Dopisi. Iz Zdol pri Kozjem. (Razno.) Gospod urednik, primahal sem k vam s polno torbico novic, katere mislim, da bodo ugajale cenjenim bralcem. Najprvo poglejmo nekoliko na naša polja in vinograde, kako nam kaj letos obetajo. Ozimna setev nam je prav lepo obrodila, posebno pSenica in ječmen; rž pač bolj nekoliko slabo, ker je bila prezebla. Cas žetve je tukaj in naše pridne žanjice z veseljem sukajo srp po njivi in hvalijo Boga, da jim je dal doživeti ta veseli čas žetve in da jim ni zlatega upa ugonobil ledeni bič, kateri nam je velikokrat že pretil. S tem upamo, da se bodo v kratkem oglasili veseli mlatiči s piko, poko, pok, in nam namlatili mnogo drobnega zrnja. Koruza, fižol, krompir in drugi letni pridelki nam prav lepo rastejo in nam obetajo dobro bodočnost, ako ne bode ledu. Seno smo pcav lahko posušili in ga je mnogo. Vinska trta nam je letos lepo zrastla in se nadejamo, da se še bode stara trta opomogla in nam rodila. Letos sicer ne kaže veliko grozdja, pa upamo, da bode to izvrstno. Mnogo že imamo amerikanerja nasajenega, kateri prav lepo in bujno raste. Dobro se nam je obneslo škropljenje proti peronospori in žveplianje proti plesnobi. Sadja bode tudi, posebno jabolk in hrušek, sliv pač nekoliko manj od lani. Črešenj je bilo dovolj. Kostanj prav lepo cvete, a orehov pač ne bode nič, ker so bili pozebli. Blagoslovi Bog vse delo naših rok in nas varuj pred vsako uimo. — Toča nas pa kaj prav rada obiskuje. Zato so izrekli nekateri občani, da bi bilo dobro in koristno, ko bi se ustanovila pri nas strelna postaja proti toči po nasvetu gosp. dr. Jožefa Vošnjaka in c. kr. kmetijske družbe kranjske. Upamo, da se bode ta naša želja izpolnila in prosimo deželno vlado, da bi nas v tei reči podpirala, ker naše županstvo dremlje ali takorekoč spi in se malo briga za procvit kmečkega stanu. Pregovor pravi: pomagajmo si sami in Bog nam bode pomagal. Volitve za občinski odbor so bile 15. sušca, a bile so nepostavne in ovržene, kakor je že bilo poročano. Od tiste dobe so že pretekli štiri celi meseci, o novi volitvi še do danes ni duha r>e sluha; ne vem, kaj nameravajo. Čudni so ti ljudje v Brežicab in v Gradcu, ki tako dolgo kuhajo novo volitev, katero že mi težko pričakujemo. Umrl je nedavno po dolgi, mučni bolezni blagi mladenič Karol Bevc. Rajni je bil blag in miroljuben mladenič, ki ga je vse spoštovalo. Bil je značajen in vnet za našo ljubo domovino, akoravno rojen Dunajčan. Sprevod je bil mnogoštevilen. — Zadnjo nedeljo pa smo spremili k večnemu počitku sorodnika njegovega Janezka Bevc, ki ga je tudi mučila dolgo nadležna bolezen. Ubogi stariši so izgubili v tem še komaj 13 let starem mladeniču zadnjo nado. Ciril-Metodovi kresovi so tudi letos plapolali po naSih gričih in dolinah v proslavo slovanskih bratov, akoravno \e nas deževno vreme zelo oviralo. A zvestoba katoliškega Slovenca ne izostane. To je pokazal predvečer sv. Cirila in Metoda. Ko je odzvonilo Ave Marija, so se jeli zažigati kresovi po Sirni naši okolici, topiči grometi in umetalni ogenj zažigati, da je bilo veselje. Pri nas se je zažgalo 5 kresov. Iz Gotovelj. XXIII. občni zbor društva «Kmetovalec» v Gotovljah izvršil se je dne 8. t. m. vkljub žugajočemu slabemu vremenu prav sijajno. Došlo je mnogo društvenikov, pa tudi tujih gostov. Med običajnim vsporedom bil je tudi govor gosp. T. Graha o kmetiistvu. Podučeval je jako zanimivo o sadjarstvu, koristi in ravnanju s pritličnira drevjem itd. Res je, kakor je društveni predsednik v svoiem nagovoru rekel, da je vsakoletni občni zbor društva za Gotovlje posebni praznik, kterega se že vse naprej veseli. Ker takrat skrbi društveni odbor udeležencem za primeren poduk z raznimi govori, kjer se govori tudi praktično poiasnujejo; sliši se takrat o veselem napredku društva mnogo lepega in zanimivega. Skrbi pa se tudi za zabavo, in kdo pozna lepšo zabavo, kakor je lepo petje; in za vse to se je kakor vselej tako tudi pri tetn zborovanju v polni meri skrbelo. Delovanje društva pa