač nimamo na vesti, a če bi odločevali tržaški Italijani, bi z nami nič drugače ne ravnali.
Naš Narodni svet je noč in dan na delu. Koliko ruorainih in materialnih žrtev je tu treba! Da bi le kaj hasnilo.
Pisem in časopisov ie 10 dni nismo prejeli. Nič torej ne vemo kaj delate bratje v svobodni Jugoslaviji, zato nam vsem nekaj manjka. No, trdno upamo, da se pridno gibljete in da bo veliki čas Slovencem pravičen ...	o
§z Gorice,
Gorica, lt. novembra.
Line, 6. novembra so se iz Trsta povsem mirno pripelali na avtomobilih, zaznamovanih s trikoloro, italijanski voiaki v Gorico. Ustavili so se pred sedežem laške provizorične deželne vlade (v šolski ulici), kjer jih je deputacija ital. odbora fdr. Pinavsig, dr. 1'ettarin in drugi) sprejela. Špalir so delale italijanske gospodične, ki so obmetavale častnike s cvetjem ter jih pozdravljale z »Evviva itatia <. Okrasili so jim tudi njihove avtomobile s šopki, Italijansko vojaštvo je počastil tudi oddelek oproščenih srbskih ujetnikov in jugoslovanskih vojakov, ki so jih z zaslavonocem na konju z našo veliko trobojnico pozdravljali v jasen znak, da Jugoslavija ni z Italijo v boju, temveč si želi ž njo prijaznih odnošajev. V Vrtni ulici, na Travniku, v Raštelu in drugod više raz balkonov in oken mnogoštevilne italijanske zastave. Sprejem si ie ogledalo mnogo ljudi, med njim je bilo tudi dosti Slovencev, ki so se povsem dostojno obnašali. Nemoteno hodijo še vedno naši vojaki, pa tudi civilisti z jugoslovanskimi kokardami po mestu. Splošen vtis ie vtis medsebojnega sporazumljenja in prijaznega občevanja, — Posebno vesolje kažejo oproščeni italijanski vojaki. Vojaški guverner v Trstu, podmaršal ital. vojske Kari Petiti di Roreto je proglasil svojo oblast črez Gorico in črez cclo goriško deželo. Zatrjuje se, da zasede italijansko vojaštvo poleg Goriške tudi kianjske okraje do Postojne, nolem Istro ;n dalmatinsko obrežje. Došlc čete bodo sk za preskrbo, rej in varnost v deželi.
V petek, dne 8. novembra jc naš vili ju- |
goslovanski strelski polk zapustil Gorico in odrinil proti Ljubljani. Le dober teden so bivali naši fantje med nami, a v tem času so glede reda in javne varnosti izvršili veliko delo, ki jim je pridobilo ljubezen naših ljudi in izsililo priznanje drugorodnih sodoželanov. Presenetila je vse novica, da treba temu polku oditi; in ker se za enkrat ni dalo na tem nič izpreineniti, se je Narodni svet in slovensko prebivalstvo takoj pripravilo, da pripravi vrlim fantom časten odhod. Vsepovsod so po ulicah švigala naša dekleta z bremeni cvetja, da fante okrase in jih obsujejo na srečno pot. zal, da ni bila ura odhoda vsem znana, in se občinstvo zaradi poldanske ure ni moglo zbrali toliko, kakor hi bili radi. Na Travniku je stal naš polk, ves okrašen s cvetjem, z mnogimi trobojnicami. Predsednik Pokrafin-sega odseka Narodnega sveta, g. dr. Podgor-nik, je imel na polk nagovor, v katerem je pohvalno omenjal njih delo, ki so ga izvršili v Gorici, želel jim srečen povratek v domovino in izrazil željo, da se kmalu zopet vidimo v stari zvestobi za našo jugoslovansko stvar. Nato so se navdušeno zapele oesmi: Hej Slovani! Lepa naša domovina in Onaino! In treba se je bilo ločiti. Kdor ie doživel to slovo, ga ne bo pozabil nikdar. Bilo je nad vse ginljivo, kakor bi se nekaj od srca trgalo od nas, in marsikatero oko je bilo solzno. — Ko so se zganili fantje na konjih in se je k odhodu zganila četa, so se zganile tudi vrste občinstva in gromoviti živio-klici so polnili ozračje, Šopki cvetja so mahali vojakom v pozdrav in cvetje je od vseli strani kar deževalo nanje. Vsaka vrsta je bila posebej pozdravljena in obsuta s cvetjem, da je četa po cvetju odšla iz mesta. »Živio Jugoslavija!« je bil klic dneva in vmes se je ganljivo glasilo: »Na svidenje!« — Da, na svidenje! Vsak je čutil, da se enkrat snidemo in vidimo! Po vseh ulicah skozi mesto je naše fante spremljalo navdušeno klicanje in cvetje, dokler niso zunaj mesta potihnili zadnji pozdravni klici In poioč slovenske pesmi so se spremljevalci vrnili v mesto. In še od daleč, dalje na pot, naprej do domovine kličemo še enkrat tej naši vrli četi: Bog z Vami, hvala Vam za Vašo zvesto službo, srečno Vam bivanje v domovini in kmalu zopet na svidenje!
V Gorici ie zonet upostavljena mestna uorava, miinicioij. Tako je prvi oklic goriškega municipija izdal podžuoan dr. Hugo Cristofoletti, ki slavi zmago italijanskega orožja, odrešitev Gorice in kliče na koncu: Evviva 1' Italia! Evviva Gorizia per sempre italiana! Mož je pozabil, da nismo še po sklepu mirovne konference. Le bolj previdno in počasi.
Stražo pri vseh vojaških skladiščih in zalogah so prevzeli italijanski vojaki. Njihovo poveljstvo ie »Narodnemu svetu« zagotovilo, da se rhu bodo dala živila na razpolago tudi za s'ovensko civilno prebivalstvo.
Pošta in davkarija v mestu sta že pod italijansko upravo z italijanskim službenim jezikom.
»Governo provisorio« v Gorici razpošilja slovenskim občinam po Brdih dekrele, s katerimi imenuie nove občinske gerenle ter zahteva od njih zaobljubo zvestobe nanram novi vbdi. To je očitno proti določbi italijanskega vojaškega poveljstva, ki zahteva, naj dosedanje lokalne oblasti v svojem poslovanju ostanejo —
Razvalina goriškega gradu ie dobila slavnostno lice. Nemo in žalostno z mnogimi razpokami kakor z odprtimi ranami, gleda na goriško mesto, ki je bilo fofka najsrditejših bojev. Ob prihodu nrvih italijanskih avtomobilov se ie mesto okrasilo z italijanskimi trobojnicami, ki so bile že oripravliene za ta težko pričakovani trenutek goriških Italijanov. Med drugimi vilrajo tudi slovenske tro-boinice. In stari grad Goriški, ki je trpel za obrambo Gorice, ie dobil tudi svoj okrasek. Na nierfovih razvalinah vihrati dve zastavi — slovenska in italijanska. Katera bo ostala? Kam pade odločitev? Mi stojimo vedno na svoii unravičeni zahtevi: Gorica spada k Ju-goslavii1!
Italijansko vojaško noveljništvo v Gorici, katcemu načeluie voinški brigadir Paveri di Fontana, je izdalo oklic na goriško prebivalstvo, v katerem naznanja, da je prevzelo skrb za javno varnost in poživlja meščanstvo, da ga pri tem delu podnira. Kdor bi motil iavni red, se bo kaznoval po določbah vojaškega ka7enskega zakonika. Pri vhodih v mesto bodo nostavljene stalne straže, po mestu bodo skrbele za red in varnost vojaške patrulie, ki iim pristoja oblast agentov javne policije. Kdor pride v mesto, se mora izkazati s pra-vilnmi dokumenti in opravičiti namen svoiega hivanh v mestu. Javni prostori se zapro ob 10. uri zvečer.
Ker poštne, b-zojavne in telefonske postaje lostran demarkacijske črte za sedaj ne delujcio, je nujno potrebno, da županstva,, narodne straže in drugi javni uradi uvedejo med posameznimi občinami ter med deželo in mestom, oziroma Narodnim svetom brzoselsko službo.
Ententa nn "M^os^ovan-Prfmoriu, •
*trcriški admiral v Dalmaciji.
Solit, 14. nov. Danes je prišel sem ameriški admiral. Ni mu pa bilo mogoče govorili z jugoslovansko vlado, ker je bil nujno pozvan v Pulj na konferenco zaveznikov, Obljubil pa je, da se na povratku ustavi v Splitu.
ProtHlnlijrnske demonstracije v Šibeniku,
šibenik, 14. nov. Sem je došel ameriški admiral Conaud, katerega so slovesno sprejeli ter mu priredili prisrčne manifestacije, ki so se razvile v protiitalijanske demonstracije. Italijanski admiral je pozval Narodno veče, naj prepreči take demonstracije, sicer bo moral nastopiti s silo.
Američani v Splitu. Split, 14. novembra. Sem je došla ena amerikanska oklopnica.
Francozi in Angleži v Kotoru. ICotor, 14. novembra. Včeraj so priplule v luko franccsko-angleške bojne ladje.
Francozi na Reki, Reka, 14. novembra. Sem je dospela francoska torpedovka.
Reka, 14. novembra. Francoska torpedovka se je vrnila na Reko. Pozdravil je Francoze podpolkovnik Teslič in izrazil svoje veselje, da se je vrnila. Poveljnik torpedovke je sporočil vesele vesti, da je ententino brodovje — 2 ameriški in 2 angleški ladji — došlo ameriškim in angleškim admiralom v Pulj, da posreduje proti Italiji. Brodovje bo obiskalo tudi druge lu-ke. Ameriški admiral bo ostal v Pulju 4 do 5 dni.
Jugoslavija.
Razmere na Koroškem,
Dvoje so nam pokazali zadnji časi. Prvič, kako nepripravljeni so bili koroški Nemci na te dogodke. Naravno! Kaj bi si naj delali skrbi zu prihodnji dan, ko je vendar skrbna avstrijska vlada čuvala nad njimi skrbneje, nego mati nad dojenčkom. Drugič, na kako strahovito slabih nogah je stal ves toliko slavisani nemški »fortšrit« in vsa nemška koroška kultura; razen nemške itak niso nikake priznavali. Najbolj je pokazalo to kulturo naravnost neverjetno ropanje v Beljaku. Da morejo ljudje, polovica Koroške se je valila v Beljak, opleniti ogromne maga-cine, kjer je bilo jedil in blaga za cele armade, in celo vrsto bogato obloženih vlakov, ki so prihajali s fronte, ne da bi jim kdo branil, saj so taki, ki bi morali braniti, bili v prvih vrstah. Kje drugod na svetu bi bilo to še mogoče! Zdaj bodo krmili svinje z najfinejšo moko, na Dunaju pa ljudje od gladu umirajo. Lepa »deutsche Gemeinbiirgerschaft!« Vobče je vsako razumevanje mojega in tvojega izginilo. V noči od sobote na nedeljo (od 9. na 10. ,nov.) so ukradli župniku Ks. Mešku na Žili ob Beljaku obe kravi in kravo nekemu beguncu iz Bovca, ki jo je imel v župnikovem hlevu. In zdaj, ko so vse ceste, travniki in njive polne krav, »rekvi-riranih« od bežečih vojakov! A Slovence je treba oškodovati, kolikor le mogoče! Reklo se je, da nas pridejo Angleži ščitit. Za Boga, ali marširajo iz Londona? Pa bi že tedaj morali biti tukaj! Malo časa še, pa ne bodo imeli nikogar in ničesar več ščititi!
General Lipoščak Narodnemu veču.
Zagreb, 14. nov. General Lipoščak je poslal iz Lublina potom bana Mihaloviča Narodnemu veču naslednjo brzojavko: Vzradoščen vsled vstajenja velike Jugoslavije Vas prosim, da sporočite Narod-nemy veču posebne simpatije, udanost in soglasje Jugoslovanov na Poljskem. Lipoščak, vojvoda.
Hrvatski sodniki na Reki.
Zagreb, 14. nov. Predsedstvo Narodnega veča SHS. v Zagrebu je imenovalo za Reko hrvatske sodnike. Imenovan je tudi ravnatelj trgovske akademije na Reki.
Hrvatske šole na Reki.
Reka, 14. novembra. Tu se bodo usta« novile državne šole s hrvatskim jezikom,
Plovba ob hrvatskem Prjmorju.
Reka, 14. novembra. Danes dopoldne se je pričela plovba v teritorijalnili vodah nad Senjem na eni, in Promonturo na drugi strani. Ladje nosijo hrvatske in bele zastave, Izven teritorija smejo ladje imeti samo bele zastave.
Razveljavljanje zaplembe posestev v Bosni.
Sarajevo, 14. novembra. Narodna vlada je razveljavila vse zaplembe posestev, katere je ukrenila bivša avstro - ogrska uprava.
Nemško divjaštvo.
Zagreb, 14. nov. Tu se mudija dva odposlanca srbskih državnih železnic radi ureditve železniške službe, Pripovedujeta, da so Nemci na divjaški način razdrli vse srbske železniške proge. Promet se vrši samo do Veleša.
Zaprisega jugoslovanskih častnikov v Rimu.
Rim, 13. novembra. Jugoslovanski častniki v italijanskem ujetništvu so položili 9. t. mes. to-le prisego. Zaklinjam se pred Bogom Vsegamogočnim, da bom kralju Srbov, Hrvatov in Slovencev Petru I. Karagjorgjeviču vsi-kdar in pri vsaki priliki veren, z vso dušo vdan in poslušen, da bom branil svobodo, ne-zavisnost in celokupnost države SHS na temelju srbske deklaracije, dane 20. junija 1917 in priznane v odgovoru predsednika Wilsona na avstrijsko noto dne 4. oktobra 1918, vselej in proti vsem sovražnikom, zunanjim in notranjim, da bom priznaval njeno ustavo in njene zakone ter jih vršil kot zvest državljan, da bom svojemu kralju, svobodi in edihstvu domovine ostal zvest in veren v vsakem času, bilo kakor vojak ali državljan, bilo kot svoboden ali tiesvoboden človek. Tako naj mi Bog pomaga!
Srbi v Zagrebu.
Zagreb, 14. novembra. Danes dopoldne so zapustili Zngreb srbski častniki, ki so došli semkaj iz ujetniških taborov. Na kolodvoru jc občinstvo častnikom priredilo sijajno odhcdnico.
Srbi na poti na Reko.
Zagreb, 14. novembra. Danes se j« peljal srbski bataljon, ki je določen za
\
Reko. Na kolodvoru sta ga pozdravila podpredsednik Narodnega veča SHS Pri-bičevič in Paveiič. Igrala je godba. Zahvalil se je srbski podpolkovnik Maksimo-vič. Ta se je kesneje z avtomobilom pripeljal v prostore Narodnega veča, kjer je obiskal člane Narodnega veča,
Virovitica, 14. novembra. Sem je došel eskadron srbske konjenice. Vršile so se velikanske manifestacije. Zastopniki Narodnega veča so ga sprejeli. 1300 srbskih vojakov je prišlo v Subotico.
Srbi na Ogrskem.
Budimpešta, 14. novembra. 1300 mož srbske vojske je zasedlo Subotico ter koraka proti Baji.
Italijani zasedalo.
Izkrcavanje Italijanov v Pulju.
Pulj, 14. novembra. Tu se izkrcava mnogo italijanskega vojaštva.
Italijani na Tirolskem.
Inomost, 13. novembra. Iz Steinacha je semkaj dospel avtomobil z italijanskimi častniki. V Bolcan so prišli Italijani na prošnjo občine, ker so ogrski vojaki plenili po mestu. Cene vina so znižali Italijani od 4 K na 20 vin. za četrt.
Italijanska nasilstva.
Reka, 14. novembra. V Istro došle italijanske čete so odstranile hrvatske zastave. Tudi v Podgrad v Istri so prikorakali Italijani ter razorožili naše orožni-štvo. V Istri vlada veliko razburjenje proti Italijanom .
Opatija, 14. novembra, Italijanski poveljnik je prepovedal »Novine«. Širiti se pa smejo »Tribuna«, Secolo« in drugi italijanski listi. Jutri bodo Italijani prevzeli pošto in silili uradnike, da zaprisežejo.
Proglasitev češkoslovaške repubSike.
Prva seja češko - slovaške narodne skupščine.
