Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Leto II. - Štev. 49 Gorica - 6. decembra 1950 - Trst Izhaja vsako sredo PRASKI PROCES Začetkom preteklega tedna so uprizorile praške komunistične oblasti nov proces zoper odlične zastopnike češke duhovščine. Med žrtvami tega novega protiverskega terorja so pomožni škof olo-muškega nadškofa msgr. Žela, benediktinski opat Ivan Opašek, premonstratenski opat Stanislav Jarolimek, arhidiakon stolnega kapitlja sv. Vida Jožef Cihak, kanonika stolne cerkve Otokar Sveč in Jaroslav Kulač, voditelj Kat. akcije Anton Mandl, prvi tajnik praškega nadškofa Ivan Boukal in salezijanec Vaclav Mrtvy. O poteku procesa imamo seveda le tista poročila, ki jih, kakor je v vseh totalitarnih državah splošna navada, lokalne oblasti pustijo razširjali. Iz teh poročil razvidimo, da se imenovanim obtožencem očita, da so bili »agenti Vatikana« ter da so razvijali »podtalno in vohunsko delovanje.a Da, škof Žela, Kulač in Boukal so obtoženi, da so imeli med nemško okupacijo zveze s tajno nemško policijo (Gestapo). Pomožnemu škofu Želu se očita še posebej, da je hotel organizirati. »tajno in ilegalno hierarhijo«. Predsednik tribunala je pokazal v dokaz svoje trditve »strogo zaupen dokument«, podpisan od apostolskega internuncija msgr. De Live, dokument. ki pooblašča »tri cerkvene oseben, da v slučaju aretacije olomuškega nadškofa msgr. Matohe nadomestijo zaprtega nadškofa. Zanimivo pri tem procesu je to, da se vrši v praških zaporih in da maloštevilnim tujim dopisnikom ni dovoljeno, da bi se smeli posluževali tolmačev. Zanimivo je nadalje, akoravno ni nepričakovano, da obtoženci ne priznavajo samo svojih »zločinov«, ampak da čutijo neke vrste naslado svoje »zločine« pretiravati. Tako je pomožni škof Žela, ce smemo verjeti komunističnim poročilom iz Prage, izrazil, »da se je šele po svoji aretaciji zavedal svojega rovarskega delovanja in da iskreno obžaluje vse, kar je zagrešil proti ljudski republiki«. — Kanonik Cihak ni samo priznal, da se popolnoma zaveda leže svojih dejanj in da je odposlal nekaj poročil praškega nadškofa msgr. Berana apostolskemu internunciju. ampak je tudi pojasnil, da so bila la poročilu vohunskega značaja. — Opata strahovskega samostana so vprašali: »Zakaj so vas aretirali?« in on je odgovoril: »Zato ker sem zagrešil zločine prekršivši državne postave.« — Salezijanec Mrtvv pa je priznal, da je poklicni vohun in služabnik reakcije in i «■ tikana. In ko ga je predsednik vprašal, če je Vatikan zaveznik Zapadnih sil. je pritrdil. Na na-slednje predsednikovo vprašanje, kaj da hoče Vatikan, je ta odgovoril, da hoče vojno. Iz teh in podobnih izjav, bodisi da so te resnične ali neresnične, je razvidno, da je ta lažipro- ces naperjen v prvi vrsti proti Vatikanu in praškemu nadškofu Beranu. Vatikan in msgr. Berana je treba očrniti, da rovarita zoper ljudsko republiko in da se pri tem poslužujeta podtalnega rovarjenja in vse mogoče špiona-že. Vatikan in višje cerkvene oblasti je treba prikazati ljudstvu kot prijatelje zapadnega kapila-lizma, nasprotnike delovnega ljudstva in kot hujskače na vojno. Pri tem svojem slepem sovraštvu se komunisti ne ustrašijo nobenih sredstev. Najbolj nedolžno občevanje duhovnikov s lastnim nadškofom smatrajo za pod- talno rovarjenje ter se ne ustavijo niti pred očitnim