je mnogo odvisno od druStvenega odbora; če je odbor delaven, je delavno tudi društvo, in polno zaupanje zasluži odbor društva «Kmetovalec», zato se je pa tudi stari odbor z vsklikom vnovič izvolil. Kakor smo že zgoraj omenili, imeli smo zopet priliko opazovati in se čuditi napredku domačega pevskega zbora fantov, ki so nas s prijaznim sodelovanjem žalskega pevskega društva «Edinost» tako ljubko kratkočasili z umetnimi in narodnimi pesmi. Slava pevcem! — Dne 1. novembra t. 1. bode ravno deset let, odkar je bilo ustanovljeno naSe društvo «Kmetovalec», in da se primerno proslavi desetletnica, skliče se dne 7. oktobra zopet izredni občni zbor in se namerava takrat napraviti tudi mala sadna razstava. Vsem našim prijateljem kličemo takrat na svidenje! Tone Gotoveljski. Št. Jurij v Slov. goricah. (Z b o r ov anje.)Polit. društvo za št.-lenarški okraj se je za zadnjo nedeljo odločilo, da bo zborovalo v Št. Juriju v Slov. goricah, kjer še ni bilo političnega zborovanja. Toda čeprav še ni bilo tamkaj enakega zborovanja, je ljudstvo vendar že zavedno, in je vsled tega prihitelo v velikem številu na zborovanje, tako da so bili zborovalni prostori prenapolnjeni in je morala večina ljudi zunaj poslušati govornike. Prvi govornik je razkladal kmetijske razmere našega časa. Prej je kmet odrajtoval davke t pridelkih samih, sedaj se mu je potisnila v roke davčna knjižica in plačevati mora davke z denarjem, ki ga dobi za svoje pridelke. A svojitn pridelkom kmet ni sam in neomejen gospod. Cene pridelkom določujejo kapitalisti. Proti tem se je treba kmetu organizirati v zadrugah. Nazadnje je pozivljal kmete, naj kakor drugi stanovi tudi kmetje radi in pogosto prirejajo shode, na katerih zahtevajo svoje pravice, in naj nastopajo tudi govorniki iz kmetskih vrst, ki bodo še z večjo vnemo in s polnim zaupanjem lahko govorili k svoiim sobratom in sotrpinom. Za njim se naznani vrli narodnjak Sentjurski, gosp. Rošker ter razklada v izbranih, toplih besedah, kako zadolžen je dandanes kmetski stan in sicer ne iz lastne krivde, ampak zaradi naSe davčne morale. Opozarjal je tudi, kako veliko denarja daje kmet nekaterim zavodom n. pr. zavarovalnicam, koji denar bi lahko ostal doma, ako bi imeli lastne take zavode. Z zahvalo kmetskim buditeljem sklene svoj govor. Upamo, da bomo iskrenega govornika odslej večkrat slišali na zborovanjih. Kot nadaljni govornik nastopi državni poslanec dr. Lavoslav Gregorec ter začne razpravljati, kako malo se na Dunaju ozirajo na slovenski narod. To dokazuje najnovejše imenovanje državnega nadpravnika v Gradcu. Na to mesto je imenovan človek, ki ni vešč slovenskega jezika, čeprav spada v njegovo področje nad en milijon Slovencev. (Ogorčeni klici!) Pravosodni minister je sicer v tem slučaju obljubil, da se Sloveneem ne bo zgodila nobena krivica; a sedaj se je zgodilo imenovanje, kojega Slovenci vendar ne moremo smatrati kot naklonjenost pravosodnega ministerstva do našega ljudstva. Mi nujno potrebujemo jugoslovanskega ministra, ki bo dajal pojasnila o naših razmerah. Ako se bo obnovila desnica, bo to iedna naših prvih in glavnih zahtev. Nadalje opisuje nemSko in češko obstrukcijo. 0 bodočnosti našega državnega zbora se ne more reči nič gotovega. Sedaj ie splošno mnenje, da še bo v jeseni enkrat sklican, da poskusi, ali še zna delovati ali ne. Jugoslovanski poslanci bodo takrat obnovili zopet vse predloge, ki so jih stavili že dosedaj večkrat v blagor kmetskega in sploh delavskih stanov. Govoru je sledilo gromovito ploskanje, in gospodu poslancu se je izreklo popolno zaupanje. Gospod društveni podpredsednik z ognjevito besedo govori, kako se v Gradcu ravna s spodnještajarskimi Slovenci ter utemeljuje jako srečno izstop naSih deželnih poslancev iz deželne zborniee. Ljudstvo je poslušalo z veliko pazljivostjo govor ter klicalo: proč od Gradca. — Po političnem zborovanju je sledila SlomSekova slavnost s slavnostnim govorom. Potem pa je zaključil društveni podpredsednik dobro vspelo zborovanje.