Praga, 14. novembra. (K. u.) Narodna skupščina Češko-slovaške države je danes imela svojo prvo sejo. Predsednik Narodnega Vybora dr. Kramar je skupščino proglasil za otvorjeno ter izvajal: Nas vse na\daja radost in poncs zaraditega, kar je naš narod storil v tej strašni vojni. Od prvega hipa je zaupal v to, da končno mora priti v svobodo in samostojnost. Junak te vojne je naš čeho-slovaški narod. Niti se ni dal zvabiti po obljubah, niti se ni dal oplašiti po grožnjah. Ne da bi se menil za kak kompromis, je češko republiko vodil po potu zmage. Govornik je slavil heroizem češko-slovaških legij. Ko je nato pozdravljal prvega predsednika skupščine, prof. Masaryka, se je skupščina dvignila ter pozdravljencu izražala zahvalo za vse, kar je storil za samostojnost narodovo. Nadalje je govornik zahvaljeval vojnega ministra Štefanika in končno vsa one, ki so v domovini vedeli živeti s povzdigneno glavo in se niso strašili groženj, vislic in ječ. Dejal je: Če je naš občudovanja vredni prijatelj Clemenceau rekel, da smo se izkazali kot velik narod, tedaj smemo s ponosom zreti sodbi zgodovine naproti, kako se je naš narod vedel v uri najhujše preizkušnje. Potem je dr. Kramar sporočil pozdrave narodne skupščine zmagoviti Franciji, pozdravil dejstvo, da sta se Alza-cija in Lorena vrnili v narečje svoje matere, ter zahvaljeval veliki angleški narod kakor tudi Zedinjene države ameriške, ki so sijajen zgled najčistejšega idealizma. Končno se je govornik spominjal Itarije, velike mučenice Belgije, zavezniške Ru-munije ter vseh ostalih zaveznikov in jim izrazil iskreno zahvalo za vso kri, ki so jo prelili za boljšo bodočnost človeštva. Zatem je govornik sporočil tople pozdrave bratom Jugoslovanom, se spominjal milijonov, ki jih je za skupno stvar žrtvova'a Rusija in ruski narod zagotavljal, da je Čeho-slovakom enako drag v sreči kaker v nesreči. Potem je dejal: V imenu državne vlade Čeho-slovaške republike morem izjaviti, da nemško ljudstvo znotraj meja naše države nima niti najmanjšega povoda za bojazen glede njegovega narodnostnega razvoja. Zvesti svojim načelom, izjavljamo, da ljudi, ki lojalno stoje na temelju naše države, na noben način ne bomo prikraj-ševali glede njihovega kulturnega in jezikovnega razvoja. Naš ponos mora biti, da se noben češki človek pri nas ne čuti zatiranega in nesvohodnega. Ne bomo posnemali starega avstrijskega režima. Nc samo zaradi naše zgodovinske pravice, marveč zaradi pravice naših manjšin do svobodnega nerodnega življenja, nikdar ne bomo dopustili, da bi se naša češka dežela raztrgala. Svobodni smo. Težki okovi avstrijskega in mažarskega ■ tiranstva so padli. Na nas je, da pokažemo, kaj zmore svo- j bodni češki narod. Upam, da se izkažemo j v polni meri. Raztrgane so vse vezi, ki so nas spajale z habrburško-Iorensko dina- ; lijo. Proglašamo, da je naša češkoslova-ka država svobodna češkoslovaška repu-lika, Nato je skupščina za prvega predsednika češkoslovaške republike izvolila i
Ij profesorja Tomaža Masaryka. Skupščina ' je predsedniku Masafyku priredila iskrene ovacije, Za tem sc je vršila volitev predsedstva skupščine. Za predsednika Narodne skupščine se je z vsemi 220 oddanimi glasovi izvolil dosedanji državni poslanec František Tomašek. Ta je nato storil zaobljubo in imel nagovor, v katerem je obljubil objektivno poslovanje. Nato je nadaljeval: Med nami še ni zastopnikov naših Nemcev. Nikakšnega zmisla ne bi imelo tajiti: samo z dejanji jih bodemo prepričali, da nimajo nikakega povoda bati se za bodočnost. — Potem so zaobljubo storili vsi člani Narodne skupščine. Za podpredsednike Narodne skupščine so bili izvoljeni Udržal, dr. Hajn, Konečny in Slovak dr. Bela. Ta je v imenu Slovakov češkemu narodu izrazil zahvalo za njihovo osvobo-jenje. Z velikim odobravanjem so se nato izvolili člani vlade ,ki so nato storili zaobljubo. Ministrski predsednik dr. Kramar se je v imenu vlade zahvaljeval za njej izkazano zaupanje ter je dejal, da ima vlada pred očmi edinote dobrobit države ter da posveča temu smotru vse svoje moči, da se v miru in redu pripravijo tla za prvo usta-votvorno skupščino češkoslovaške republike, ki naj se izvoli na temelju direktne, splošne, enake in tajne volilne pravice. Nato se je sklenilo, da se ustanovijo komisije za ustavo, za finance ter za trgovinsko politiko. Komisijam so sc odkazali zakonski načrti o odpravi plemstva, redov in naslovov, o uvedbi osemurnega delavnika ter o nadomestilnih plačilnih sredstvih. Pravtako so se komisiiam odkazali predlogi o premembi nekaterih določb državljanskega zakonika in zakonskega prava ter predlog o uvedbi zavarovanja kmetijskih delavcev. Prihodnja seja bo jutri.
Poslednja seja Narodnega Vybora.
Praga, 14. novembra. (K, u.) Narodni Vvbor je včeraj imel svojo poslednjo sejo, v kateri se je med drugim sklenilo, da se ustanovi v češki republiki 15 osrednjih uradov. Nadalje se je sprejel med drugim zakonski načrt o komisiji za deželno upravo. Na predlog člana Johanesa se narodni skupščini danes predloži zakonski načrt o osemurnem delavniku. Predsednik Švehla je poročal o zakonu, s katerim se odpravljajo plemstvo, redovi in naslovi, v kolikor ne izhajajo iz poklica.
Češkoslovaška vlada.
Praga, 14. nov. (K. u.) »Narodny Politika« je iz parlamentarnih krogov izvedela, da bo vlada, ki se za češko republiko ustanovi danes, sestavljena takole: predsednik Masaryk, minister za zunanjo zadeve Beneš; vojni minister Stetanik. Ti trije bodo do nadaljnjega uradovali v Parizu. Prvi kabinet češko-slovaške države bo sestavljen takole: ministrski predsednik Kramar, minister za notranje zadeve Švehla, naučni minister Haberman, železniški minister Zahradnik, minister za kmetijstvo Prašek, minister za javna dela Stanek, minister za narodno brambo Klofač, trgovinski minister Stranskv, inin'ster za socialno skrb Winter, finančni minister Rašin, pravosodni minister Soukup, minister za pošto in brzojav Stvi'orny, minister za ljudsko prehrano Svozil, minister za ljudsko zdravstvo Šrobar, minister za lepe umetnosti Kolisko.
Nemški listi o novi češko slovaški republiki,
Dunaj, 15. rov. Današnji jutranji listi prinašajo uvodne članke o včerajšnji ustanovitvi češko-slovaške republike. »Neue Freie Presse« piše, da je včeraj profesor Masaryk slavil veliko zmagoslavje. Začetkom vojske se je moral umakniti kot begunec iz država, grozila mu je smrtna kazen. Sedaj ga pros'avljajo kot ustanovitelja češko - slovaške države, kot očeta svoje domovine. Včeraj je habsburška dinastija izgubila bitko na Beli gori (1608). Končno piše list, c'a bo treba življenje prilagoditi razmeram, po katerih je profesor Masaiyk postni oblastnik v čes':c-slovaški republiki, — »Zeit« piše, da je bil včerajšnji dan triumf za dr. Kramarja, katerega je svoj čas neodpustljiva neumnost avstrijskih državnikov obsodila na smrt. Vsi pametni politiki so to odsvetovali, med njimi ceio tedanji ministrski predsednik rajni grof Stiirgkh. Dr. Kramar jc postal narodni mučenik, češko vprašanje pa internacijonalno vprašanje. Včernj jc bila na Češkem habsburška dinastija ■ >< i' in odstavljena.
Čehi za srmoocvojjfev.
.Praag, 13. novem ra. Soc. dnin, poslanec Haberman piše v listu F...»o Li-du«, da je bil že leta 1915. v Švici, kjer se je sešel z Masarykom. Ob tej priliki sc je že dogovarjalo, kako naj se uporabijo češko slovaške čete. »Mi smo povzročili padec siVrc države. Bili sino med seboj v zvezi potom poniorc.k>li čolnov na Jadranskem morju, ki so nam prinašala pisma in vesti. Imeli smo organizirane dame v državnih in vojaških uradih, ki so nrs o vsem obvestile. Preprečili smo tajne splatke, nemškega poslanika Demba-clia v V/ashingtonu in mu odvzeli važne dokumente ter jih izročili Wilsor.u Dr-bach je moral zapustiti AmerNvo, kar jc
privedlo do padca Nemčije, ki je sedaj po-polen.«
Dijete poslancev češke narodne skupščine.
Praga, 14. novembra. Češki poslanci narodne skupščine bodo dobivali dijete, in sicer poslanci stanujoči stalno v Pragi mesečno 1000 K, poslanci izven Prage pa 1300 K.
Pohod čeških čet na Nižje Avstrijsko,
Dunaj, 13 nov. Od češke jezikovne meje v južni Moravski so dospele na člane državnega sveta vesti, da se zlasti v Breti-slavu zbirajo znatni oddelki češko-slovaške armade, ki imajo nalogo, zaseti severovzhodni del Nižje Avstrijske. Češke čete, ki so opremljene tudi s topništvom, naj bi udrle v 3 kolonah v Nižjo Avstrijo. Kot vzrok se navajajo nemiri, ki so se povzročili napram češkim manjšinam.
Dunaj, 14. novembra. Češko-slovaška vojska hoče vpasti v Nižjo Avstrijo, in sicer dogovorno z entento, in naj upostavi mir in red na Dunaju.
Praga, 14. nov. (K. u.) Čcškn-siovaški tiskovni urad dementira vest, da se ob nižjeavstrijski meji koncentrirajo čete in cla nameravajo vpad na Nižje Avstrijska. Vojaškemu poveljstvu o vsan tem ni nič znano, tudi ni dalo nobenega takega povelja.
Češki častniki kupujejo zemljevide Nižje Avstrije.
Dunaj, 14. nov. »Ungarische Post« javlja iz Dunaja, da sta tamkaj kupovala dva češka častnika špecijalne zemljevide Nižje Avstrijske in ogrske Slovaške, Nakupila sta baje nad 2000 zemljevidov. Me-rodajne oblasti so baje zasledovale oba častnika, a do sedaj jih ni bilo mogoče aretirati.
Boj med Čebi in Nemci.
Dunaj, 14. novembra. Danes zjutraj se je peljal skozi Stadlau pri Dunaju vlak če-hoslovaških vojakov, ki se niso pustili razorožiti. Vlak je ustavil zunaj postaje. Čehi so se razvrstili v vojno črto in korakali proti kolodvoru. Kolodvorska straža jo sprejela boj. Na obeh straneh so pričele delovati strojna puške. Čehom se je posrečilo potisniti nnzaj kolodvorsko stražo in se odpeljati. Mrtva sta dva moža in več ranjenih.
Dunaj. 14. nov. V zadnjih drevih je prišlo na dveh tukajšnjih kolodvorih do spopadov med vračajočimi se vojaki in narodno stražo. Na enem kolodvoru so bili ranjeni štirje vojaki. Na drugem kolodvoru v. Stadlau pa se je vnela med narodno stražo ter enim celim vlakom vračajočih se Čehov, približno 1000 mož, huda borba, ker je hotela narodna straža Čehe razorožiti. V tem boju je biio mnogo mrtvih in ranjenih. Končno so Čehi razorožili narodno strržo ter jo odpeljali na svojem vlaku. V osebnem vlaku, ki se ie peljal mimo transportnega vlaka, ste bili usmr-čeni dve civilni osebi.
Ustanovitev česko-s'ovaškcga tiskovnega urada.
Praga, 13. novembra. (K. u ) Kakor poroča Češkoslovaški tiskovni urad, se je v Ogrskih Skalicah ustanovil Slov. trsk"vni urad, čegar vodstvo je prevzel dr. Ken-tecky ml. Obenem se je na Slovaškem ustanovil slovaški list »Svoboda« kot glasilo češko-slovaške vlade na Slovaškem.
Pos'ovanje poštne hranilnice v Fragi.
Praga,' 12. nov. (Češko-slov. kor. ur.) : Generalna direkcija za pošto in brzojav razglaša: V najbližnjih dneh bo poštna i hranilnica v Pragi zopet otvorila za en-; kr.it samo svej čekovni oddelek. Hranil- : niski promet, poslovanje z vrednostnimi papirji se začasno še ne uvele. Za sedaj se tudi še nc bodo izplačevali blagajniški čeki.
Karel I. se je le težko odpoved:' ogrski kroni.
Budimpešta, 14, novembra. Dcputaci-ja, ki se je vrnila iz Eckartsaua, pripoveduje, da je cesar Karel le zelo težko ori-volil v odpoved ogrske krone. V tozadevno proklamacijo beseda o odpovedi ne pride. Povedano bo samo, da se unnbe od državnih poslov in da je pripravljen priznati tisto državno oblast, katero bo določil ogrski narod.
Budimpešta, 14. novembra. Pri bivšem kralju Karlu so se odigravali ob priliki sprejema deputacije mažarskih aristokra-tov, ki so mu razložili razloge, ki govore za to, da bi sc kralj odpovedal ogrskemu prestolu, ganljivi prizori.
Mažarska pcdrisola z ontento vojaško konvencijo.
Budimpešta, 14. novembra. (K. urad.) Ogrski kor. urad javlja iz Belgrada: Minister Linder je v imenu ogrske vlade dne 13. t. m. ob pol 11. uri zvečer podpisal vojaško konvencijo, ki določa, cla se na italijanski fronti sklenjeno premirje nanaša tudi na Ogrsko. Podpisala sta konvencijo s strani entente v imenu vrhovnega poveljnika ba!kr"v: ;h čet, srbski generalisim vojvoda Mišic in francoski general Hcn-
ris. Ta konvencija je identična s tekstom, katerega sta dogovorila ministrski predsednik grof Mihael Karolyi in general Franchet d'Fsperey. Glasom tega dogovora ostane uprava na vsem ogrskem ozemlju ogrska. Vrhovni poveljnik okupacijskih čet na Ogrskem je general Hcnris. Le-ta je izrazil željo, da bi v sporazumu z ogrsko vlado poslal čim prej v Budimpešte eno francosko divizijo.
Mažarska nota Wilsonu.
Budimpešta, 14. nov. Mažari so poslali radiografičnim potom dolgo noto na predsednika Wilsona, v kateri ga prosijo za pomoč in sicer v tem zmislu, da zahtevajo, da se ne razdira ogrska /emija, ki je bila tisočletja branik evproske kulture. Pred vsem naj ne pripade Erdeljska Rumuniji in Slovaška Čehom, zakaj, ako se to zgodi, potem bi bili ogrski Riimuni in Slovaki gospodarsko in etnografsko uničeni. Vsaj bodo Ogri živeli v dobrih odno-šajih s sosedi. — To brzojavko je ujela zagrebška brezžična postaja.
Mažari morajo razorožiti Mackcnsenovo armado.
Budimpešta, dne 14. nov. Ententa je mažarski vladi naročila, da mora razorožiti Mackensenovo armado, ki se vrača preko Ogrske v Nemčijo.
Na Ogrskem plenijo,
Budimpešta, 14. novembra, Posestva bivšega ogrskega ministrskega predsednika dr. \Vecker'eja so oplenili, gradove deloma porušili. Dr. Weckerie, ki se mudi v Budimpešti, ima posebno telesno stražo. Grofica Karlota Zichy je bila v svojem gradu oropana in umorjena.
Budimpešta, 14. novembra. Do seda) še neznani tatovi co pokradli na parnikih, ki plovejo po Donavi, za 10,000.009 kron raznega blaga,
Mažarski grofi reo-ajo iz Švice,
Budimpešta, 14. novembra. (Kor. u.) »Az Ect< poroča: Včerajšnji ministrski svet je sklenil objaviti v švicarskih listih oglas, ki poživlja vse v Švici bivajoče Mažarc, naj se takoj vrnejo v domovino, ker bo drugače zaplenjeno njihovo na Ogrskem sc nahajajoče premoženje. Med Mažari, ki sedaj bivajo v bvioi, se nahajata tudi princ Ludovik \Vindischgraetz in grof Leopold Berchtold.
V Przemysiu je mirno. Krakov, 13. novembra. (K. u.) Kakoi
poročajo iz Przemysla, je tam vse mirno,
lietnš&a i^usCrsij® zaftteva m ucccvis
Iz seje nemško-avstrijske narodae skupščine.
Dunaj, 14. no^. (iv. u.) (NemSko-avstrijska narodna sKupiiciaa.J Dr-uvna pisarna je vložila naklepne zakonske načrte: O s.uzbeuih prejemkin in doki-iaan državnih organov; o službenem razmerju, podvrženem zai.oi.u za trgovinske pomočnike, nud vojno; o utesnitvi oapovcuiiiii ui siužiicnii: odnothiev, pou.rže-nih trjio'. inskcinu zakona; o picnicuc.nju in vpokojCiiju sounikov j o prcmeaiban v uredbi sodnik oolasu; o oukupu najemninskih zemljišč v Nemški Cciki. — Državna ia(nik za pravosodje je izjavil, uicnie.jujoč prcuiogo o premeščenju in o vpokojiivi sounikov, aa naj s>e državnopravno zucigurana pravica giede tega, da se sodniki nc smejo D:ez iormalij, predpisanih v zakonu, premeščali na druga službena mesta aii da sc ne sni: jo vpoko|iti, .suspendira za nekaj caca, ker s.e je izkazalo, da je lo v interesu onih sodnikov, ki pripadajo nemško-avsliijiikemu državljanstvu m ki so se nemško-avstrijski državi ponudili v službo. '1 o naredba ostane veljavna do konca decembra 1920. i redlojje sc oddajo doticnim odsekom. — Skupščina pride nato na dnevni red. Prva točlca je poročilo ustavnega odbora o zakonu in državnem proglasu, o obsegu, mejah in od-nošajih države. Poročevalec Auranda razpravlja o izpremembah, ki jih je izvršil odbor. lNaj-prvo sc jc razširil zakon o tem, da sc zopet sprejmejo priklopni kraji Erao, Oiomuc, Igla-va, Kočevje, ki po prvotni prediogi niso uiti sprejeti, in da se avtonomno mesto Celje sprejme na novo. Mesta Brno, Olomuc in 1 glava zavzemajo že več stoletij ediično mesto v zgodovini nemških mest in na noben način se jim ne smemo odreči, razen proti najhujši sili. Prav tako malo se smeta izvzeti Kočevje in Celje, mesti s skoraj popolnoma nemškim prebivalstvom. Druga precipielna izprememeba je ta, da se postavi namesto izraza »vojvodina« ali »poknežena grofija« izraz »provinca«. Poročevalec prosi, naj sc predloga sprejme. Poslanec Hcilingcr priporoča priklopitev komi-tatov Mošonja (VVieselburg), Sopronja (Čden-burg), Eisenstadta in posameznih delov župa-nije požunske, zlasti zaradi preskrbe Dunaia z živili, in stavi predlog za io. — Prva točka dnevnega reda je poročilo ustavnega odbora o obeh predlogah državnega sveta o postavi in državnem proglasu o obsegu, mejah in odnoša-jih nemško-avstrijske države. Potemtakem pripada k Nemški-Avstriji, s pridržkom, da se bo vpoštevala definilivna omejitev države po sporazumu z drugimi narodnimi državami, ki nastanejo na ozemlju avstrijske monarhije, ozir. s pridržkom, da se vpošteva omejitev na mirovnem kongresu: 1. NiŽje-Avstrijsko z neni-ško-moravskim okrožjem in nemškim ozemljem okoli Nove Bistrice, Gornje Avstrijsko z okrožjem nemško-jnžno-češkim, SoInogr;>ško, Štajersko in Koroško, razen jugoslovanskega ozemlja, Tirolsko in Prcdarbko, razen ilaliian-skega ozemlja, tako tudi no\o ustanovljeni nrovinci Nemško-Č škn in Sudetna dežela. — Državni kancelar dr. Rciiner izvoia. da mora
nujno apelirati na skupščino, naj se ravna po prvotni predlogi državnega sveta, ako tudi boli vsakega Ncmca, videčega, da mesta Brno, Olomuc in Iglava nc pripadajo k Nemški Avstriji. Dejstvo jc, da odklanjajo vsi narodi okoli nas in!ernaciona'no združbo v eni držuvi, da Čehi, Poljski in Jugoslovani vztrajajo pri svoji neodvisni narodni državi in da se hočejo šele p .tem pogajati z drugimi, kadar bodo imeli to državo. Morali smo torej sprejeti misel neodvisne narodne države in to je tudi temeljna misel predloge. — Poslanec Fink predlaga pojasnilo § 1., po katerem naj pripada Predarl-s!'o nemško-avstrijski državi kot posebna provinca. — Dr. Ellenbogen predlaga vrnitev predloge odboru z ozirom na to, da vprašanje ni jasno rešeno. Drž. tajnik izjavlja, da je s tem ZTilovoljen, vendar priporoča čim prejšnjo rešitev, ker se predloga potrebuje in ker se brez nje ne more administrirati. Ellenbognov predlog se je sprejel. Druga točka dnevnega reda je obsegala zakon glede prevzetja državne oblasti v deželah. — Poročevalec drž. tajnik Fink konstalira, da gre za provizorično postavo prehodne dobe. Drž. kancclar dr. Renner opominja na prisilni položaj kakor tudi na to, da je birokracija v posameznih deželah med vojno izgubila mnogo zaupanja prebivalstva. Samo tedaj moremo misliti, da bo demokracija dobro poslovala, če jo bo podpirala dobra birokracija, in pričakovati smemo, da bo birokracija izredno sposobna, če se povsod stavi v službo interesov ljudskega zastopstva. K temu prvi korak naj bo ta predloga. — Po sklepni besedi poročevalca Finka se je predloga sprejela v vseh branjih. — Končno se jc po referatu drž. notarja dr. Sylvestra sprejela imnestijska predloga. Drž. tajnik za pravosodje dr. Roller je utemeljeval danes vloženo predlogo o odkupu najemninskih -zemljišč na Nemškem-Češkem, nakar se je seja zaključila. Prihodnja seja bo početkom prihodnjega tedna.