potvarjanjem še tako jasnih dejstev. Pomožnemu škofu Želi očitajo zveze z okupatorjem, ko je vendar znano, da je bil škof interniran od Nemcev ter poslan v koncentracijsko taborišče in da je bil tudi po izpustitvi iz taborišča pod posebnim policijskim nadzorstvom., tako da se je moral vsak leden predstaviti Gestapu. O izsiljenih samoobtožbah obtožencev pa ne bomo govorili, ker smo na podobne samoobtož-be zadnja leta že povsem navajeni. Mi bi se, odkrilo povedimo, naravnost čudili, če bi slišali, da so obtoženci v takem komunističnem procesu drugače govorili. kot jih je komunistična »justica« s svojimi znanimi sredstvi in metodami primorala govoriti. Kitajski udor na Korejo Usodni dnevi Dnevi, ki jih preživlja človeštvo, so v mnogih ozirih zelo odločilni za bodočo človeško zgodovino. Dali bi se primerjati ouim tednom, ki smo jih preživeli leta 1939 od monakovskega diktata do izbruha vojne med Nemčijo in Poljsko septembra istega leta. Tudi takrat je stal na eni strani demokratični zapadni svet, ki je trepetal pred vojno, na drugi pa diktatorska Nemčija s Hitlerjem, ki se je na vso moč pripraljala na spopad in na bliskovito vojno. Tako je tudi danes demokratični svet pred novo strašno odločitvijo, ali se ukloniti nastalim odlo- čitvam komunističnih revolucionarjev v Aziji ter jih odobrili, ali se jim postaviti po robu in s tem začeti neizogibno tretje svetovno vojno. Do sedaj so hoteli zapadnjaki hoditi neko srednjo pot med Chamberlainovo popustljivostjo v Monakovem ter odločnim in drznim odporom z vsemi silami, ki bi ga hoteli nekateri v Združenih državah. Ta srednja pot je pomenila oborožen nastop sil Org. združ. narodov na Koreji, ki so se pa izkazale za veliko prešibke, da bi mogle biti kos nalogi, ki so jim jo poverili. Poraz in umik zavezniških čet Vsled tega prisostvujemo zadnje dni silnim porazom čel OZN na Koreji, ki se umikajo od severnih mej Koreje pred velikansko premočjo komunističnih Kitajcev, kateri so že dosegli ponekod dol proti jugu Pjongkjang, ob katerem se čete OZN mrzlično utrjujejo. Po zadnjih vesteh čete OZN že zapuščajo severnokorejsko prestolnico, ker se bojijo obkolitve. Proti severu pa bijejo dve obkoljeni ameriški diviziji obupne boje, hoteč se prebiti iz obroča. Municijo in brano jim dovažajo z letali. To je strašen pohod, kajti vrši se v sibirskem mrazu 20 in 30 stopinj pod ničlo, v snežnem metežu in burji, sredi nepreglednih kolon beguncev, ki se skrivajo, kjer morejo, da se rešijo pred bombami iz zraka in z zemlje, saj se zanje nihče ne zmeni in jih celo večkrat rabijo za ščit pred napadi. Da je zmeda še večja, skrbe vrste partizanov, ki zahrbtno napadajo umikajoče se čete generala Mac Arthurja in bežeče begunce. Kaj podobnega je doživela samo Poljska, ki so jo v pretekli vojni tudi dvakrat prečkale sovražne armade v medsebojnih bojih. Atomska bomba ? Vojaški položaj je ze čete OZN silno resen. Ob protiofenzivi so Kitajci obkolili razne divizije, ki so se le deloma izmotale iz komunističnega obroča. Pri tem so izgubile precej orožja in munici-je. Letalstvo zaradi slabega vremena ne more nuditi one podpore, kakor jo je nudilo poleti v bojih okrog Fuzana. Poročila trdijo, da je številčno stanje na bojiščih 1 proti 6 za komuniste, ki imajo v bojih ogromno število mož in še vedno pošiljajo nove sile iz Mandžurje. Zdi