UČITELJSKI POKRET Socialno ekonomska zaščita slovenske mladine Vsc za otroka! Klic, ki je v prvi polovici tega stoletja zaCel usvajati miselnost in srca poklicnih vzgojiteljev in od tu širše javnosti, jc imcl za posledico, da se jc začelo z drugačnimi očali gledati na otroka kot do ncdavna. Mnogo so k temu pripomogli novi pogledi na svet in življenje, mnogo pa tudi nova dognanja in spoznanja na področju psihologije in biologije. Otrok naj bi postal subjekt in ne več objekt! Žal pa je prcoricntacija v gledanju na otroka največkrat bazirana le na psiholoških in bioloških osnovah. V dokaz za to bi lahko navedli nešteto primerov iz naše domače pcdagoškc litcraturc; kot tipičen primer naj navedemo le polemiko, ki se je razvila med A. Ostercem in Dragišo Mihajlovičem v »Popotniku« leta 1928.-29. Paralelno s to preoricntacijo se je začeja razvijati tudi tako imenovana šolska preosnova ali šolsko reformno gibanje, ki je zaradi nerazumevanja največkrat zvodenelo v čisto metodičnih in didaktičnih oblikah. Lc na ta način si moremo razlagati, da je eden izmcd naših tovarišev napisal trditev: »Prestali smo — vsaj v najmarkantnejših obrisih — šolsko reformo in zdaj si domišljamo, da smo z njo že tudi dosegli oni potrebni nivo, kjer se stikata stvarno življenjc in šola ...« Čim globlje so pa prodirali šolskoreformni poskusi, tem bolj je tudi prodiralo spoznanje v pedagoških krogih, da ne zadostuje za pravilno vzgojo le poznavanje otrokovega duševnega in telesncga stanja, temveč da je tu potrebno tudi razumevanje, zakaj ima otrokovo telesno in duševno stanje: njegovo razpoloženje, miselnc zmogljivosti, delovne sposobnosti, njcgove navade, želje, hrepenenja, njcgov odnos d« prijateljev, staršev itd. neke pogoje in siccr materialnc in je vse to stanjc močno vzročno povezano s temi pogoji. Zaradi tega upravičeno poudarja sodobna napredna pedologija, da je treba prej proučiti otrokovo sredino, predcn pristopimo k proučavanju otroka. Temu dcjstvu sc imamo zahvaliti, da zadnja leta vcdno bolj prihajajo širši krogi učiteljstva do prcpričanja, da vsebujejo soc. in gospodarske razmere tiste elemente, ki usodno vplivajo na razvoj duševnih sil, zmogljivosti in telcsnih sposobnosti. Pri vsem tem pa jc še mnogo pomanjkljivega in nepravilnega razumevanja. Vedeti moramo, da pri tem nc gre le za svojstveno dušcvno povczanost s telesnim stanjem, temveč da grc za več: kako vplivajo na razvoj duševnih sil, razpoložcnj, miselnosti itd. socialne razmere in delovni odnosi (v družini, na vasi, v industrijskem kraju), ki imajo za osnovo ustrezajoče gospodarsko stanje? Tu naj samo opozorimo na dejstvo, da se prečesto zamenjava dedna obremenjenost, ki ima za posledico pomanjkljivc in defektne dispozicijc, z duševno otopelostjo, ki jc pajvečkrat pogojena v težkih socialnih in gospodarskih razmerah. Kakor kažcjo naša dosedanja raziskavanja in izsledki, ki smo jih objavili v dosedanjih prasvetah (izsledki o prehrani slovenskega šolskega otroka bo*do v kratkem objavljcni), živi vcčina slovenskc mladine v takih so cialnih in gospodar. razmcrah, ki so vse prej kot povoljneza njen normalni telesni in duševni razvoj. Če je temu tako in objektivno zbrani rezultati so pokazali, da je temu tako, potem stojimo pred vprašanjem: ali more tudi najbolj sistematično izvedena vzgoja popraviti vse te nedostatke, ki jih vsebujejo negativnc gospodarske in socialnc razmere, ki oblikujejo mladino izven šole in, ali more resno notranje preusmeriti šc tako dober učni načrt, doklcr vcčina našc mladinc živi in se razvija v takih socialnih in ekonomskih razmerah? Odgovor je jasen: nc! Dokler bo naša mladina socialno in gospodarsko nezaščitena, dokler bo večina slovenske mladine živela v takih življenjskih razmerah kot sedaj, toliko časa je nemogoče govoriti o kaki temeljitejši notranji šolski reformi v pozitivnem smislu! Socialna zaščita mladine — kolikor se je ta vršila — je bila več ali manj prepuščena karitativnim ustanovam in otroškozaščitnim arganizacijam. V šolskih kuhinjah, kjer so te obstajale, so navadno dobivali najsiromašnejši učcnci toplo mleko in kos kruha, ob priliki božičnic pa najsiromašnejši izmed siromašnih kak kos obleke, perila, obutve itd. To je pa spričo ogromnih potreb toliko kot nič. Sele v novejšcm času, ko razmere pretijo, da bo mladina dobesedno gladovala, se je razgibala tudi širša javnost za prehrano šolske mladine v šolskih kuhinjah. Ne smemo pa prezrcti: 1. da je prehrana le en faktor pri telesnem in duševnem razvoju mladinc; 2. da jc šolska kuhinja lc majhen dapolnilni del dnevne prehrane; 3. da bo v najboljšem primeru pTišel še vedno le majhen procent mladine v poštev: 4. da je vse to le preventivncga značaja in da nosi značaj lc začasnc in le delne pomoči. Nikakor nimamo namcna, zmanjševati vrcdnosti tcm prizadevanjem. Ker pa nam vzgojiteljski poklic narekujc, da v objektivni luči ocenimo pogoje šolskcga dela in življenja, moramo poudariti, da bo resna notranja in zunanja preusmeritev naše šole mogoča šcle, ko bo vsa naša mladina ali vsaj večina tc socialno in ekonomsko zaščitcna. To spo/nanjc nas sili, da ne bomo nehali opozarjati na vse negativne vzrokc in vse kvarne poslcdicc, ki imajo pri oblikovanju slovenske mladinc svoj dclcž na cni strani, na drugi so pa prav ta objcktivna spoznanja najboljše jamstvo, da sc v bodoče obvarujemo pred razočaranji in iluzijaml M. M.