Železniški promet v bivši Avstriji.
Dunaj, 14. novembra. Zadnje dni so ige vršila pogajanja nemško-avstrijskih državnih železnic z vlado Čehov in Jugoslovanov. Dogovorili so se, da se vzdrži osebni promet in ohranijo dosedanje razmere.
Odredbe Nemške Avstrije na Češkem.
Dunaj, 12. nov. (K. u.) Na podstavi izvršilnega določila Nemško - avstrijskega državnega sveta se za Nemško Češko ustanovi višje deželno sodišče s sedežem v Libercu. Po nadaljnjem izvršilnem določilu se pokrajina »Sudetska dežela« (Sudeten-landj prideli okolišu višje deželne sodnije v Libercu, nemški del južne Češke in južne Moravske pa okolišu višje deželne sodnije na Dunaju.
Boji z Mažari.
Dunaj, 14. novembra. V Klein Schwe-chatu se niso dali mažarski vojaki razorožiti. Prišlo je do boja, v katerem je padel t Mažar in 3 vojaki narodne straže.
Dunaj, 14. novembra. (K. u.) Mir traja Halje, Le na Schvvechatskem kolodvoru, kamor je dospela četa ogrskih vojakov z vsem orožjem in se je branila ga izročiti, je prišlo do streljanja. Streljati so pričeli Mažari. Na obeh straneh je bilo 5 oseb ranjenih.
Nemški poslanik na Dunaju kondolical zaradi Adlerjeve smrti.
Dunaj, 12. nov. (K. u.j Nemški poslanik grof ^'cdel je bil danes v državnem uradu za zunanje zadeve na posetu, da izrazi nemško-avstriirki vladi oficielno so-žalje r.emškp vlade in svoje osebno sočustvovanje zaradi smrti državnega tajnika za zuntnje zadeve dr. Viktorja Ad-lerja.
Bivši avstrijski nadvojvode in nadvojvodinje.
Solnograd, li. novembra. »Salzburger Volksblatt« piše: Za 70 bivš.h avstrijskih nadvojvod in nadvojvodkinj ne bo nemška Avstrija plačevala prav nobenih prispevkov. Vendar pa ne bo nasprotovala, ako se člani habsburške rodbine hočejo stalno nastaniti na nemško-avstrijskem ozemlju.
Vsenemška prismoda.
Dunaj, 13. novembra. »Ostdeutsehe Rundschau« poroča: Berlin je. kakor znnno, prevzel pokroviteljstvo in skrb za porušeno Gorico. Kakor izvemo, je pa mnogo nabranega denarja izginilo v slovenske žepe, kjer se je porabil za nakup nemških posestev. Opozarjamo na to odgbvorne oblasti, da stvar temeljito preiščejo.
RevoSucijonarno gibanj v Švici.
Curih, 13, novembra. »Ziiricher Mor-genzeitung« poroča, da se je ustanovila komunistična stranka, ki agitira za revolucijo. Mnogo članov te stranke so že aretovali.
Amerika za prehran© prebivalstva bivših mrzdmlh velesil.
Rotterdam, 14. nov. (K. u.) Brezžično se poroča: Tukaj smo ujeli nastopno brezžično brzojavko švicarskega pos'anika v Washingtonu na zunanji urad v Bernu: »Državnemu departcmenlu sem nemudoma dostavil sporočilo nemške vlade, ki je vsebovalo njej kabel št. 57. Državni tajnik L^nsing me jc naprosil, naj izročim nastopni odgovor: V skupni seji obeh zbornic kongresa je predsednik Zedinjenih držav izjavil, da so zastopniki zveznih vlad v vrhovnem vojnem posvetu v Ver-sailbsu po soglasnem sklepu zastopnikom osrednjih si! zagotovili, da se bo storilo vse, kar je v danili razmerah mogoče, da se osrednji sili preskrbita z živih in da se omili beda. ki na mnogih krajih naravnost
ogroža življenje, in da se bodo storili neposredni koraki, da se kakor se tem zatiranim narodom podpora organizira na isti I sistematični način, kakor se je organizirala i I za Belgijo. Nadalje je predsednik izrazil i mnenje, da bo s pomočjo mirujočega bro-I dovja osrednjih sil prav kmalu mogoče, njihovo zatirano prebivalstvo rešiti skrbi, da zapadejo popolni bedi, ter njihov duh in njihovo energijo obrniti na velike naloge politčne preosnove, ki jih povsodi vidijo pred seboj. Temu primerno mi je predsednik naročil, naj izjavim, da je pripravljen dobrohotno razmotrivati o preskrbi Nemčije z živili in to vprašanje skupno z zavezniki nemudoma vzeti v pretres, ako sme biti gotov, da ostane v Nemčiji javni red v veljavi in ako se za-jamči nepristranska razdelitev živil.« .<•— Podpisal: Sulzer, švicarski poslanik.«
Ameriška porroč, Washlngton, 13. novembra. Vsi pozivi pod orožje so prekl!~*ni. Predsednik Wilson je izdal oklic: Vse sr>o dosegli, da smo sr. srečno borili. Sedaj je laša dolžnos', da z zmernostjo in prijateljskim svetom nudimo pomoč in pospešujemo riir.
Nevtralci za živila Dunaju, Praga, 14. novembra (K. u.) Češkoslovaški tiskovni urad poroča z Dunaja: Zastopniki nevtralnih držav na Dunaju so včeraj podvzeli pri poslaniku Češko-slovaške države Tusarju demaršo in ga prosili, naj bi češke dežele prebivalstvu Dunaja odkazale živila.
Uoyd Georg© se ne boji boljševizma,
Amsterdam, 13. nov. (K. u.) Kakor poroča Rcuterjev urad, je Lloyd George pri sprejemu liberalnih poslancev na Dow-ning Streetu izjavil, da se vlada ne sme oddaljiti od striktnega pravnega načela. Zveza narodov je po njegovem mnenju potrebnejša nego kdaj prej. Mali narodi potrebujejo varstvo zveze narodov, Poj-demo na mirovno konferenco z namenom, da zagotovimo oživotvoritev zveze narodov. O notranjem položaju je ministrski predsednik Lloyd George dejal, da pripisuje revolucionarnemu duhu, ki se javlja, važnost, ako se njegovo udejstvovanje spravi v dober tir ter ako je prožet navdušenja narodne edinstvenosti, vzajemnosti in požrtvovalnosti. On se ne boji ne revolucije, ne boljševizma, pač pa se boji re-: akcije. Želi na Angleškem združeno vlado i vseh strank. Glede svobodne trgovine ni mnenja, da bi bilo treba iti tako daleč kakor se je sklenilo v Parizu. Tretja izmed 14 Wilsonovih točk preprečuje vsakršno gospodarsko vojno po končani sedanji vojni. Homerule je za Irsko potrebna, Ulster pa se ne sme prisiliti. Geslo vlade mora biti: napredek. Sredi divjih revolu-i cionarnih dogodkov mora Anglija ska'no-i trdno stati kot vzor razumnega razvitka.
Konec poslednje vojske,
London, 11. nov, (K. u.) V poslanski I zbornici je i lcyd George, oduševlj°no po-| zdravljen, prečita! pogoje za premirje, ki j so bili, kakor ie povedal, podpisani ob 5. i uri zjutraj, potem ko se je bilo posvetova-i nje vršilo vso noč. Potem je nadaljeval: ; Danes ob 11. dopoldne se je končala na>-| grozovitejša m najstrašnejša vojska, <i je ! kdaj mesa-ila človeštvo. Upam, da se ;e na današnji dogodkov polni predpoldan končala pc>s;ednja vseh vojsk. (Dolgotrajno pritrjevanje.) Zdaj ni časa -govoriti. Naša srca so prepolna hvaležnosti, ki zanjo ni hesed. Zato predlagim, da naj se seja odloži, da se v cerkvi Bogu zahvalimc za rešitev iz velike nevarnosti.
Asauith ie izrazil prepričanje, cla se na temelju pc-goev za premirje vojska ne bo zopet začeia. Tudi on je izrazil mnenje, da je svet stopil v dobo, v kaleri ne bo nob-me voiske več.
Nato so poslanci v slovesnem sprevodu odšli v cerkev.
Neiifčija.
Viljem bo obtožen,
Bern, 14. nov. Angleška državna komisija je sestavila obtožbo proti vsem nemškim državljanom, ki so' se pregrešili proti mednarodnemu pravu. Komisija zahteva, da se tudi bivši nemški cesar Viljem stavi pod obtožbo.
Bivališče .Viljema.
Amsterdam, 13. novembra. (Kor. ur.)
Nizozemska brzojavna agentura poroča, da je ministrstvo za zunanje zadeve naznanilo, da je posestnik gradu Amero-gen svoj grad na prošnjo nizozemske vlade bivšemu nemškemu cesarju prepurtil kot začasno bivališče.
Nemški presto'onaslHnik na Nizozemskem.
Amstzrdam, 12 .novembra. (K. u) ' Nizozemska brzojavna agentura je iz Maa-strichta izvedela nastopne podrobnosti o orihodu nemšLcgi prertohma^ledmka : Danes poco'-1ne so se ob meji v Qud-Vre-enhovemu zg'asili trije avlomobi'', v katerih je bilo 5 nemških oficirjev Neki ni-
zozemski poročnik jih je interniral. Eden izmed častnikov je bil prejšnji nemški prestolonaslednik, Čez nocojšnjo noč ostane s svojimi spremljevalci v gubernijskem poslopju, ki ga straži policija. Ondi počaka bivši prestolonaslednik, kako se bo odločilo glede njegovega bivanja na Holand-skem.
Protirevolucija v Nemčiji.
Budimpešta, 14. novembra. V Nemčiji se pojavlja protirevolucija,
Ententa zapleni vse nemške ladje.
Roterdam, .14. nov. (K. u.) Glasom lista »Rotterdamsche Courant« se v tukajšnjih brodarskih krogih govori, da nameravajo aliiranci za gotovo dobo v svojo službo vzeti vs; nemške ladje, da z njimi izvedejo preskrbo vjega sveta z živili. Vojna odškodnina se bode zmanjšala za znesek vrednosti teh ladij.
General bavarskih čet na Tirolskem aretovan.
Monakovo, 12. novembra. Poveljnika bavarskih čet, ki so vdrle na Tirolsko, generala Krafta pl. Delmenfingen, so lastne čete aretovale.
Pruski iidejkomis — zasežen,
Berlin, 13. nov. (K. u.) Vlada je ukrenila zasego pruskega kronskega fidej-komisnega premoženja. Zasebna imovina prejšnjega kralja in kraljeve rodovine sc ne zaseže.
Američani v Kolinu,
Monakovo, 14. novembra. V sredo so došli v Kolin prvi Američani. Izkrcali so se namreč ameriški •letalci.
Virtemberški kralj pod varstvom revolu-cijonarjev.
Stutgart, 13. nov. V soboto so vdrli v
grad, ko se je zaprisegalo ministrstvo, vojaki ter zahtevali od kralja, naj odstrani z gradu kraljevo zastavo ter izobesi rdečo. Kralj je odgovoril: »Zastava na strehi je zastava moje hiše. Zato se ne more zahtevati, naj jo odstranim. Da izobesim na svoji zasebni hiši rdečo zastavo, se isto-tako ne more zahtevati.« Končno so vojaki odnehati od svoje zahteve, a kralj je bil postavljen pod varstvo delavskega in vojaškega sveta.
Strašen polom nemške armade.
Monakovo, 12/ novembra. Nemške čete beže v polnem neredu ter ogrožajo zasebno lastnino. V Berlinu je proglašen preki sod za celo Nemčijo. Bavarska vlada je odposlala na fronto posebno odposlanstvo, ki naj izkuša pomirjevalno vplivati na vojake. Radi strašnega poloma nemške armade je podaljšala ententa rok za izpraznitev ozemlja na 31 dni .
Ruska republika Nemčiji.
Petrograd, 13. novembra. (Vsem radio-po-stajam v inozemstvu.) Rusko poslaništvo v Berlinu: Z ozirom na odločbo delavskega in vojaškega sveta v Berlinu glede obnove diplomatskih odnošajev med nemško in rusko republiko sporoča ruska sovjetska vlada svetu ^udskih komisarjev v Berlinu, da z radostjo pozdravlja ta sklep delavskega in vojaškega sveta v nadi, da se bodo obnovili diolomatski odnošaji, potrebni za ruski in.nemški narod. Ruska vlada pričakuje od nemške vlade skorajšnjo vrnitev ruskih diplomatskih zastopnikov v Berlin. Dva vlaka z žitom bomo poslali v Berlin. — Ruski delavci in kmetje. — (To je samo začetek.) Ruska vlada prosi svobodnega prehoda v Berlin za vse poverienike nemškega vojnega sveta v Moskvi. — čičerin.
Nemška republika inozemstvu.
Fciljn, 13. novembra. Rad o postaja Ko-nig \Vusterhausen. Nemški politični urad v Bukareštu pošilja na vse inozemske oblasti nemške države okrožnico: Pros m vse zunanje oblasti, da tudi vnaprej vodijo svoje posle in cla v svoj h objavah in pismih podpisujejo namesto dosedanjega naziva cesarske oblasti — nemško poslanstvo.
Odstavljeni vladarji v Nemčiji.
S proglas.tvijo republike v Nemčiji se odpovedujejo prestolu, oziroma prisilijo vladarje nemških držav, da odstopajo. Nemška država je imela, ko se je pričela revolucija, sledeče vladarje: 1. Viljem 11., nemški cesar in kralj Pruske. 2. Ljudevit III., kralj Bavarske. 3. Friderik Avgust, kralj Saške. 4. Viljem II. kralj Virtemberške. 5. Friderik II., veliki \o.ivoda Radenske. 6. F.rncst Ljudevit, veliki voivoda Ilesonske. 7. Friderik Avgust, veliki vojvoda Oldenburga. 8. Friderik Franc IV., veliki vojvoda Meklenburga Sverina. 9. Viljem Frnest, veliki vojvoda Snškc Vajmnr-ske. 10. Nezaseden je bil prestol v Mecklen-burgu Stre licu. U. .Toahim Ernest, vojvoda Ari ha It: ko. 12. F.rnest Avgust vojvoda Brun-švika 13. Ernest II.. vojvoda Saške Altenbur-ga. 1-i. Karel Edvard, voivoda Saške-Knburgu in Goto. 15. Bernard, vojvoda Saške-Memin-gen. 16. Henrik XXIV., knez Reuss starejše črte. 17. Henrik XXVII.. knez Reusz mlajše črto! IS. in 19. Knez Schuarzenlmrga Rudolf stnata in Sonderhnusna. 20 Leopold IV, knez Llppc Detmo'ta 21. Adolf. knez Schnnmlnir-ga-Lippe. 22. Friderik, knez Waldecke-Pyr-monta.
fazna poročila.
B?1t«ijske čete v Bruslju in Antverpih. Bruselj, 14. novembra. Belgijci upajo, cla bodo v nedeljo vkorakali v Bruselj in Antverpe. Vrše se pobratinstva med belgijskimi in nemškimi četami.
Nemiri v Feln ji?
Lič^c (T. ii t'eh). 13. nov. (K. u.) Tri nj se
jo uManovil vojaški svet in je prevzel varovanje mesta ter preskrbo provianta m odvoz vojnši\a s fronto. Ponoči so se dogodili nemiri licisijccv Ponekod! sc te streljalo Mir sg
je vpostavil. Belg.jski socialisti tudi pozivajo k miru. Gospodar v mestu je vojaški svet, položaj se presoja zaupljivo. — (Poiočilo o nemilih v ententnih držuvah se mora sprejemati zelo previdno. Nemci bi namreč rudi pobtinill ententne državo in so si, kakor jo znano našim bralcem, izmislili laž. da je revolucija komunistov v Parizu strmoglavila Poincareja in Cleineneeauja. O. u.)
Nemiri na Holandskem.
Haag, 13. nov. (K. u.) Kakor se nizozemskemu korespondenčnemu uradu poroča z zanesljive strani, se splošno govori, da so aljiranci namignili, da bodo znabiti ententne čete morale poseči vmes, ako bi na Holandskem izbruhnila revolucija. V tem slučaju bi se dovoz živil ustavil.
Ukrajinci prosijo Wilsona.
Dunaj, 14. novembra. Dr. Petruševič, zastopnik mesta Halič v Galiciji (bivšega ukrajinskega okraja v Avstriji-Ogrski) je zaprosil pri Wilsonu za intervencijo v sporih med Poljaki in Ukrajinci v Galiciji na eni strani in Rumuni in Ukrajinci v Bukovim na drugi strani.
Foch častni član francoske akademije.
Pariz, 14. novembra. »Agence Havas« poroča, da .je akademija ponudila častni sedež generalisimu Fochu.
Vesci o usmrtitvi generalisima Focha.
Budimpešta, 13. novembra. V tukajšnjih vladnih krogih se širijo vesti, da so generalisima Focha ustrelile lastne čete, (To bo bržkone samo skromna mažarske želja.)
Ententa proti ruskim boljSevikom.
Budimpešta, 14. novembra. Ententa ustanavlja mednarodno vojsko za Rusijo, da jo oprosti boljševikov. Trdno upa, da bo do decembra v Rusiji mir in red upostav-ljen.