se, kakor da bi bil Mao Ce Tung dobil nalogo, naj za vsako ceno vrže Amerikance iz Koreje. Ali se mu bo posrečilo? Do sedaj se ceni številčno, stanje Kitajcev na Koreji okrog 600 tisoč. Seveda je to stanje samo trenutno, ker prihajajo vedno novi. Brez dvoma rezerv Kitajcem ne manjka, kajti po zadnjih vesteh ima Mao Ce Tung pod orožjem 5 milijonov mož. Nova država Bodočnost bivše italijanske kolonije Libije so končno določili. Pri OZN so sklenili, da ji podelijo neodvisnost. Tako je Libija postala nova neodvisna država s kraljem Senusijem na čelu in z glavnim mestom Bengasijem. Vojna ali mir ? Pod vtisom vojnih dogodkov na Koreji je nastala mrzlična delavnost med diplomati celega sveta. Njeno središče je bilo pri Združenih narodih v Lake Suc-cess, toda zajela je ves ostali svet. Pri nas v Italiji se je dvakrat sestal vrhovni vojaški obrambni svet, v petek in v ponedeljek •>, da razpravlja o novo nastalem položaju v svetu zaradi komunističnih zmag na Koreji. V Londonu so se sestali v soboto francoski ministrski predsednik Pleven ter zunanji minister Schuman z angleškim ministrskim predsednikom Attleejem in zunanjim ministrom Bevinom na daljši pomenek prav tako zaradi Koreje. Najvažnejši razgovori pa so se vršili in se še vršijo v Ameriki. V Washinglonu je v četrtek najprej govoril Acheson, ki je poudaril, da se Amerika ne bo uklonila pred novim nasiljem. Nato je dal izjave predsednik Truman, ki je zagrozil, da bodo znali uporabiti na Koreji tudi atomsko bombo, če bo potrebno. Istočasno je povabil ministrskega predsednika Attleeja na sestanek v Va-shington. Attlee se je vabilu odzval ih tako v ponedeljek odletel v Ameriko v spremstvu številnih strokovnjakov. Konferenca v Wa-shingtonu bo trajala več dni ter bi morala prinesti sporazum za složen nastop. Združenih držav Amerike in angleškega Common- vvelta zoper novi komunistični napad. Medtem so v Lake Sueeess zaslišali kitajskega rdečega zastopnika Wuja. ki pa ni napravil drugega, nego da je znova ozmerjal Amerikance kot napadalce in imperialiste ter zahteval njihev umik s Koreje. Ker je sovjetska I Rusija v Varnostnem svetu vloži-!la svoj 49 veto zoper resolucijo i šestih, ki je zahtevala umik Ki-j tajcev s Koreje, so isto predložili i v razpravo generalni skupščini. Istočasno je indijski delegat pri OZN stopil v stike s kitajsko delegacijo, da bi posredoval za i mirno poravnavo spora in njego-I vo omejitev na Korejo. Trvgve Lie se je trudil v ta namen. Vsi ti, kakor tudi Angleži, še vedno mislijo, da gre Kitajcem na Koreji le za zavarovanje njihovih koristi ob velikih elektrarnah na reki Jaluju. Zato upajo, da se bodo morda le dali pregovoriti za diplomatsko rešitev spora, ker so pripravljeni pristati na kakršnekoli njihove zahteve po garancijah. Toda vprašanje je ravno to, ali so Kitajci posegli v boje na Koreji zato, da zavarujejo svoje koristi pri elektrarnah, ali pa zato, da poženejo armade Združenih narodov iz Koreje. ker hočejo iz nje narediti satelitsko komunistično državo, da si zavarujejo hrbet za primer spopada v Evropi? Anglija in Egipt V Londonu so se začela pogajanja med Britanijo in Egiptom. Za kaj gre ? Na noben način ne gre za vprašanje britanskega nadzorstva nad Egiptom, ker nobenega takega nadzorstva ni. Ne gre za britansko vojaško okupacijo Egipta. Zadnji sledovi