Vojaško ministrstvo v Rumuniji,
Bukarešta, 8. novembra. (K. u. Došlo
po pošti.) Iz Jaša je prišla dosedaj še ne potrjena vest, da je odstopilo ministrstvo Marghiloman in da je bilo imenovano vojaško ministrstvo s predsednikom generalom Coando.
Švedi in premirje.
Stockholm, 12. novembra. (K, u.) Včeraj je na borzi vladalo paniki podobno razpoloženje. Kurzi so močno padali. Splošno se je govorilo, da se na frontah med četami vojujočih se držav odigravajo prizori iskrenega pobratimstva,
H&zgjasš Narod, vlade.
—	Pojasnilo. Narodni vladi v Ljubljani in njenim posameznim poverjeništvom prihaja dan na dan veliko število dopisov uradnikov in uslužbencev iz domovine in iz tujine, s katerimi se dopisniki stavijo Narodni vladi na razpolago ter prosijo sprejema v službe v domovini. Da bo država rabila obilico novih moči in bo vestno upoštevala priglase, je jasno, in prosimo vse prizadete, da šc začasno potrpo zaradi končne rešitve stavljenih želj. iz ozirov na stvarno pravilno oddajanje službenih mest in z ozirom na gospodarsko stran teli zadev, treba pa vladi -pustiti čas, da dobi pregled čez potrebo glede uradnikov in usluž-iieucev in čez- prosilce, ki so na razpolago, ker se bo šolo tedaj moglo rešiti vsa ta vprašanja v korist skupnosti in kolikor možno ugodno za posameznike. Začasno naj pa ostanejo uradniki in uslužbenci po možnosti na svojih mestih in po treznem postopku varujejo svoje lastne koristi kakor znajo in morejo. Upošte-
i va naj se zlasti, da smo vlada, katere dolžnost je vodil) usodo naše skupnosti le za prehodno douc, \sled česar ne moremo v vsakem slučaju prošnjam naših rojakov s končnimi od-ločitvarai usti uči. Prosimo dopisnike, katerim posamezni) ne moremo odgovoriti, nuj uvužu-jejo io naše splošno navodilo. -— Narodna vlada.
n Poštna ^hranilnica. Poverjenik za finance naznanja: Samo ob sebi se razume, da se bo poštna hranilnica na Dunaju sčasoma v naši državi namestila z drugo napravo. Za se-I daj pa posluje bivša c. kr. poštna hranilnica tudi za nas naprej. Poslužujejo naj se iste tudi davkoplačevalci in naj porabljajo zadevno položnice. Naj se ne misli, da ta denar gre iz dežele in gre na Dunaj. Denar ostane v de-žoli, lo obračun se vodi začasno z Dunajem. — Poverjenik za finance narodne vlade SIIS v Ljubljani: Dr. Kukovcc.
—	Vojaško barake. Poverjenik za narodno obrano razglaša: Na Slovenskem je vse polno vojaških barak, ki jih je moštvo zapustilo in so sedaj brez varstva in izpostavljeno nevarnosti. da jih brezvestni ljudje poškodujejo, po-dero in odneso. Javnost opozarjam, da so te barake '.asi države SHS. Občine pa. v katerih okrožju barake leže so dolžne skrbeti za njl-lio\o varstvo. Barake sc bodo itak pozneje oddale potom iavnih dražb ali občinam ali zasebnikom, in ni torej samo v korist državi, ako se sedaj očuvajo, temveč tudi dotičnih okrajev.
—	Plačajte dolžne davke In javne pristojbine. Poverjenik za finunee v Hrvatski in Slavoniji je izdal sledeči oklic, kateremu se poverjenik narodno vlade v Ljubljani v polni mori pridružuje. S sklepom sabora (odnosno narodnega veča) je razveljavljen naš držav-nopravni odnošaj nasproti Ogrski (odtiosno Avstriji. Štajerski itd.) ter so sedaj finance in finančna uprava v rokah v rokah vlado narodnega veča. Glavna žila državno uprave je pa denar, lirez nujnih denarnih sredstev ne more poslovati nobena država in to velja v povečani tneri za našo državo, ki je po krivdi vladajočih činiteljev avstro-ogrske monarhijo bila skozi pol stoletja gospodarsko zanemarjena in financielno izkoriščana. Prevzemajoč
upravo naših financ, poživljam se na domo-Ijubnost celega naroda, cla vse dolžne davke, pristojbino in javne dajatve kar na.jtočnejše in dohrovoljno plačuje, ker ta vplačani denar služi dnncs izključno v naše namene za pokritja naših državnih uotreb. katere so zlasti
zdaj v potolkli ustvarjanja nošo države zelo veliko. Natančno plačovunjo vseli državnili davščin no bodi danes samo zakonita dolžnost ampak I udi rodoljubna obvoza vsakega poštenega in državi vdanega državljana.
o Da se pospeši odprava na kcledvor do-šlega dcmobilizacijskega materijala, so pozi-vujo tigovci in obrtniki, ki razpolagajo z lastnimi vozili in delavskimi močmi, da st; zgla-eijo pri poverjeništvu za javna dela in obrt. Numorava so jim dajati posamezna poverila, da smejo v njih stroko spadajoče blago proti potrdilu spel jut i in shraniti v svojih skladiščili. Ituzprodajalo se bo pozneje po navodilih prehodnega gospodarskega urada in sc bodo pripomnile pri prodaji visoko provizijo vsem onim, ki bodo blago hitro pospravili s kolodvorov. Enako se bo dajala Midi delavcem, ki se zglasijo za tako službo poleg izdanih dnevnih plač posamezne nagrado v sorazmerju z vrednostjo točenega blago.
o Iz tobačne tovarne. Inšpektor Ignacij E 1 s n e r je odstavljen od vodstva tobačne tovarne; vodstvo prevzame začasno stavb, svetnik inž. Pavel K o b 1 e r, kateremu je pride-Ijen kot namestnik in vodja računske kontrole nadkontrolor Arkadij B o n f i o 1 i. Ustanovi se za prehodno gospodarstvo tobač:ie režije tajništvo, ki se poveri inšpektorju Jos. Man-d e 1 j u.
o Frome" z zeleniado. Vs< predpisi prejšnjih upravn.h oblastov, ki uravnavajo promet e zelenjadjo in ki določajo r"jv:šje prevzemne oziroma vodilne ceno za zelenjad. so razve IJavljajo. V Ljubljani, dno 13. novembra 1918. Poverjenik za prehrano: Dr. Ivan Tavčar s. r.
o Preskrbovnn'e in razdeljevanje premoga In drv za civilno prebivalstvo jo odslej izročeno poverjeniku /.a javna dela in obrt, preskrbovanje tn razdeljevanje obleke in obutev pa poverjeniku za socialno skrb. Vsi ti posli so zanaprej izlo^-oi iz področja prehranjevalnega urada. V Ljubljani, dne 13. novembra 1918. Poverjenik za prehrano: Dr. Ivan Tavčar s. r.
o Pdvažanje poninulili konj. Pri mest nom voiaškem ?+ne,i|«kotn poveljstvu v Ljubljani (Dunajska cesta. Bavarski dvor) se je ustanovil oddelek, ki ima skrbeti, da se odvažajo poginjeni konji iz mestnega okrožja li konlaču v Trnovskem predmestju. Vsakdo, ki izve za ležišče poginjenih konj, naj kraj, kjer leži taka mrhov.na. t;>kni naznani ime novanentu poveljstvu. Taka naznanila pa pretentala tudi mestna policija in mestni konjač.
o Pokopavanje poginulih kani. Izmed konj. ki se klatijo naokoli, jih jo zadnjo dni mnogo poginilo in leže sedaj ob cestah, na po lju in v potokih. Da se preprečijo bolezni, poživljam občinska predstojništva, da jih dado pokopat. ljudem pa. ki izvrše ta posel, v plačilo izplačajo iz občinske blagajne po 5 K nagrade za vsakega konja in j.m vrhutega pre-puste kožo odrte mrhovine. Izplačano zneske povrne svoj Čas občinam Narodna vlada SHS. Dr. Lovro Pogačnik s. r.
o Oprostitev zdravnikov. Pristojne oblasti se poživljajo, da sta\ijo poverjeništvu za Narodno hrambo predlogo za oprostitve mobiliziranih zdravnikov, ki so v civilni službi nujno potrebni.
o Zbiranje vojaške obleke in opreme. Vso vojaško opremo jniontiuv, perilo, obuvalo, jermenje, odeje itd.) ie odajati v hel-gijski vojašnici, objekt XV., nadporočniku Pučnik-u. Odpuščene • vojaške osebe oddajo opremo pri svojem oddelku.
o Vsem, ki Imajo ali strašijo avtomobile. Ker ponoči zmrzuje, je treba lokoj po izvršeni vožnji spustiti vodo iz hladilnika in motorja. Tudi iz pokvarjenih avtomobilov se mora takoj vso vodo izpustiti. Drugače popokajo stene cilindrov motorja in cevi hladilnika. — Poveljstvo avlomobilno čete II. voj. odseka. Urad. 91. 79.
o Neaktivni častniki in vojaški uradniki iz slovenskih dežel, ki na podlagi naredbe poverjeništva za narodno brambo z dne 11 novembra t. 1. (Uradni list št. 5, 65) izstopijo iz aktivnega vojaškega službovanja, dobijo popolne pristojbine za mesec november t. 1., ako teh drugje še niso prejeli, pri svojih slovenskih kadrih v Ljubljani, Borovljah, Celju in Mariboru. Častniki, katerih pristojni kadri se ne j nahajajo v slovenskem ozemlju, dobe te pri- i stojbine pri gospodarskem uradu, ki se začasno ustanovi pri štacijskem poveljstvu v Ljubljani. Na izplačilni listini naj vsak gospod lastnoročno potrdi, katera je bila njegova zadnja sarža v avstrijski armadi in od kdaj je v dosedanji sarži. Razen tega se mora vsak častnik pri izplačilu izkazati s prejšnjo in sedanjo veljavno legitimaciio. — Intendanca poverjeništva za narodno obrambo.
o Vsi v Ljubljani in bližnji okolici nastavljeni častniki noj javijo z dopisnico mestnemu poveljstvu v Ljubljani do 20. t. m. stanovanje in oddelek oziroma zavod, pri katerem služijo. Tudi vsaka menjava stanovanja «e mora takoj javiti.
Smrkavi konji na Kranjskem.
Po neprevidnosti neke narodne straže je bil zajet med Logatcem in Preserjem večji transport smrkavih in smrkavosti sumljivih konj, ki je bil potem razpuščen. Vsled tega je nastopila velika nevarnost, da se ta strahovita konjska bolezen razširi. Vsak sumljiv slučaj naj se tedaj nemudoma naznani okrajnemu glavarstvu. Znamenja te bolezni so: močan smrkelj, trde medčeljustne žleze in ugnjide na kožni površini. Konjska smrkavost je tudi silno nevarna-za ljudi. Poverjenik za kmetijstvo: Prelat Kalan.
Pojutrišnjem se snidemo! Kar se \as mudi v Ljubljani, ne zamudite v nedeljo popoldne ob treh sestanka v »Katoliški tiskarni«. Vojaške uniforme niso več zadržek k vašim kulturnim sestankom.
Militarizem je strt. Militaristična država na tleh. Tisti, ki jc rekel: »S konicami bajonetov bom veleval svetu«, je zbežal. Svetu ne bo veleval Vilhelm, ampak vaše, po večnih načelih razsvetljeno prepričanje. Pridite poživit, utrdit ta načela.
Na može načel se hoče nasloniti svet. ! Častna dolžnost nas kliče. Na plati, na dan! K posvetu in potem na tlelo!
Na poti ste pod rodni krov! Nevitc ija namesto strtih ieies žive duše! Da jih j
poživite, se snidite vsi in potem pozdrav vašemu domu! Vaš prihod bodi prihod z baklami novih časov!
Na svidenje v knjižnični dvorani! Na zdar!
Dnevne novice.
—	Narodni svet v Ljubljani. Člani
kulturnega odseka se poživljajo, da pridejo k seji kulturnega odseka, ki se bo vršila jutri, dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne v hotelu Union, srebrna dvorana. Pri seji se bo konstituiral odsek,
—	Kje naj stoji Krekov dom? Izvrstna je misel, da stoj Krekov spomenik na »Slovenskem trgu«. Slovanski trg je poleg Kogrcsnega edini večji in pravilen trg v Ljubljani, na katerem je res kaj prostora in ga ne moti preveč promet. Med tem trgom in Unionom pa leži prazen stavbeni prostor, ki žc dolgo čaka, da se kaj nanj postavi. Menda čaka kakor nalašč na — Krekov dom. Lepšega in primernejšega prostora ni mogoče najti za Krekov dom, kakor je ta. Na ta način bosta Krekov spomenik in dom lepo združena. — Razume se, da niti spomenik niti dom nimata s'užiti toliko dr. Krekovi osebi sami kakor idcam, katerim je bil on oče. Spomenik narodni ideji, jugoslovanski, ki naj se s tem postavi; dem pa socialni. V njem naj se nadaljuje, razširi in izpopo'njuje socialno in izobraževalno delo, katero je on na S'ovenskem započel. Darujte obilno za ta dom narodne izobrazbe in socialne oskrbe, kajti kar je do danes nabranega, je sicer že nekaj, a to še za nakup stav-bišča ne zadostuje.
—	Obračun. Po listih se je že opeto-vano povdarjalo, da bomo glede vojnega nrtrrijala živine itd. morali obračunati z
'i onimi državami, ki so nastale iz Av-- Ogrske. Pri tem obračunu se ne prezreti, da je iz Slovenije in sploh naše države izginilo v Nemško Avstrijo ogromno dragocenih kovin. Pobrali so nam bak reno posodo, orodje in strehe, vzeli vse orodje in naprave iz medi in cina; v okolico Dunaja so izginili naši dragoceni zvonovi, na Dunaj smo morali odposlati cinaste orgelske piščali. Poskrbi naj se, da se nam vrnejo zvonovi, v kolikor še niso razbiti in predelani v modro galico, ali pa se nam da zvonovina v zameno za drugo b'ago, ki bi ga morali sicer plačati. Znano je, da smo imeli po naših kraj'h največ in najtežjih zvonov, zato smo bili z edvzetjem zvonov najbolj oškodovani. Ta škoda naj se upošteva nri obračunu.
—	Brezovica pri Ljubljani. Dne 24. nov. se vrši shod S. L. S. takoj po prvi sv. maši, približno ob 148. uri.
—	Turjak. Pri naši občini smo imenovali za častna občana: g. knezoškofa dr. Ant. B. Jegliča kot prvoboritelja za jugoslovansko stvar, in g. poslanca Karla Š k u 1 j a za njegove zasluge tekom vojske kot pos'anec našega ljudstva.
—	Iz Tržiča. Ob veliki udeležbi pristašev S. L, S. se je ustanovil v nedeljo 10. t. m. v Našem domu krajevni odbor. Po nagovorih gg. župnika in kaplana Žužka se je izvolil odbor, ki šte'e 18 članov. Načelnik je žunnik Potokar, podnačelnika tovarnar Ivan Prnov in davčni nadupra-vitelj v p. Karel Pire, tajnik kaplan J. Žužek, blagajnik krojaški mojster Ivan Valja-vec. Med odborniki so zastopniki tržanov, obrtnikov in vseh vrst delavstva. Katoliško ženstvo si bo izvolilo lastno politično organizacijo in svoj odbor. V ta namen se jc izbral nrioravljalni odbor.
—	Sv. Križ pri Kostanjevici, španska bolezen tu strahovito gospodari. Od 21. oktobra, ko se je začela, do 7. nov., je pobrala 22 ljudi, med njimi 16 krepkih mladih ljudi. Marsikje leže cele družine, da niti streči nima kdo. Vedna previdevanja in pogrebi.
. — Umrl je na Sv. Planini dne 7. nov, ondotni gospod župnik v pokoju g. Jarez Medved, bivši župnik v Zlatempo'ju. PriDoročamo ga vsem prijateljem in znancem v molitev.
—• Smrtna kosa. V Izlakah je španjska bolezen nokopala mlado ženo Kat. Bleiweiss rojeno Aleš.
—	Umrl je v sredo 13. t. m. zjutraj Fr. Grčar, posestnik v Raholčah, p. dom. pri Majdiču, žuonije Brdo. Bil je brat pokojnega Janeza Grčarja, župnika v Dobu. Prejšnji dan je bil še sam v Kamniku pri zdravniku. Bil je dolgoletni ključar in ccrkvcnik podružne cerkve v Raholčah.
—	Poziv podružiarsm Slomškove zveze, Dodatno k notici »Članom Slomškove zveze«, glej »Slov.« z dne 11. t. m., prosim vse podružnice, cla naj razpravljajo na zborovanjih tudi o sledečem: 1. preustroj naših učiteljišč, 2. stalno ali začasno nameščanje okrajnih šol. nadzornikov, 3. o nastavljanju učit. kandidatov z vojn;mi zrelostnimi izpiti. Vse tozadevne sklepe je poslati tajništvu zveze, Poljanski nasip 52. Za odbor Slomškove zveze: Ivan Štrukelj, tč. predsednik.
—	Vsi vojaki, kateri so bili dopust prekoračili in so jih radi tega a'.i iz kale- j rega drugega vzroka. privedli v sv. Peira vojašnico v Ljubljani it cskort.-c- u cddel- , ku in ^c iiin ic ori tei priliki eJv i ka» i
denarni znesek, se naj v svrho izročitve teh zneskov javijo pismeno ali ustmeno pri bivšem poveljniku navedenega oddelka Antonu Nagodetu v Ljubljani, Franc Jožefova cesta št. 11, ker se bodo sicer vsi denarni zneski po preteku treh mesecev izročili državni blagajni.
. .— .Vsa štacijska pove'jstva II. voj. odseka naj lavtjo intendanci tega odseka v Ljubljani, deželni dvorec, sledeče; 1. kateri pododdelki, lormactje in vojaški zavodi so njim podrejeni; 2. kdo je poveljnik teh oddelkov; 3. koliko častnikov, uradnikov, častniških ozir. uradniških aspirantov je pododdelku prideljenih (ime, cin, kdat in od koga dodeljen). Te izjave naj Posl|C|o posamezna štacijska poveljstva najkasneje do 18. t. m. naravnost gori omenjeni intendanci. — Vsa vojaška poveljstva, pododdelki, formacije in vojaški zavodi II. vojnega odseka naj javijo direktno intendanci tega odseka v Ljubljani, deželni dvorec, najpozneje do lo. t. m.: 1. kdo je poveljnik oddelku (poveljstvu, formaciji itd); 2. koliko častnikov (uradnikov častniških ozir. uradniških aspirantov) ie oddelku dodeljenih (ime, čin, od kdaj in koga dodeljen); 3. stanje moštva z dnem 10. t. m. ^oleg tega naj javijo posebej vsi dodeljeni častniki (uradniki, častniški ozir. uradniški as-ptrantie) pristojnemu štacijskemu poveljstvu, tn sicer na svojo častno besedo: a) ime in priimek: b) čin; c) preišnja dodelitev; d) sedanja dode itev; e) od kdaj in koga k pododdelku dodeljen; f) kdaj in za kateri mesec je bila zadnjic izplačana gaža z vsemi pristojbinami; v katerem znesku; g) kje, oziroma pri katerem poveljstvu je bila gvža izplačana. — Te zadnje iziave nai štacijska poveljstva zbirajo in najpozneje do 20. t. m. dopošljejo intendanci II. vojnega odseka v Ljubljani.
—	Poziv štnctjskena poveljstva. Povelj-f.y'a vseh vojaških zavodov, skladišč, zbirališč, materijala vsake vrste, sploh poveljstva vseh vojaških naprav, ki se do danes šo niso priglasila pri štacijskem poveljstvu, se nujno pozi Vl jr jo, da to pismeno nemudoma store Navesti je natančno označbo poveljstva, ime poveljnika in vseh prideljenih častnikov ter število prideljencga moštva
—	Ustanovi ev vojaškega In žendarme-r Ifsbe g n sveta v Celovcu. Celovec, dne 13. nov. (K. u.) Na zborovanju, ki se ga jo udeležilo približno 3000 vojakov, se je sklenila ustanovitev vojaškega sveta. 7.a odposlanca tega vojn škoga sveta v deželno skupščino so odbrali Lrrotha. Nndalie so je sklenila ustanovitev žendarmeriiskogo sveta.
—	Fešpolk št. 7 prihaia v Celovec. Celovec. 13. novembra. (K. u.) Danes ob 4. uri popoldne se jo začel prhod domačega pešpolka št. 7.
—	Poziv slovenskim farmacevtom. Vsi
slovenski farmacevti (lekarnarji, uslužbenci in voiaški lekarnarji) se vabijo, da se zanesljivo udeleže posvetovanja, ki se vrši v nedeljo ob 3. uri poDoldne v Ljubljani pri »Roži«, ure se za važne stanovske zadeve. Za odbor služb, farmacevtov: Mr. Ph. R. Ramor; za lekarniški gremij: Mr. Ph. R. Sušnik.
—	Lekarnarji in zdravniki, ki imajo hišne lekarne, naj takoj vpošljejo sezname onih zdravil, ki jih nujno potrebujejo Gremiju slov. lekarnarjev v Ljubljani. Po možnosti se jim nakažejo zdravila iz vojaškega plena.
—	V vojaški službi se nahajajoči uslužbenci finančne uprave se nujno pozavljajo, da Se z ,?zirom na ta oklic nemudoma odglasiio za odhod v civilno službovanje in nastopijo službo na onem službenem mestu, odkoder so bili odšli v vojake. — Vodstvo finančnega deželnega ravnateljstva v Ljubljani.
r .~T ,Krma za konje! Poslovalnica za krmila v Ljubljani ima v tovarni v Medvodah me-asno krmo, ki jo oddaia za vso okolico na licu mesta v tovarni v Medvodah in sicer za ceno 44 K za 100 kg. Kupci jo lahko dobe brez posebnega nakazila in naj prineso seboj potrebne vreče.
—	Društvo poštarjev in poštnih odnrav-mkov obojega spola za Kranjsko in Primorsko ima dne 24. novembra 1918 ob 2. uri popoldne v hotelu »Ilirija« (vrtni salon) v Ljubljani svoj izredni občni zbor. Na dnevnem redu je: 1. Sprememba pravil oziramo razpust društva in 2. naš položaj v Jugoslaviji. Za slučaj nesklepčnosti ob določeni uri, se vrši občni zbor eno uro kasneje na istem prostoru pri vsaki udeležbi. Z ozirom na to, da se bo delokrog tega, oziroma sedanjemu sledečega društva raztegnil na vse slovenske kraje, se tovariši dosedanje Koroške in Šla-jerske nujno vabijo k mnogoštevilni udeležbi.
—	Umrl je v Taboru na Češkem dne 15. oktobra po kratki bolezni bivši ravnatelj tobačne režije g. Vojteh Strnad, ki je svoje-dobno skozi daljšo dobo let služboval tudi v Ljubljani. Njegov starejši sin g. poročnik Rudolf Strnad se nahaja točasno v Dalmaciji.
—	Truplo ponesrečenega Borocvičeveg.^ sina našli. Maribor, 13. nov. (K. u.) S. t. m, so na nekem dravskem otoku pri Iludošah našli naplavljeno truplo 28. septembra t. 1. ponesrečenega sina vojnega maršala Bo-roeviča ter so je po naredbi poveljstva vojaške višje realke mariborske začasno pokopali na_ pokopališču v Ptuju. Ponesrečenec je bil gojenec mariborske vojaške višje realke in je na nočnem povratku domov v Dravo strmoglavil s starega, trhlega, zaprtega drž. dravskega mostu.
—	O večah. Veča f. pomeni: 1. der Bannpfennig (Wetschenpfennig). Prvi izraz je za sodne zbore tržanov (Markt-rccht) in kmetov "v okrožju deželskega sodišča, na katere so tržani oziroma kmetje bili zavezani prihajati; drugi pomeni davek, ki so ga opravljali kmeti v priznanje pristojnosti in oblastva deželskega sedi-šča. (Glej Kaspret, Časopis za zgod. in nar. IV., 1907.) O veči v Goričanah na Gorenjskem izvemo iz zemljiške knjige loške graščine 1. 1501. (Ibid. str, 214 si.) Tam stoji: »Tako jc bilo tudi od starih časov in zo mojih dni (1461) navada, da je bila vsako leto v Goričanah sedba, h kateri so bili vsi kmetje celega sodišča enkrat na leto pozvani; tem zborom pravijo veče (Wc-tsehen). Na ta dan so se razsodile vse sporne stvari in tožbe, ki so se pripetile med letom, a niso bile sodno poravnane. Tu se je vsakemu odsedilo, kar je bilo za pravo spoznano, in kdor ni prišel na večo, i ta je bil kaznovan z globo 12 šilingov.« — | Koren — vet — nahajamo tudi v besedi i
odvetnik; vetja — veča. Na Notranjskem je ohranjeno »kaj večiš« v pomenu: kaj govoriš. V Rožni dolini na Koroškem pomeni veča davek in davkarijo. »Grem večo^ plačat« pomeni: »Grem davek plačat«; »Grem na večo« pomeni: »Grem na davkarijo«. Veča je v tem pomenu znana tudi v Dobrlivasi v Podjunski dolini. Pomen za sodni kmečki zbor se je izgubil, ostal pa je do današnjih dni pomen za davek, ker ta sega globeko v ljudsko življenje. V če-ščini pomeni »vece« ljudsko zborovanje, poljska »vvieca« je plemiško sodišče, V če-Slovencih se rabi veča splošno v ženskem spolu, nemški urbar ima »die Wetschen« in enkrat »die Wotscha«. Radi enotnosti s Hrvati in Srbi naj pa bi se rabila beseda enotno »veče« v srednjem spolu. To priporoča v zadnjem »Miru« tudi zdravnik dr, K. Pečnik.
—	Češka industrijalna banka zvišuje delniško glavnico. Na podlagi sklepa občnega zbora z dne 14. sušca 1918 po uspešni izvedbi zvišanja delniške glavnice s 50 na 60 milijonov kron prestopa Češka industrijalna banka k daljšemu zvišanju svoje delniške glavnice za 20 milijonov kron, od 60 na 80 milijonov, z izdajo 50.000 novih delnic po 400 K nominalne vrednosti. Sub-skribcijski kurz za dosedanje delničarje znaša 530 K, za nedelničarje 550 K, sub-skribcijski termin traja od 11, novembra do 19. novembra. Subskribcijski pogoji in nadaljnje podrobnosti so razvidne iz današnje objave v inseratnem oddelku tega lista.
—	Desetnik Grafenauer, spremljevalec pisarniške in moje prtljage, je napro-šen, da mi sporoči, kje se ista nahaja. Ker je vsa prtljaga opremljena z napisom: »Li-quidierender Rechnungsfiihrer fur Eleklro-formationen der k. u. k. Isa«, prosim vsakogar, ki bi io našel, da mi to sporoči proti nagradi. — Josip Vodopivec, poročnik ra-čunovodja, Kranj 6.
—	Ing. Drag. Gustinčič prosi svoje brate in sestre, ter svoje prijatelje, da se mu takoj oglasijo na naslov: Genove, 11, rue du Pre Jerome, cliez Mme Lorenz.
—	Manifestacijski edbor (odbor za prireditev narodno manifestacijo 29. oktobra t. 1. v Ljubljani) jo imol včeraj svojo zaključno sejo, Izreka iskreno zahvalo vsem, ki so pripomogli, da sc je manifestacija tako sijajno in dostojno izvršila. Ta manifestacija bo mejnik v zgodovini našega naroda, in jionosni smo lahko, da se jo izvršila tako sijajno in dostojno. Niti najmanjšo demonstracije ni bilo, niti ona šipa ni bila ubita, niti kapljo krvi se ni prelilo. iri vendar so jo izvršil državniški preobrat, kakršnega zgodovina še no pozna. Jasen dokoz jo to, do smo Slovenci kulturen narod, da visoko nadkriljujemo svojo dosedanje je-robe. — Dohodkov jo imel odbor: Narodno ženstvo jf nabralo gotovino 7137 K in 2050 gr zlata in srebra. Di.inštvo jo nabralo za listek odstranitve nemških napisov, daroval rodoljub z dežele. 100 K. 29. oktobra zvečer vUnio-nu pri veselici f22 K 77 vin. Za »parte« Avstriji v Ljubljani P209 K 4 vin. Nadalje zlat prstan, več vojaških kolajn in 1 srebrno krono (daroval g. Znlaznik). Skupaj 16.368 K 81 v — Stroškov jo bilo 4703 K 30 vin. Čisti donos 11.664 K 51 vin. Ta znesek so izroči Narodnemu svetu. Sprejme so predlog, da naj sc ustanovi permanenten manifestacijski odbor, kor so bodo odslej večkrat vršilo manifestacije in da bi naj ta obdržal neko stalno glavnico. V to svrho se bo obrnil dosedanji manifestacij ski odbor na Narodni svet.
—	Narodno ženstvo jo na dali jugoslovansko manifestacijo dne 29. oktobra t. 1. nabralo v gotovini 7137 K, kateri znesek so bo izročil Narodnemu svetu. Dalje sr je nabralo 2050 gr zlata in srebra v precijozali za zlati zaklad SHS. Gotovina in zlato je deponirano v pokladnicah meslne občino, ker pobiranje šo ni končano, prosimo slovensko ženstvo, da namenjeno darove bodisi v efektih ali v gotovini oddaja še tekoči teden iw>d 8. in 1. uro dopoldne zastopnici narodnega ženstva v bla gajtiiških prostorih mostnega magistrata.
—	Odboru narodnega ženstva so na dan jugoslovansko manifestacije dno 29. oktobra 1918 izročili otroci deželnega računskega svetnika A. P.uko\ica svoje večletne prihranke iz domačih hranilnikov, in sicer devetletni Mar-jončok 74 Iv 40 vin., Ololna Marija 55 K 72 v., ter triletna Jelena 45 K 85 vin. Mati te zavedno nloce pa jo izročila za zlati zaklad 2 zlati broži, 1 zlat prstan in 1 zlot obesek. Slovenska mladina! Slovenske matere! Posnemajte to vaorno rodoljttbje! Molim darovalcem in zavedni slovenski materi in ženi pa tem poton najprlsrčncjša zahvala.
—	Namestnik solnograškega deželnega predsednika poneveril 6 milijonov kron. Na Dunaju so zaorli namestnika solnograškega deželnega predsednika dr. Rambonsega, k<*r so dognali, da je poneveril 6 mi'ijonov kron. Ram-bonsek je bil poročen z neko ameriško milijonarko.
—	Češka industrijalna banka, podružnica Ljubljana. Češka industrijalna banka je darovala fondu zaostalih po padlih če-ho-slovaških legionarjih 125.000 K in zbila darove za ta dobrodelni namen.
—	Cena kruha in mesa v Beljaku. (Kor. ur.) Nove maksimalne ccnc za meso znašajo 2 kroni za kilogram govedine. Krušna cena je od 1 kr.' 12 vinarjev znižana ra 90 vinarjev.
—	Zaloge sena in Narodni odbori po de* želi. Seno, ki ga imajo komisijonnrji po deželi, je last Narodne vlade SHS. v LjuMiani in ne smejo Narodni odbori ž njim razpolagati. To pravico ima edinnle Poslovalnica zi krmila v Ljubljani, ki je v ta namen ustanovljena in potrjena tudi od Narodne vlade SHS. v Ljubljani.
—	Zakaj primanjkuje papirja? Dunajski »Montag« sporoča: Papirne zaloge vojnih časopisov in časopisov za vojne ujetnike so izginile. Pravijo, da so jih pokupili Ukrajinci, ludi iz voincga tiskovnejja stana je izginilo več vagonov papirja.
—	Pomanikanie sladkorja. Vsled nastalih političnih razmer in omejitve železniškegu
prometu so izostrili dovozi sladkorja. Zaradi lojr.i sladkorna zveza začasno ni \ stanu pre-.' Urheli držale s sladkoi jem. Natvdnu v luila so ie obrnila do Narodni jju vyboiu v Pragi s prošnjo, da ir.posluje naduljno ledno dobavo sladkorju zn slovensko ozemlje. Dotlej pa, da se uravna dovoz, je par ireba potrpljenju, kur ni| pi ebi\ulsl vi) v pošt o va. 1'roskrbovnnje in razdeljevanje sladkorja za eelo slovensko oženil ie 'prevzame odslej sladkorna zveza, oddelek podiužniec Jadranske banke \ Ljubljani. Nemudoma naj se javijo isti vm potrebni podatki glede množino mesečno porabo ter krajevnih ruzdeljevalnie,
—	Oddaja repe za krmo. Jutri v soboto 16. t. m. se bo od 9. ure dopoldne na dvorišču Unionske pivovarne v Spod. Šiški oddajala repa za hrano na drobno in debelo po 20 K za 100 kg. Poslovalnica za krmila.
—	Pazite na otroke! Dne 14. nov. zvečer je v Šmartnem pod Šmarno goro Narodna straža prijela 121etnega dečka pri trenski koloni. Fantek je doma v nekem hotelu v Ljubljani, kjer se je držal odpeljivcc.
—	Postrezitel Kdo izmed vračajočih se vojakov s tirolske fronto bi vedel kaj povedati o enoletnem prostovoljen, desetniku Leopoldu Struna, dodeljen k 8. češkemu pešp. Sturrn-bnon. 4. MGK.). Omenjeni se je naha jal še 23. oktobra na Ml. Asolone oziroma na Mt. Pertica. Komur bi bilo kaj znano o njeni, nuj blagovoli sporočiti na naslov: .1. Struna, skladiščni mojster, Ljubljana, državni kolodvor.
Liubiianske novice.
lj Moška Marijina družba v Križan-
kih ima v nedeljo svoj drugi, družben' praznik, Zjutraj ob 6. uri duhovno opravilo po navadi, zvečer ob 6 .uri pa slovesen shod z darovanjem za družbo,
lj Tedenski shod slovenske Marijine družbe za gospode bo v ponedeljek dne 18. t. m, ob pol 8, uri zvečer v kongrega-cijski kapeli oo. jezuitov.
lj Naši maliki bo predmet slovenske pro-povedi prihodnjo nedeljo dne 17. t. in. ob 5. uri popoldne v kapeli oo. jezuitov.
lj Katoliško društvo za delavke bo imelo v nedeljo dne 17. t. m. ob 6. uri popoldne redno predavanje v društvenih prostorih.
lj Zadušnica po rajni g. Franji Trtnik bo jutri ob '/>8. uri v trnovski cerkvi.
lj Korespondenčni urad Nar, vlade v Ljubljani sporoča tem potom vsem onim, ki so se mu nudili kot stenografi, oziroma uradniki, da so sedaj že vse službe oddane v korespondenčnem uradu. Posrečilo se je namreč pridobiti uradnike sedaj raz-puščenega, prej c. kr. korespondenčnega urada tržaškega.
l j Glasbena Matica. Koncert na čast srbskim junakom je bil sinoči tekom treh ur razprodan! Dobiti je le še one vstopnice, ki so bile včeraj obvezno naročene. Občinstvo nujno prosimo, naj svoje prostore sigurno zasede točno ob tri četrt na 8. uro in naj na svojih prostorih v dvorani (ne na hodnikih in garderobah) pričakuje korporativnega prihoda srbskih častnikov in odposlancev moštva. Posel pri garderobah naj se okolu pol osme ure odpravi. Vsako nepotrebno postajanje na hodnikih in v garderobah naj se gotovo opusti, kdor je odpravil garderobo, naj takoj odide na svoi prostor v dvorano. Naval občinstva bo velik, zato prosimo, naj občinstvo vzdrži vzoren red in točnost, znak do-zorelosti naroda. Tudi pri odhodu častnikov po koncertu naj občinstvo napravi častnikom v pa lir. Vhod in odhod občinstvu noj se strogo vrši po navodilih rediteljev.
lj Društvo inženirjev vabi svoje člane, da se udeleže sestanka, ki^ se vrši v soboto, dne 16. nov. v gostilni pri Mraku na Rimski cesti ob K'8. uri zvečer.
lj Javen železničarski shod sklicujejo za torek 19. nov. v mali dvorani Mestnega doma združene železničarske organizacije. Začetek ob ,'j8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo o položaju železničarjev. 2. Volitev centralnega železničarskega sveta. — Poročevalca: sodrug Kopač in gosp. Kejžar. Na ta shod smo povabili tudi poverjenika za promet. — Sklicatelji.
ij Zasebni uradniki in uradnice, ki so se priglasili pri »Društvu zasebnili uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju« k poučnim tečajem, se vabijo, da se v nedeljo dne 17. t. rn. ob 10. uri dopoldne zanesljivo snidejo v restavraciji Narodnega doma, kjer se bodo določili dnevi in ure pouka. Pridejo nuj vsi, da ne bo kakega nesporazuinljenja.
lj Pristopajte kot člani k »Društvu zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju« s sedežem v Ljubljani. Pripravljajo si. važne, delavstvu in tudi uredništvu zadevajoče odredbe. Treba je, da se zasebno uredništvo tesno širne in že takoj v začetku zastavi vse sile, da si izboljša v novi državi svoj položaj.
lj Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem v Ljubljani je sklftala za ponedljek, dne 18. nov. t. 1. ob 3. uri popoldne izredni občni zbor v goslilniSke prostore g. Kavčiča na Privo/.u štev. 4 (tramvajska postaja Privoz), Glavni predmet razpravam jc poročilo o položaju na vinskem trgu in sklepanje o možnostih, kako priti do rednih vinskih cen. Inl.ere-sentje, udeležite se zborovanja v največjem številu.
lj Umrli so v Ljubljani: Jakob Vojska, poljski dninar, 43 let. — Ivana Prime, služkinja, 40 let. — Fran Prelesnik, premogar, 42 let. — Janez Bizjnk, elektro-sirojnik, 33 let. — Fran Grilc, posestnikov sin, 20 mesecev. — Ivana Malič. čcvljarjeva vdova, 70 let. — Franja Trtnik, vdova deželnega blagajnika in posestnica, 67 'et. — Josip Andretto, posestnik, hiralec, 85 let. -— Josip Devetak, stojarjev sin, 2 leti. — Albina Vidmar, posestnikova hči, 8 let. — Ignacij Bie-gar, delavec, 46 let. — Josip Blatnik, kajžarjev sin, 6 let. — Marija Milavec, žena umir. žek poduradnika, 74 let. — Viljem Bcvc, vojak, 17 let.
lj Kupovanje vojaških kcc;. S kupovanjem vojaških konj, ki prihajajo z boiišč, sc lahko zoneso kužne bolezni, kakor smrkavost, '.jarje ild. Vsled tega se naroča vs?m onim stran-
kam, kmetovalcem, posestnikom in drugim, ki stanujejo v mestnem okrožju ljubljanskem in bi kupili vojaške konje ali jib vzeli v najem, da takoj naznanijo mestnemu magistratu dan nakupa ali prevzema. V ostalem se dotičnim kupcem naznanja, da morajo: 1. imeti nakup-liene konje skozi 60 dni ločene od drugih konj; 2. pazili na njih zdravstveno stanje; 3 naznaniti mestnemu magistratu vsako sumljivo obolenje; 4. da smejo te konje skozi 60 dni rabiti za delo z omejitviio, da ne pridejo z drugimi konji v nobeno dotiku.
lj Bakreni kotli. Stranke, katere so svoje bakrene kotle i/, kopalnic oddale in niso dobile nadomestila, naj se zglase v mestnem stavbnem uradu.
lj Prememba posestva. Gosp. Adolf Hauptmann je kupil hišo Sv. Petra cesta št. 13, kjer sc nahaja delavnica pasarja g. Zadnikarja.
pr Narodno gledališče. V torek, 12. t. m. so igrali prvič v letošnji sezoni Molierovega Namišljenega bolnika |La nialade imaginaire). "oslovenil je delo prof. F. Ju-vančič, režirai je igro pri zadnji predstavi g. Danilo. V splošnem so bile vse uloge zelo ugodno zasedene. Za nas, ki smo francoskemu ljubeznivemu naturelu in dramatični graciji še precej tuji, ima Moliere mnogo težkoč, zlasti ker za igralca obstoja velika nevarnost, da transponira igro v ton moderne veseloigre. Slog pa, v katerem se morajo igrati Molierova dela, jc kakor pri Shakespeareju natanko začrtan. Igralec se mora predvsem ozirati na intencijo pesnikovo in ne sme ulogi dati nič samostojnega in osebnega, kjer ni to pesnikov izrecni namen. V sredini igre stoji Ar^a: nova oseba, okoli katere se v večji ali maniši oddaljenosti grupirajo stranske figure. G. Povhe je v ulogi Arganovi podal veliko tipičnih lastnosti hipohondra. Vendar se je zdel kot tak premalo občutljiv za sodbe in priznanja drugih, da jc bolan. Na nekaterih mestih je pretiraval, a bi bilo bolje, če bi bil raje potenciral svojo občutljivost za sedbo drugih, ki je tipična lastnost namišljenih bolnikov. Sicer pa je bila to ena najboljših figur cele igre. Posebne in zelo hvaležne kreacije v Molierovih delih so služkinje in med temi tudi Toinette. Te na zunaj stranske uloge stopajo v Molierovih igrah proti našemu pričakovanju zelo v ospredje. Kakor Dorine v Tartuffu reprezentira Toinette v Bolniku »bon sens« in se kakor stari grški kor obrača na publiko. Ga. Juvanova je ulogi dala ono samostojnost, kot jo delo zahteva. Odigrala je ulogo z njej lastno spretnostjo, dasi je spjošno sVoio igro zelo modernizirala. Gdč. Šaričeva se je zdela nerazpoložena ta večer. Ni mogla iz pasivnosti; tudi prizor, ko vidi mrtvega svojega očeta, je ostal precej mrzel. Beralda, Arganovega brata je igral g. Danilo. Nič slabega ni reči o njegovi igri, uloge pa ni znal in dvogovor med njim in Arganom v 3. dejanju je radi tega šepal. G. Železnik se je zelo potrudil, da ustvari ljubimca iz 17, stoletja; zakaj je imel obrvi tako temno zamazane, ne vem. Zdravniškega šarlatana Diafoi-rusa in njegovega sina Tomaža sta interpretirala naravno in komično g. 1'eček, oziroma g. Daneš. G. Strniša kot zdravnik ■ Purtfon je bil izdatno boljši kot po navadi. G. Lukše-kova je začrtala svoji Belini precej hinav-ščine in dobičkaželjnosti, vendar bi se tc lastnosti ravno pri tej ulogi dole še mnogo bolj stopnjevati. Druge uloge so podrejenega pomena.	G. G.
pr I?, gledališke pisarne. Danes, v petek, se igre na čast srbski posadki Finžgarjev narodni igrokaz »Divji lovec« izven abonemento. Opozarjamo, da se prične predstava točno ob 7. zvečer. — V soboto, dne 16. t. m., se ponovi Molierova komedija »Namišljeni bolnik« za nbonement >;C«. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — V nedeljo popoldne je ljudska predstava ob znižanih cenah »Morala gospe Dulske« izven abonernenta. Zvečer se uprizori letos prvič Ogrinčcva kmečka dvodejanka »V Ljubljano jo dajmo« in Alešcvčeva satira »Nemški ne znajo« izven abonernenta. — Za prihodnji teden je na repertoarju Messagerjeva francoska opereta »Mali Michus«. — V sredo, dne 20. t. m., ob pol 3. se vrši prva klasična predstava zu dijake »Hamlet«. — Vsak sedež v parterju aii nu balkonu velja 2 K, ložni sedež p,i 3 K. dijaška stojišča 1 K, navadna stojišča SO vin.
r Slovaška dijaška ustanova. Zakonska i Flena in Vladimir Makovicky sla poslala i predsedniku slovaške narodne stranke Mat. ; Duli 215.000 K za dijaško ustanovo, ki naj se imenuje po njiju umrlem sinu dr. Vladimirju Makovickem.
r Slovaški narodni boritclj dr. I. M. Ko-raus, bivši orofesor slovaške gimnazije v Kla-stefi pred Zmovom, ustanovnik Slovaške Matice. je umrl v starosti 84 let. Rajni si je pridobil za kulturno živlienje ogrskih Slovakov velike zasluge.
r Harden o miru, V berolinski Filharmoniji je dne 12, oktobra imel Maksimilijan Harden o miru naslednji govor: Mir orožju! Tako zve-
I t.i kakor glas zvonov klic iz najglobljih globo-čin človeštva. Prinese li že enkrat strašna vojska jutranjo zarjo miru? Ustavite prelivanje krvi. Umirali bi za prazen nič. Zakaj niso že ' zdavna tako klicali neprijatelji ali nevtralci? ; Vse bi bilo odobravalo njih klic. V tem veli-kem in lepem trenutku je popolna odkritosrčnost najbolj potrebna. Prepričan sem, da do-| bitno mir. Tupatam se šepeta, da so ponudili mir malodušni ljudje. To pa ni res. Ta korak so naredili skupno z vrhovnim vojaškim poveljstvom. Kdor drugače trdi, ali nič ne ve, ali pa laže. Tudi ako bi se izvršile izpremembe oseb : na prvem mestu, ne bi to ničesar izpremenilo i r.a tem dejstvu. Kar se je zgodilo, so hoteli in podvzeli možje, ki so si svesti svojih dolžnosti, svoje soodgovornosti. Najprej so poskusili, da ustvarijo ljudsko vlado, ki — tako domnevam — ne zdrži dolgo. Njena prva naloga je, pri-' i praviti častni mir. Nemški tajni svetovalec pa 1 bo moral skrbeti za ozračje, v katerem bo nemški narod lehko dihal. Posmehujejo se ljudski vladi s princem na čelu ter to omenja baden-ska proklamacija iz 1. 1843.: »Hočemo republiko, ali z velikim vojvodom na čelu.« Pa tako -a mpovem: Ako bi imeli še tri take prince, b'! bila sreča za nas. frn^rro pa Ic eregi. Torej nlrjte, da ga obdržite. To je vrl mladenič, za-1 kai ponaša se z viteškim pogumom. Ta zdru-
žba princa, občana in delavca je potrebna, sicer bi bil začetek mlade demokracije omadeževan. — Wilsonov odgovor je prost prevzetnosti in vojaškega izzivanja. Prepričan sem, da bo naš odgovor miren. Tudi izpraznitev zasedenega ozemlja ne bo tvorila težave. Mirovanje orožja pomenja sicer, ker so s 14 Wilsono-vitni točkami vsa sporna vprašanja rešena. Statutarna posvetovanja morejo biti pač še nekaj let. Naše odločujoče instance želijo ta mir naravnost z dostojno rešitvijo. Bati se nam ni kakšne pasti. Časi, ko so bili dogovori kos papirja, so minili. V smislu entente bo to nemara neprikladen mir. Jaz pa pravim tako, da bo najboljši, kakršnega smo mogli po teh nesrečnih letih pričakovati. To ni konec, temveč začetek, jutranja zarja. Kdor govori o miru poraza, govori iz nerazumevanja. Pot do Berlina je še presneto daleč in krvava. Nikdar nas ne bodo prisilili, da bi jim izročili našo deželo, ampak damo jo našemu vstajenju, ko se pokorimo volji naroda, h kateremu se tudi prištevamo. Zakaj nismo mogli to vojsko dobiti, pove nje zgodovina. Gorje, če bi bili zmagali — bila bi samo enodnevna zmaga. Podmorske čolne so nam svetovali možje, ki jih bomo posadili pred državne sodnike. Angliji so podmorniki prav prišli, ker je posegla potem vmes Amerika. Tir-pitz ima zasluge za brodovje, narodu pa je prinesel nesrečo. Capelle je dejal, da je vstop Amerike v vojsko »toliko kakor nič«, V kakšnih rokah smo torej bili? Ko se je Rusija se-sedla, sta imela besedo dva moža, ki sta nas spravila v slab glas, da je naša morala le morala sleparskih igralcev. Od tistega časa smo tudi pri nevtralcih nepriljubljeni. Ali vsega zla niso zakrivili samo državniki. V teh štirih letih je spoznala Nemčija, kaj je militarizem. Njegova doba je minila. V tem pa tiči ludi božji svetovni red. Napočila jc doba človeškega svetovnega reda. Privede nas do časti in jasnosti. Radi odpuščamo vsem, i tistim, zoper katere smo se trideset let bojevali. Doba teoretičnega zaupanja je proč — zdaj nastopa gospodstvo volje narodov. Tega so si tudi zgoraj svesti in hočejo biti drugačni. Kvišku srca, napočilo je socializiranje ljudstva. Naša tla so očiščena strupa, kateri bi bil z zmagovito Nemčijo rastel in ubijal vse veselje do življenja.
r Nekdaj — sedaj. Na pritožbo lipniških meščanov zaradi previsokih cen mesa, je izdalo mesto Olomuc lipniškim mesarjem dne 26. listopada 1750. 1. naslednje policijske takse: Meso ogrskih volov funt 4 kr., meso najlepših poljskih volov funt 4 kr., slabše tako meso funt 3 krajcarje, telečie meso, najboljše po 4 kr. funt, telečje meso, slabše, po 3 kr. funt, telečja glava, očiščena, 4 kr., telečji križlec, težak tri funte 6 kr., manjši 4 kr., telečie noge 2 kr., jan-čje meso funt 3 krajcarie, koštrunovo meso, najboljše, funt 3 kr., slabše koštrunovo meso funt 2 kr., najboljše svinjsko meso funt 4 kr., slabše svinjsko meso funt 3 kr., loi. najleoši, stot 10 gld., loj, slabše vrste, stot 9 gld. — Cene pecivu: Ena žemlja, težka 19 lotov, 1 kr., bel hleb, težak 4 lote, 3 kr., sveče z belim ste-niem, funt 10 kr., sveče z nebelim stenjem, funt 9 kr., milo, funt 9 kr., slabše milo funt 8 kr. Denar je imel vsekako drugačno ceno kakor dandanes, ali vendar, ko beremo te številke, ■r.cramo priznati, da je bilo tedaj blatfostanie, kakršnega nc bomo več učakali, ko si je posameznik lahko privoščil oojedino. ki bi danes stal atisoč kron. To so bili res zlati časi.
r Čudak. Uslužbenec velikega češkega podjetja je povedal dogodek4 ki je v naših časih naravnost neverjeten. Tudi pisec teh vrstic bi ga ne verjel, če bi ga ne bil povedal človek, ki malo govori, ali zato pa zmeraj golo resnico. Pripovedoval mi je tole: Dne 10. septembra 1918. 1. je prišel k meni človek, medel kakor milijoni drugih državljanov, ki trpe pomanjkanje, v oguljeni obleki, imel je ruven nos in je govoril češki s šlezijskim narečjem. Pozdravil me je in me plaho vprašal, če kupim slamo. »Kupim. Ali je imate dosti?« — »Nekaj malega, kaka dva metrska centa.« — »Pa kje jo imate?« — »Prinesem jo sem.« — »Prav, le prinesite.« — Mož se pa ni premaknil z mesta. Čez nekoliko časa je boječe vprašal: »A, prosim, koliko mi daste zanjo?« — »Petdeset kron za metrski stot.« — Mož se spet ni genil. »Kaj bi kaj are radi?« sem ga vprašal. — »Ne. Ali jo lehko prinesem?« — »No, seveda, kar prinesite jo.« — Mož je obotav-ljaje odšel. Bilo je jasno, da mu nekaj ni bilo prav. Ali jaz nisem mogel vedeti njegovih misli. Zvečer je povedal, da je že vso slamo prinesel. Bilo jo je 184 kg. Odštel sem mu 92 K na roko, ali mož se spet ni genil z mesta. Držal je denar z obema rokama, ga prebiral, ter zdajpazdaj mene nezaupno pogledal. Ta čudak me je začel zanimati. Kaj mu neki tiči na jeziku? »Kaj sem Vam premalo dal, očka?« — »Malo ni, ampak še dosti je tega. Morda ste se zmotili! Jaz sem prodal seno, devet metrskih stotov za deset goldinarjev .. .« — »Za deset goldinarjev metrski stot?« — »Ne, vseh deset metrskih stotov.« — »Za božji čas, človek, komu ste ga prodali?« — »Neki ženi od slovaške meje.« — »Očka, pa menda vendar ne!« — »Kako pa bi, prodal sem ga za 10 goldinarjev. Pred petimi leti sem tudi imel seno in sem dobil za metrski slot sedem desetič (1.40 Kj. Ko sem zdaj dobil zanj tri de-setice več, sem menil, da sem ga dobro prodal...« Čudil sem se možu in dejal sam pri sebi: No, ta mož pa ni vojni dobičkar. Vojska ga ni pokvarila. Mislil pa sem si: Ali ve sploh ta mož, da je vojska. Vprašal sem ga. — »Da je vojska, pač vem, ali, da bi toliko dali za slamo, pa nisem mislil.« — »Ali bi radi vedeli, kaj bi bili dobili za tistih devet metrskih stotov sena, ča bi ga bili prodali nam ali pa komu drugemu?« — »Tudi toliko, kolikor ?a slamo?« — »Kaj še! Devetsto kron bi bili dobili, a Vi ste ga dali za dvajset kron!« — Ne vem, ali mi je verjel ali kako si je to razlagal v svoji pošteni glavi. Odšel je molče. Nemara sem ga razžalil, da ga je kmetica oslcpa-rila za skoraj devetsto kron. Kmetica, katera prodaja liter mleka po kroni in kg masla po 50 ali cclo 60 K, je imela tako vest, da je dala siromaku, ki je bil celo brez kravice, za metrski stot sena dve kroni! —
SI'
Paroli.
Narodni davek. Železniški uslužbenci postaje Zalog 1434 K. — Miško Reicher, zadružni revizor, 500 K. Srčna hvala! Posnemajte!
Dar. Ob priliki smrti g. okrajnega sodnika dr, V. Casat'r:<nde v Konru, je njegov stric g. lekarnar Gabrijel Picooli daroval stolni konferenci sv. Vincenca Pavi. 1U0 K IA maMpg revež o-
flssrovrzesUs.
a Kislo zelje za II. okraj. Stranke drugega okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v soboto, dne 16. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 8 do 9 dopoldne štev. 1 do 300, od 9 do 10 štev. 301 do 600 od 10 do 11 Štev. 601 do 900, popoldne od 2 do 3 štev. 901 do 1200, od 3 do 4 štev. 1201 do 1500, od 4 do 5 štev. 1501 do konca.
a Krompir za IX. okraj. Stranke devetega okraja prejmejo krompir v soboto, dne 16. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 2 do 3 štev. 1 do 120, od 3 do 4 štev. 121 do 240, od 4 do 5 štev. 241 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja. Kilogram stane 80 vin.
a VII. in VIII. okraj prejmeta krompir začetkom prihodnjega tedna.
a Kmetovalcem glede repe. Vsled umika soške armade se je nakopičilo po postajah precej repe in korenja. Zato bo zanimanje za nakupovanje repe za enkrat neznatno in je prodajalci najbrž ne bodo mogli zdaj oddati. Svetovati jim je treba, _ naj repo in korenje shranijo do spomladi. Takrat bo povpraševanje za repo in korenjem spet večje in kmetovalci jo bodo lahko oddali.
_a Nove izkaznice za skupino ubožne akcije A. Stranke skupine A, ki so prejele nove izkaznice, bodo odslej dalje prejemale vsa živila na te nove izkaznice. Jutri v soboto, dne 16. t. m. dobe prvič nanje meso.
a Marmelada za uradniške skupine. Mestna aprovizacija je razpisala oddajo marmelade za uradniške skupine. Za vsako osebo je razpisano pol kilograma marmelade, to pa radi tega, ker so pri zadnji razdelitvi, pri kateri so dobile vse skupine ubožne akcije po 1 kg marmelade, prejele uradniške skupine le po pol kg marmelade.
u Prodaja praških klobas za I. uradniško skupino. Mestna aprovizacija bo prodajala strankam I. uradniške skupino klobnse v vojni prodajalni v Gosposki ulici v soboto dne Iti. t. 111. dopoldne št. 1 do 250 iu popoldne št. 250 do konca. Vsaka oseba dobi 1 četrt kilograma; kilogram stane 10 kron.
u Meso na zelene izkaznice B št. 1001 dO konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1001 do konca prejmejo goveje meso v soboto dno 16. t. rn. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta le red: od 1. do pol 2. št. 1001 do 1200, od pol 2. do 2. št. 1201 do 1400. od 2. do pol 3. št. 1401 do 1000, od pol 3. do 3. št.. 1601 do 1800, od 3. do pol 4. št. 1801 do 2000, od pol 4. do 4. št. 2001 do 2200, od 4. do pol 5. št. 2201 do 2400. od pol 5. do 5. št. 2401 do konca.
u Marmelada za I. uradniško skupina Stranko z izkaznicami I. uradniške skupino prejmejo marmelado v soboto, dne 16. t. m-dopoldne pri Muhleisnu na Dunajski cestL Določen je tu le red: od 8. do ti. št 1 do 170, od !). do.10. št, 171 do 340, od 10. do 11. št. 341 do koncu. Stranka dobi za vsako osebo pol kg marmelade, kg stane 4 krone.
u Marmelada za II., III. in IV. uradniško skupino. Stranke II., 111. in IV. uradniške skupine prejmejo marmelado v soboto, dno 10. t. m. popoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta le red: od pol 2. do pol 3. stranke z izkaznicami II. uradniške skupine, od pol 3. do pol 4. stranke z izkaznicami III. uradniške skupine, od pol 4. do 5. stranke t izkaznicami IV. uradniške skupine. Stranka dobi zu vsako osebo pol kg mnrmelade, kilogram stane 4 krone.
a Premog na vijoletne izkaznice za £t» dilnike se bo oddajal po sledečem redu: Na vsak prvi odrezek vijoletne izkaznice se dobi od 18. t. m. naprej po 50 kg premoga, ki stano 5 kron, in sicer v sledečih trgovinah. V I. okraju. n) pri g. Strupiju, Radeckega cesta št. 14, nu št. 1 dne 18. dop., na št. 2 dno 18. pop., na št. 3 dno 19. dop.. na št. 4 dne 19. pop. b) pri g. Požlepu, Komenskcga cesta št. 21, na št. 5 dne 18. dop., na št. 6 dne 18. pop., na št. 7 dne 10. dop., na št. 8 dne 19. pop. — V II. okraju: a) pri g. Pleškotli, Hrenova ulica št. 12, na št. 1 dne 18. dop., na št. 2. dne 18. pop., na št. S dne 19. dop., na št. 4 dne 19. pop. b) pri g. Komarju, Krakovska ulica št. 13. na št. 5 dne 18. dop., na št. 6 dne 18. pop., na št. 7 dne 19. dop., na št. 8 dne 19. pop., na št. 9 dne 20. dop., na št. 10 dne 20. pop., na št. 11 dne 21. dop., na šr. 12 dne 21. pop., na št 13 dne 22. dop., na št. 14 dne 22. pop. — V 111. okraju, a) pri g, Rieliterju. Trnovska ulica št. 8, na št. 1 dne 18. dop., na št. 2 dne 18. pop., na št. 3 dne 19. dop., lia št. 4 dne 19. pop., nu št. 5 dne 20. dop., na št. 0 dne 20. pop., na št. 7 dne 21. dop., na št. 8 dtie 21. pop., na št. 9 dne 22. dop., na št. 10 dne 22. pop., na št. 11 dne 23. dop., na št. 12 dno 23. pop. — V IV. okraju, a) pri g. Ungerju, Kranjska stavbna družba, na št. 1 dne 22. pop., na št. 2 dne 23. dop., na št. 3 dne 23. popo., na št. 4 dne 25. dop., na št. 5 dno 25. pop., na št. (> dne 20. dop.. na št. 7 dne 26. pop., na št. 8 dne 27. dop., na št. 9 dne 27. pop., na št. 10 dne 28. dop., na št. 11 dne 28. pop., na št. 12 dne 29. dop. — V V. okraju, a) pri g. Treotu, Cesta na Rudolfovo železnico št. 36, a) na št. 1 dne 18. dop., na št. 2 dne 18. pop., na št. 3 dno 19. dop., na št. 4 dne 19. pop. b) pri g. Schiflorju, Dovozna cesta št. 26, na št. 5 dne . 18 .dop., na š; 6 dne 18. pop., na št. 7 dne 19. dop., nu št. 8. dne 19. pop. c) pri g. Tavčarju, Dunajska cesta, Bežigrad, na št. 9 dne 18. dopoldne, na št. 10 dne 18. pop., na št. 11 dne 19. pop; na št. 12 dne 19. pop. — V VI. okraju: a) pri g. Larnpretu, Kolodvorska ulica, na št. 1 dne 13. dop., na št. 2 dne 18. pop. b) pri Uhurju, Slomškova ulica št. 12, na št. 3 dne 18. dop., na št. 4 dne 18. pop., na št. 5 dne 19. dop., na št. 6 dne 19. pop. c) pri g. Trdini, Slomškova ulica št. 21, na št. 7 dne 18. dop., na št. 8 dno 18. pop. — V VII. okraju: a) pri g. Maurerju, Sp. Šiška, na št. 1 dne 18. dop., na št. 2 dne 18. pop., na št. 3. dne 19. dop., na št. 4 dne 19. pop., nu št. 5 dne 20. dop., na št. ti dne 20. pop., na št. 7 dno 21. dop. — V VIII. okraju: n) pri g. Hribarju, Bohoričeva ulica št. 33 na št. 1 dno 18. riop., na št. 2 dne 18. pop., na št. 3 dne 19. dop., na št. 4 dne 19. pop., na št. 5 dne 20. dop. hj pri g. Zdravju, Ahuc-Ijeva cesta šl. 10, lia št. 0 dne 18. dop., na št. 7 dne 18. pop., na št. 8 dne 19. dop., na št. 9 dne 19. pop., na št. 10 dno 20. dop. — V IX.
Usnjate nabitke priporoča Peter Kozina & C o., trgovina čevljev, Ljubljana, Breg 2 0.
okrilju: ti) pri g. PleSkotu, Ilronova ulica 12 na St. 1 dne 20. dop., na St. 2 dne 20. pop., na Si. 3 dne 21. dop., nu St. 4 dne 21. pop., nn št. 5 dne 22. dop. — V X. okraju: a) pri g Un gorju, Kranjsko stavim« družba, na St. 1 dne 1*. dop.. nu SI. 2 dno 18. pop., na St. 3 dne 19. dop., na SI. i dne 19. pop., na št. f) dne 20. dop.. na St. G dne 20. pop., na št. 7 dne 21. dop., na §t. 8 dne 21. pop., na Št. 9 dne 22. dop.
— Med mirovnimi pogn|nnjl nas bo zanimal novi INckinanov statistični ntlant: »Uni-versol Tasehenatlus«. Knjiga, ki je komnj prod par tedni izšla, nus nehote postavi v ravnokar preteklo dobo. Ko pregledujemo konšt.tucjje ruznih držov, vidimo njim na čelu še različne kronane glave, ki zadnje dni izginjajo s po-
vršja. V narodnostnem oziru nuin poduja to delo kravno sliko, tako da nam bo knjiga odlično služila pri zasledovanju m.rovnih kon-ferenc. ki so v bližnji bodočnosti. Pa tudi nas bo tu atlant spričo dogodkov zanimal V njem so začrtone državne meje, ki so bile dosedaj v veljavi. I.nhko in z zanimonjem bomo pri-morjali sedanji svetovni položaj z onim bodočnosti V informativnem oziru je knj.ga ijrodno priročna in zanesljiva, v njej dobimo natančne gospodarske podatke, vsa svetovna produkcija se zrcali iz nje, kakor izkristalizirana stoji prod nami dosedanja svetovna industrija in trgovina. Ona nas popelje sploh v vse panogo gospodarstva in nam statistično razkazuje tudi sredstva posamezn h dežel, ki stoje v službi trgovine in prometa. Knjigo priporočamo širši javnosti in posebno onim, ki
mETLE
najboljše vrste, izredno lepo, trpežno in )kusno izvršene, dobavlja na drobno in debelo po tovarniški ceni 4444
VI
Globus
prva jugoslovanska metlarska iadustrija. POSLOVALNICA; ZAGREB, JELAČIČEV TRG broj 21.
Telefoni 9-73.
PRODA SE novo	4459
W trieftnun kolo "
z novo pnevmatiko, večja množina boljSih
iawh »reč, 3 tiu&uprežtfe ločile, stresi za £isten$e žita in urini sklepni sfoHi ter d3!ns3iž8is5?» »ino
Pov
praša se: Prešernova ulica št. 54/1., med 4. in 5. uro popoldne.
--P"-
KflREti ZntiBKRR
PQ5EsrniK m rezeruhi PDRačniK

t
Emn ZntilDKflK roj. ŽniDERŠIČEUn
P13R13ČEHFI
poLnčnnc.
10. nOUEmBRR 1913.
iti. bistro.
m
L
li
Z žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tuzno vest, da je prečastiti gospod
Friderik Lenardic
vpokojeni vodja goriške gluhonemnice
dne 9. novembra 1918 ob 6. uri zvečer, po kratki bolezni v 72. letu svojega plodonosnega življenja izročit svojo blago, ljudomilo in požrtvovalno du«o svojemu Stvarniku, kateremu je celih 45 let kot vesten duhovnik zvesto služil, da sprejme zasluženo plačilo v večnosti.
Pogreb preblagega pokojnika se jo vršil v torek, 12 novembra ob 10. uri dopoldne iz hiše Presnikove na Zdolah pn Brežicah na Štajerskem, kjer je preživel 3 iu pol leta kot goriški begunec na tamošnje pokopališče.	'
Zahvala.
Vsem, ki so na kakoršenkoli način izkazali zadnjo čast pre-blagemu pokojniku, izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo za vse usluge, ki so jih izkazali nepozabnemu gospodu vodji prav posebno pa domačemu gospodu župniku za vso ljubezen in naklonjenost, katero so nam izkazovali ves čas našega bivanja na Zdolah posebno pa še zato, da so preblasremu pokojniku podelili vse sv' zakramente za umiraioče in da so opravljali cerkvene molitve med agonijo, dokler ni čudovito mirno blagi pokojnik izdihnil svojo plemenito dušo.
Nadalje se zahvaljujem gospodu nadučitelju Martinu Majcen In gdč. učiteljici Miii Sircelj, ki sta spremljala pokojnika k zad-njemu počitku z vso šolsko mladino.
Posebna dolžnost me veže, najsrčnejšo zahvalo javno izraziti plemeniti Presnikovi družini, pri kateri smo našli kot goriški begunci tako prijazen sprejem, da smo smatrali Zdolo / > a'o drugo domovino. Bog plačaj I
ZDOLE; dne 13. novembra 1918.
Frančiška Roječ,
oskrbnica — v imenu vseh sorodnikov.
Slovenskim staršem,
£asi' k° 80 slovenski ljudje iz sramotne strahopetnosti ali noumnosti, SlTbrutaIn'm Potiskom nemških šefov oddajali ali oddajati mo' Tnl f V nems:k? šole ter nemške vzporednice, so za vekomaj za nami,
svoie otroknTt	/fh,tQ.Va ud vsak,!S" Jugoslovana, da vzgoji
svoje otroke le v narodnih ljudskih in srednjih šolah.
upanj« da dLežVvtt ,V n-aro'lnf.xš,0,i in v narodnem duhu, ne bo imel pa sp"oh ne	Jugoslaviji količkaj ugodno eksistenco, javno službo
imaioSofrnl-f l°'v	P°^ivamo slovenske (slovanske) starše, Ce
imajo otroke še v kaki nemški Soli ali nemški vzporednici da iih t- km
SenfkrtoddS0.r0fnlra POdP,SOm na	SolcT, oziro n! • > i' a sK
Vso našo javnost pa prosimo, da stvar natanko nadzira.
Mestni magistrat- ljubljanski
dne 14. novembra 1918.
Magistratni ravnatelj: Dr. Zamik.
-22SZKSAiHEjnCLMC

64SS-. v
jih zanima razvoj dogodkov in bi jim delo služilo kot merilo ogromnim izpremeinham ki prenavljajo vesoljni s\et. Delo stnne 10 K s poStn.no 50 vinarjev več. Dobi so v Katoliški bukvarni v Ljubljani. V novem nat.su j« iz-' Se tudi Freytagov Weltatlns. ki ima 58 glavnih in 25 stranskih kart in alfabetični seznam geografskih imen. ...__———
. ZjJutila se je mala belosivkasta breja psica pasme Fokstrijer, ki sliši na ime »rraila . Kdor jo nazaj pnpelje dobi nagrado. Udda naj se: Ambrožev trg 10, l. nad.
Dežnik, svilnat s črno kovinasto kljuko, katerega je vzelo neko dekle na gorenjskem večernem vlaku dne 4. novembra in je izstopilo v (Jtočah, se pozivlje, da dežnik nemu-
PRODA SE radi selitve večja
sadnega
doma odda v postajni pisarni na Olofiah. V nasprotnem slučaju bi se jo naznanilo sodišču v Radovljici, ker se je med tem doznalo z? nje ime i naslov.
Častnici kovček poročnika Henr. Frei-mJ , pn olap- mont- skladišču v Vidmu (Udine) se išče. Kdor donese vsaj korespondenco, ki zanj nima nobene koristi, dobi nagrade 1000 kron. Akces. Petfik, Ambrožev trrf Mev. 3, I. nadstr.
Lepa angleška kobila, do 160 cm visoka, kostanjeve barve z belo liso na čelu, je bila včeraj v četrtek opoldne ukradena pri Fi-(Jovcu, Kdor naznani storilca dobi 500 K nagrade. Naznani naj se na oskrbnišlvo blejske graščine na Bledu. Prosimo zlasti županstva in orožništvo, da poizveduje.
Gosp. trgovcem v Ljubljani!
fe-iJSofflEra.	•nudrobn<> razprodaio
11Ifl . VALENTIN URBANCIČ
... J?o Ki i^'nrSdo!nami in pro-
Potrti neizmerne žalosti, naznanjamo vsem sorodn kom, pri-jatel.em in znancem pretužno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi v boljše življenje našo nadvse ljubljeno mamo oziroma staro mamo, sestro, teto, svakinjo, gospo
danes 14, t. ra. ob 4. uri popoldne po dolgi mučni bolezni v 72. letu svoje dobe.
Pogreb se bode vršil v soboto dne 16. t. m. popoldne ob polu 5. uri iz hiše žalosti Mestni trg št. 3 na pokopališče k Sv. Križu.
Našo ljubljeno mamo priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, 14. novembra 1918.
Žalujoča rodbina Osenik-Dirnplatz.
množina
in tudi nekaj sodov 4458
starega vina«
GRENADIR, NOVI VODMAT št. 15.
SPREJME SE
4467
w dekla -m
za vsa domača dela. Plača po dogovora. Poizve se v gostilni »Pri raci« v Spodnji Šiški.
Uprava pokopališča Sv. Križa v Ljub-ljani sprejme več
hlapce
oziroma delavcev proti dobri dnevni plači. Istotam se sprejme tudi mladenič za cerkvena opravila.	4419
Mlad, krepak
mladeni
ki je služil za delavca, Išče trajnega mesta. Prijazne ponudbe pod: J. P. 1—4464 na upravništvo »SLOVENCA«.
Proda se več raznovrstnega
WT blaga
in dve novi
lisičji garnituri
po ugodnih cenah. Naslov prodajalca pove uprava »Slovenca« pod št. 4455.
St. 15.329.
Razglas.
4457
Božična darila.
i	ni n m 11 m i
Sferne
ii	zlate • uri •
i
'A
J*. ©> -
iitiitiiriiiii
SI. občinstvu se naznanja, da so v zalogi zelo lepi
srebrni predmeti esTlie sveči®
za darila za cerkve. Vljudno vabi in se priporoča
tvrdka F. ČUDEN, Ljubljana PREŠERNOVA ulica, številka 1.
Dobro ohranjen velik
je naprodaj v D M. v Poljn št. 41,
Proda se dobro delana, polkrita
w m &
r,«f„l,V i?ieM?U .varnosti.v sedanjih časih tako Intenzivnega prometa po skeg^ reda, zlasti' na^določila;"	-tnopoli^
I \l" a* SU. h0,\in ?-°5t," cestah f®11 cestišču za vozove) nedopustna; I \i' a I* V obmest'u 'lubljanskem izogibati na levo in prehitevati na desno^ § 27., da je tovorne vozove prevažati le korakoma! § 28., da je oagla in neprevidna vožnja podvržena hudi kazni:
5	■i'., da je vožnja s kolesi dovoljena le po cestnem tiru;
6	59., da )e prepovedano na javni cesti postavljati ali puščati predmete, kateri bi
ovirah prosti promet;
§ 89., da je prepovedano postajanje na hodnikih in peipotih, ako se s tem moti svobodni promet. - Ravno te določbe naše občinstvo doslej skoro nič ne uvažu,e m ovira promet po trotoarjih venomer s postajanjem v skupinah, ki se nikomur ne izognejol
Občinstvo se tudi poziva, da naj nikar ne postaja na križiščih mest in da se ročni vozički itd. ne stavljajo sredo ceste	""ziscin mest in aa se
t°dredrfbam lavnih organov glede vzdrževanja varnosti in miru na javni cesti IS	pokoriti. Vsako kršenje cestnopolicijskega reda, kolikor ne spada
z zaporom od ^'ur iT^ " ' ^^ ^ °d 1 d° 200 "-"S
Mestni magistra^ ljubljanski,
____dne 8. novembra 1918.
Poizve se v Ljubljani, Gradišče št. 14. I. nadstropje, vrata 2.
za vse
St. 15.240.
Razpis
raznih ustanov za dekliško balo in za reveže.
Mestni magistrat ima tekoče leto podeliti sledeče ročne ustanove-
I.	Janeza Krstn.ka Bernardlnija ustanova v znesku uscanove"
J. Janeza Jakoba Sohttiinga ustanova v znesku ..... ČJ*-
3.	jurija ToUmainorja ustanova v znesku	......* n^Z
4.	Janeza Jošta Wol»8rja ustanova v znesku........" _
Do u.tanov pod 1.-4. imajo pravico hčere ljubi,anskih meščanov ki so se letos omožile ter so ub, ge in poštenega slovesa	meščanov, ki so
5.	A\iklavža Janeza Kraschuoviza ustanova v znesku	K 198--
kmet iz°šentpetersk^fare. ^ P° "esreCi uboža"'i a'» v »««
6.	Antona Jakoba Fanzoija ustanova v znesku	k 128-— Do te ustanove imajo pravico poštena dekleta'mešCanskeoa ali tudi ori-
prostejšecja stanu, katera so u >ožna in so se letos omožila
7.	Josipa Feliksa Sinna ustanova v znesku	'	k Qfi-—
ljanskih'deklet!^n0VC' ^ ]° 16 ^ imdta Pravico'd^ i^ed najrevnejših Ijub-
8.	Mihe Pakiča ustanova v zvesku . .	K 2w— stanu aDl? ^ vdove.76 ^ Ub0Žni meščkni obrtniškega
9.	Janeza Kovazha ustanova v znesku . .	K
Do te ustanove gre na 4 enakn dele po K 70 50. do 'katerih imajo pravico 4 v revščini v Ljubljani živeči rodbinski očttje ali vdovljene rodbinske matere k. so brez lastne krivde v uboštvu, so katoliške vere, neoporeklega slovesa In imajo rediti nepreskrbljene otroke.	a
10 Alarije o>matsciiove slrotinska ustanova v znesku	1 204 -
Do te ust o imajo pravico nepremožne uradniške sirote ženskeq'a spola ki so bubljančan:. poštenega veden a.	»uuid
II.	Marije ' latschevo posetska ustanova, tri mesta vsako po K 40-Do te ust n, .v - imajo pravico dekle, ki so stare, betežne, za pridobitek
nezmožne in so ne„ časa zvesto in pošteno služile pri kaki rodbini v Ljubljani
12.	Ustanova neimenovanega dobrotnika za onemogle posle v znesku
Do te ustanove imajo pravico 4 revni, delanezmožni posli, ki so zvesto služili in so neomadeževanega .slovesa, vsak >/, ustanove (25 K)
13.	Helene Valentinove ustanova v znesku......• K 168 —
To ustanovo ima mestni magistrat razdeliti med popolnoma osirotele in
zapuščene otroke, ki prebivajo v frančiškanski furl in niso še 15 let stari.
Koieka proste prošnje za eno ali drugo izmed teh ustanov je vlaoati d* do konca novemora pri vložnem zapisniku mestnega magistrata.
Kdor prosi obenem za več ustanov, mora vložiti tudi več prošenj, a v vsaki tudi povedati za katere druge ustanove je obenem prosil. Le prošnja za ustanove pod 1.-4.) je lahko enotna.	'
V vsaki prošnji je navesti okoliščine, ki dokazuje prosilčevo uboStvo in jim priložiti dokazila, da je prosilec do doiičue ustanove v smislu teqa razpisa upravičen Kdor vloži obenem več prošenj, se lahko v ostalih sklicuje na podatke in dokazila ene prošnje.
Na prošnjo, ki nlmaio točnih navedb ali dokazov o pnsilčevl upravičenosti, se ne bo ozimio.
Na vsaki prošnji mora biti tudi natanko označeno pros Icevo slano vanjo in line razločno potlp'sano.
Mestni magistrat ljubljansid,
dnt 6. liovcmbra 1918.
razumna, se sprejme k otrokom. Želi se znanje nemščine. Predstaviti se je pri Huymann-u v pivovarni »Union« v Spod.
Šiški.	4462
Izgubil se Jc pes
svetlo-sive barve (»Stichelhaariger Stall-pintseh«) z odrezanim repom, srednje velikosti,- imel je ovratnik z napisom: »72. InlBrigKdo vojna pošta 634«. Eventualno poročilo proti nagradi prosi Goriany v Ruperčvrhu, pošla Rudoifovo, Dolenjsko
PRODA SE NA BLEDU enonadstrop-na, novo zgrajena
W	(
v pritličju i lokali, primernimi za trgovino ali gostilno, oziroma obrt, z vrtom, za 65.000 kron. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »E. F. I./175« 4468,
3 krone na dan in hrana. Sprejemajo se takoj v »Skladišču za voješko opravo v belgijski vojašnici, objekt XV.« 4461
Vzdrževalni odsek južne železnice potrebuje takoj večje število	4460
\\
za stalno delo. Zglasiti se jc v pisarni zgoraj imenovanega odseka na glavnem kolodvoru v Ljubljani, II. nadstropje. Pro-
fesijonisli naj prineso s seboj učna izpričevala.
z večletno prakso, k r*^ PARNI ŽAGI sc sprejme. Cenj. ponudbe s pogoji prosi: A DOMICELJ, ŠT. PETER na Krasu.
Večja množina
so dobi pri BrcznfU Cc Fiiisch, trjjo-vina z železnino v S. ubEjani. Sv. PeJra ce.sla š3ev. 17.
tm:m
kupi po najvišjih cennh
(J a	•; f
trgovina s kožami ia krznom LEIPZIG, Btiihl 47. Pošiljatve se prosijo po poŠti v zavujib po 5 kg, odpadli zne-ick se odpošlje fnl..oj po prejemu.	,Wi
(šteta se pifcr za Sakoj -^B®
poštena pridna in močna zn trgovino z mešanim blagom
DT JF. Hoteiu, Hrana -m;
Istotam sa isce močan 5 g i « v v s l
skladiscnik
pošten, popolnoma trezen iu priden, za vstop s 1 prosincem 1019 ali prej, ta trgovino z žganjem, špiritom in vinom: ki je tudi kJslars.va dobro navajen. Stanovanje iri hrana v hiši. Gorenjci imajo prednost. Vsak ponudbenik naj se zglasi osebno ali naj piše: starost, kje je bit v službi in koliko zalite va mesečne plače.	4338
Zaffiaske
love in stare i?Sipl "»ko množino ivrdka JELAČIN & KO., Ljubljana, jubljanska industrija probkovih zamaškov.
V NA.IEM IŠČEM
lahe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni Sever & komp., greje PETER LASSNIK, LJUBLJANA, MARIJIN TRG.	2534
OBJAVA.
k Zaradi pogostnih tatvin naznanjam Vsem, ki prihajajo na Figovčevo dvorišče ali v skladišče da nisem plačnik ca ukradene stvari.
Urban
najemni blevar pri ..Flgovcu"
se sprejmeta pri tvrdki
LI. fiaglas,
LJubljana, K o n g r e s n i t r g.
če mogoče z nekaj zemljiščem. Ponudbe na upravništvo > Slovenca > pod: »MLIN 1918« 4418.
-:: PRED MIROM ! -
Cene vsak dan padajo, kljub temu še vedno kupujem	4392
stare zobe
umetna zobovja, tudi zlomljena, po najvišjih cenah. Pošiljatve po pošti se takoj rešijo. — PRVA LJUBLJANSKA NA-KUPOVALN1CA ZOB, SCHLESINGFR, LJUBLJANA, Stari trg št. 15, II. nadstropje.
Mirfovioili
Kupim v mestu, predmestju ali v okolici hišo za trgovino, oziroma vzamem trgovske lokale v najem. Ponudbe z navedbo cene na upravništvo /Slovenca« pod: »N. J. 50.000« 4407.
priden in pošten, za Savo med Medvodami in Kranjem. Prosto stanovanje v Trbojah. Ako bi bil čevljar, bi imel lahko lep postranski zaslužek. — Ponudbe na: F. DOLENZ, KRANJ.	4410
SHJ" da takoj v najem TWS
l¥larija Jslenič,
Ljubljana, Stara pot št. 1.
Sprejme se
Blago za moške
za celo obleko dobite po 150, 160, 175, 185, 200, 225, 250, 275, 300, 350, 400, 450 do 650 kron.
Blago za ženske
za celo obleko dobite z« 300, 350, 400, 500 do 1000 kron.
Sukanec-*
črn in bel, na koleščkih in ▼ štrenah, dobite po najnižji ceni in v vsaki množini. ■— Prosim le pismenih naročil. ANTON KREPEK, Maribor ob Dravi.
Vzorci se ne pošiljajo. Kar ne ugaja, se lahko vrne. Blago se dobi v črni, modri, sivi rjavi, za ženske tudi v pisani barvi.
4397
mr lfalenžžn ITIačeH
tovarna slamnikov v Domžalah, priporoča »lavnemu občinstvu	4379
sianmaiili soirtou, pssd» pgatou, predpražniku m perila, Suds baruasišga.
sukanec
Fini
švicarski
temnosive barve na vretencih priporoča SGN. VOK	4427
trgovina, Ljubljana, Sodna uL 7.
Krepak iant, star 17 let, z ljudskošolsko izobrazbo in sadjarskim tečajem na Grmu pri Novem mestu,	želi dobiti kako
službo kot
, liilll njuiuuuit
ali kaj drugega primernega. Ponudbe se prosi na upravništvo »Slovenca« pod šifro: »SADJAR« 4416.
vajenec
ki ima vesojje do kovaške obrti za orodje Pogoji ugodni. Železarna IVAN MOČNIK, Loke, p. Mozirje, Štajersko.
tRgr Popolno
w
TMJ
z vso pritiklino za tovarniško izdelovanje železnih cevij in koien za peči, vse v najboljšem stanju, se poceni prodajo. A. NAGEL, tovarna za železnfno v KAMNIKU.	44-28
Odvetnik
in kazenski zagovornik
Dr. Albin Smole
naznanja da zopst osebno vodi svojo
odvetniško pisarno,
ki se nahaja v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 29, nasproti gostilne pri „Figovcu".	4432
Vsako množino raznovrstnih iinih
GHRJE
lišnje, hrasto, srbeč co in druge kožne, bolezni odstrani naglo in sigurno t»a-raloJ-domače mazilo. Ne maže, je popolno brez duha, torej se moro rabiti tudi čez dan. Veliki lonček K 5,— dvojno-velik lonček K i'.—. I mite Pa-ratoi-posipalrti prašek, ki varuje nuj bolj občutljivo kožo. 1 škatlja IC 3.—. Oboje se dobiva po povzetju ali predplačilu pri tvrdki Paratot- Werke, lekar ULM&R Budapest VII-27. Rozsa ut 21.
Moška obleka
iz suknja, srednje velikosti, se proda. — Naslov pove uprava .Slovenca" pod št. 4433.
z gumijastimi kakor tudi PETER KOZINA & na Bregu št. 20.
podplati se zopet dobe, j - USNJAT1 NABITKI pri CO., v LJUBLJANI
4447 I
tV Krema za i;, vije
prve vrste, črna in rumena, v velikih stekl. lončkih, 1 tucat 45 K. V kovinastih škatlah št. 3 (125 g), lc črna. t tucat 35 K. — Pošilja po povzetju izvozno podjetje M. Jiinker v Zagrebu št. 39, Pctrinjska ul. 3./III. Prosi se, da se z naročuo obenem dopošlje polovica zneska. 4103
na MIRNI, DOL. gflf Takojšnje prijave sprejema Župni urad. "^pj
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvirno zakonito zajamčeno »Skabo-form« mazilo. Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček 4 K, veliki lonček 6 K, porcija za rodbino 15 K. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. Pazite na varstveno znamko »Skaboiorm«!
Mirna, stalna družina z enim otrokom išče v sredini mesta
stanovanje
2—3 sobe s pritiklinami. Ponudbe pod: »Mirna družina« 4448 sprejema upravništvo »SLOVENCA«.
Radi preselitve
prodajam po znižanih cenah:
karamele, raente kolum-bia, melis, bonbone, superior na kg i. t. d.
UMM. Ljubljana, Mestni trn si. 13.
Svinja
2: S prešičkl
je na prodaj pri FRANC NOVAKU v MOSTAH št. 19 pri Ljubljani. 4439
Kot strognik ali kurfac
želim nastopiti na Slovenskem stalno
službo. — Naslov pove vprnševalcem upravništvo »Slovenca« pod št. 4441, ako znamka za odgovor.
Stenografinjo
veščo slovenske stenografije, sprejmem v svojo odvetniško pisarno. Nastop takoj.
J se dobi pri tvrdki FRAN MEDICA, Ljubljana, Tržaška cesta št. 4. 4412
SPREJME SE takoj
za veliko delo proti dobri plači pri Ivanu ŠTUPICA, krojaškem mojstru v Dobu pri Domžalah.
n
h fe K K H M
M H
h fj
Pisarna
se je preselila
7, Dunajske cesto štev
v 14101 Hišo, 2
: na Cesarja Jožefa trgu
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva ,,	brez odbitka rentne-
cesta štev. 6, za irančiškansko cerkvijo, J I U ga davka, katerega sprejema hranilne vloge vsak delavnik do- |1 M jI plačuje zavod sam poldne od 8. do 1 ure in jih obrestuje po * ■	za svoje vložnike,
tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni U redil proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice
se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon krcn. Stanje hranilnih vlog ie bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron.
D 3C	3E2C ZL--Z1 XI2EO 1
W V zalogi so	zopet vsakovrstne, fine TW5
«ar H g ♦ <g	♦ za pocjon na roko in silo
I i Žpl f | 8	"S potem stiskalnice, decimalne
AM.3L %	tehtnice, kotli za žganje, re-
poreznice, stroji za zelje	rezati, klin je za slamoreznice i. t. d. i. t. d.
pr FRANC HITTI
/aloga poljedelskih strojev Ljubljana, Martinova c. št, 2.
H,
mr 5©0 kron t*
vam plačam, ako vaša kurja očesu, bradavice, otiš(sanci ne izginejo v treh dneh brez bolečin z mojim uničevalcem korenin ,Kiabaisam". — Lonček z jamstvenim pismom 3 K, 3 lončki 7 K, H lončkov 11 K. Na stotino zahvalnih in pri-
ca—--------------------znalnih pisem. Zobobol odstrani „Fldes', pri
naj trdo v ratne jSem revmatičnem zohobolu, ko odpovedo vsa druga sredstva, in pri votlih zobeh. Ako brez uspeha, denar nazaj. Cena 3 K, 3 tube 7 K, 0 tub U Iv. — i<emany, Kožice (ttas a) i. Po-tiatlh 12 C 21S, Ogrsko.
Poziv na subskripcijo.
Podpisani so nabavili od dunajskih in budimpeštanskih zavodov večine delnic »Hrvatske Trgovinske Banke«, d. d., in prepuščajo na temelju te kupčije 24.000 komadov delnic te banke po nominalnem iznosu od K 4,800.000"— na javno prodajo potom subskripcije po izvirni ccni od K 220'— za komad zaeno s 5 % obrestmi od 18. julija 1918 do dneva subskripcije.
Delnice prepuščajo se na jdvno podpisovanje za čas od 8. do 30. novembri 1918 ter se mora vsak podpisani iznos takoj plačati v gotovini.
Podpisani pridržujejo si pravico rcparticije in dodelitve subskribiranih komadov. Za delnice, koje se ne bodo dodelile, se povrne podpisovalcem vplačani znesek. — Prijave sc sprejemajo:
v Zagrebu:	pri »Hrvatski Trgovinski Banki«, d. d., Jclačičev trg St. 6{
v Ljubljani: pri »Ljubljanski Kreditni Banki«; v Sarajevu: pri podružnici »Ljubljanske Kreditne Banke«; na Reki-Sušaku: pri »Banki in štedioni za Primorje«, d. d.; v Mitrovici: pri »Mitrovački štedionici«;
v Splitu:	pri podružnici »Ljubljanske Kreditne Banke«;
v Zemunu:	pri »Zemunski štedionici«.
V Zagrebu, dne 4. novembra 1918.'
Vladimir Arko,
velctržec, Zagreb.
Ernst Ehrlich,
gradbeni podjetnik, Zagreb.
Ivan Hribar,
poslevodeči podpredsednik Narodne;' sveta, Ljubljana.
Branko Lagjevič,
šef tvrdke Gustava Sochera nasled.. Zagreb.
Artur Machnik,
ravnatelj nadbiskupskih dobara, Zagreb,
Dr. Želimir Mažuranič
odvetnik, Zagreb,
Makso Mayer,
veleindustrijalec, Zagreb
Jean B. Polak,
veleindustrijalec, Ljubljana.
Dr. Franjo Poljak,
narodni zastopnik, Zagreb.
Dr. Ivan Tavčar,
župan mesta Ljubljane, Ljubljana.
4395
ca
d B
lanDaDcanrjaDaannaaaaaaGnnng
EH
Ustanovljeno I. 1893. Ustanovljeno I. 1893.	g
lipi podporno društvo i Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.	□
Dovoljuje Članom posojila proli porošlvii, zaslavl življenskih polic,	j§
posestev, vrednostnih papirjev aii zaznambi no službene prejemke,	g
Vračajo se posojila v 7>/2, 15 ali 21'/2 letih v od-	C3
sekib ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.	g
Kdor želi posojila, naj se obrnesna pisarno v Ljubljani,	g
Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila.	□
--5
Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 "/« %	C3
Društveno lastno premožčnje znaša koncem leta 1917. K 489.431-79. Deležnikov je bilo koncem leta 1917. 1421 s 14.855 deleži, ki lepre-zentujejo jamstvene glavnice za K 5,793.150-—.
HllllItllllltMimHtl
lllllllllllllllllllll.il
a
(=3
'□□DannaaaacnjaacaDaaaaaaau
s 3 ali 4 sobami, kuhinjo in električno razsvetljavo IŠČEM ZASE tako) ali vsaj do 1. januarja 1919. — Pismene ponudbe prosim na naslov: FRANC FRLAN, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4,
Posojilnica v Mariboru
(Narodni dom)
razpisuje za šolsko leto 1918/19
ustanove za dijake-visokoiolce:
1.	dr. Franc Rapočevih devet po 300 K,
2.	posojilniški dve po 300 K.
Pravico do ustanov imajo dijaki slovenske narodnosti (za dr. Fr. Rapočeve ustanove posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja).
Prošnjam je treba priložiti krstni list ali domovnico, ubožno spričevalo, potrdila o izpitih ter indeks.
V prošnji naj se tudi navede, ako prošnjik že drugod dobiva kako podporo ter sc naj tudi naznani študijski semester.
Prošnje jc vložiti do 15. decembra 1918 pri Posojilnici (Narodni dom).
Ravnateljstvo.
JJehniena pisarna
za izvršitev vsakovrstnih načrtov 111 proračunov. Oblastveno konces. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev
Valentin Jlccetto
zapriseženi sodni izvcdenec
V LJUBLJANI, TRNOVSKI PRISTAN ŠT. 14.
2780
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve " mestu in na deželi. — Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. 1 revzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.
—ji ^-ilMlllilllglBffilJilllBjlllllllligg
r11	- -jkjuhmnnai-	kzamaualm
wsr Urina za konje ^m
Poslovalnica za krmila v Ljubljani itna v tovarni v Medvodah
I mr melasno krmo
ki jo oddaja za vso okolico na licu mesta v tovarni v Medvodah in sicer za ceno 40 K za 100 Kg. Kupci jo lahko dobe brez posebnega nakazila in naj jiriiieso s seboj potrebne vieče.
IMdiitijioiiLi
"Hal ■': i i & i A« j i 11 &, i itf |! E'?