britanskega nadzorstva in vojaške okupacije so se izrecno »končali« s pogodbo o zavezništvu od leta 1936. In Egipt je tedaj postal zaveznik Britanije kot »suverena neodvisna država«. Pogodba se lahko revidira po 20 letih ali pa sporazumno po 10 letih. Pogodba nima nikakega določila glede odpovedi. To je današnje pravno stanje. Ni nobenega dvoma, da je pogodba še v veljavi. Ni govora, da bi njena določila na katerikoli način kršila egiptovsko suverenost. Toda britanska vlada nikakor ne želi vztrajati na svojih pogodbenih »pravicah«. Obrambo Sueškega prekopa ne smatra kot pravico, ampak kot obveznost. In po končani vojni je bila vedno pripravljena na to, da se določila pogodbe sporazumno pregledajo. Vendar Anglija ne more kar tako pristati na egiptovske zahteve, da umakne svoje čete iz sueškega področja. Zato je to za britansko vlado popolnoma praktično vprašanje. Prva stvar mora biti primerna in učinkovita obramba prekopa, E-gipta in srednjega Vzhoda. To je, bistvenega pomena za varnost ce- lega svobodnega sveta. Zato je nemogoča takojšnja odstranitev edine učinkovite obrambne sile na celokupnem omenjenem področju. Toda Egipt zahteva še nekaj, namreč, da Britanija izprazni Sudan, da se takoj likvidira sedanja uprava v Sudanu, in da se Sudan takoj združi z Egiptom, z drugimi besedami, da Sudan pride pod egiptovsko suverenost. Spet ni s pravnega stališča nobenega dvoma, da je ta zahteva v popolnem nasprotju z odločili pogodbe iz leta 1936. Toda brez ozira na to, meni britanska vlada, da mora biti po pogodbi prva stvar »blagostanje sudanskega ljudstva«. \ zadnjih letih pa je bil dosežen, pod sedanjim režimom znaten socialni in gospodarski napredek. Kot je Bevin naglasil v predstavniški zbornici, bi bilo tragično, če bi kaj motilo ta razvoj. Nenadem britanski umik, pa ne bi samo motil razvoja, ampak bi ga prekinil. Egipt nima ne upraviteljev ne organizacije, ki bi prevzela Sudan. Močan del Sudancev bi se s silo uprl vsakemu poskusu, da mu vsilijo vlado Egipta. Posledica bi bila samo zmešnjava. Iz teh razlogov, brez ozira na druge, se zdijo omenjene egiptovske zahteve nepraktične in nestvarne. Vendar so sedaj sedli k zeleni mizi, da se pomenijo, kako rešiti obe omenjeni egiptovski zahtevi. DRUGA ADVENTNA NEDELJA Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 11, 2-10) Tisti čas, ko je Janez v ječi slišat o Kristusovih delih, je poslal dva svoja učenca in mu rekel: Ali si Ti, kateri mora priti, ali naj drugega čakamo? — In Jezus jima je odgovoril: Pojdita in sporočita Janezu, kar sta slišala in videla: slepi pregledujejo in hromi hodijo, gobavi se očiščujejo in gluhi dobivajo sluh, mrtvi se obujajo in ubogim se blagovest oznanja, in blagor mu, kdor se nad menoj ne spotakne. ■— Ko sta pa ta dva odhajala, je začel Jezus ljudstvu govoriti o Janezu: Kaj ste šli gledati v puščavo? Trst, ki ga veter maje? Ali kaj ste šli gledati? Človeka, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, kateri nosijo mehka o-blačila. so v kraljevskih hišah. Ali kaj ste šli gledati? Preroka? Da. povem vam, še več ko preroka. Zakaj ta je tisti, ki je o njem pisano: ,Glej, pošiljam svojega glasnika pred Tvojim obličjem. ki bo pripravljal Tvojo po! pred Teboj.' Dan Jezusovega rojstva se bliža. Cerkev nam tri nedelje zaporedoma stavi pred oči J aneza Krstnika, ki je pripravljal Jezusu pot. Kdo je ta mož, ki si upa tako drzno očitati ljudem slabosti in jih klicati k pokori? — Jezus sam nam pojasni. Herod je imel Janeza zaprtega v trdnjavi Maherunt. Celo tja je segal glas o Jezusovih čudežih. Janez je trdno veroval, da je Jezus obljubljeni Odrešenik, hotel pa je, da bi bili o tem prepričani tudi njegovi učenci. Zato jih je poslal k Jezusu z vprašanjem: ,Ali si Ti, kateri mora priti, ali naj drugega čakamo?’ — Jezus jih prijazno sprejme in jim naroči, naj povedo Janezu, kar so videli. Po njihovem odhodu pa je Jezus spregovoril o Janezu velike besede. ,Kaj ste šli gledati v puščavo? Trst, ki ga veter maje, ali človeka oblečenega v mehka oblačila? Ali morda preroka?’ —• ,Da, več kot preroka.’ Janez je tisti, ki ga je napovedal prerok Malaliija. da bo pripravljal pot Odrešeniku. Pozneje pa je Jezus še povedal, da je Janez največji izmed rojenih mož. Kaj je bilo Jezusu na Janezu tako zelo všeč? Predvsem značajnost. Janez je poznal nalogo, ki mu jo je namenil Bog in jo je zvesto vršil do mučeniške smrti. Niso ga mogle omajati ne obljube in ne grožnje. Ni se oziral na obraz, na položaj, na stan. Odkrito je govoril farizejem, cestninarjem in vojakom. Ni ga žalostilo, da so učenci odhajali od njega k Jezusu. Rekel je: On mora rasti, jaz pa se manjšati. Janezova značajnost je velik očitek današnjemu svetu. Značajnih ljudi je malo. Nič več ni odločilno spoznanje, kaj je prav in kaj ni — ampak kaj bodo ljudje rekli. Se mi bodo morda posmehovali, lahko bi utrpel kakšno škodo, morda se bom komu zameril. To se pravi, večina ljudi se ravna po tem, kar jim bolj kaže in so v tem podobni trstu, ki ga veter maje. Druga lepa lastnost, ki jo najdemo na Janezu, je njegova skromnost. Revna je bila njegova obleka — iz bodeče velblodje dlake; preprosta njegova hrana; ni iskal zabave in ni popival. Ljudje so tudi takrat hrepeneli po bogastvu in uživanju, Janez pa se je prostovoljno vsemu odpovedal. Zato je bila lahko njegova beseda jasna in odkrita. Ni se bal, da bi mu kdo očital: Kako pa sam živiš! Vadimo se v značajnosti in skromnosti. Na ta način zatiramo v sebi nestalnost in razne neuresničljive želje. Tako bomo vsaj malo postali podobni Janezu Krstniku. Delno potem tudi izpolnili njegovo naročilo: Pri- pravite pot Gospodu! NEDELJSKA MOLITEV ZBUDI. GOSPOD, NAŠA SRCA, DA PRIPRAVIMO POTA TVOJEMU EDINOROJENEMU SINU, DA BOMO PO NJEGOVEM PRIHODU MOGLI Z 0-ČIŠCENIMI SRCI TEBI SLU-ŽITI. Koledar za prihodnji teden 10. decembra. NEDELJA. 2. ad« vcntna; Loretska Mati božja. 11. PONEDELJEK. Damaz, papež. 12. TOREK. Aleksander, mučenec. 13. SREDA. Lucija mučenka. 14. ČETRTEK. Spiridicn (Dušan). 15. PETEK. Valerijam 16. SOBOTA. Evzebij, škof. $«etelefina slieiiesnesi vzltcslnali cerkva Ob praznovanju svetega leta ni smelo manjkati dokazov, da je sv. cerkev vesoljna. Res jih ni manjkalo. Saj so se zgrinjale v Rim neštete množice ljudi vseh narodov, vseh krajev na tej božji zemlji. Najajsneje je to -dejstvo prišlo do izraza na zadnjo pobiu-koštno nedeljo. Že v soboto se je v baziliki sv. Petra pri skupnem sprejemu videlo mnogo vernikov iz Vzhoda, ki so jih spremljali njih cerkveni vladike. Slišati je bilo v cerkvi lepe mehkodoneče cerkvene pesmi v staroslovenščini, kakor psalm: »Hvalite Gospoda na nebu« in antifono: »Pod var-slo tvoje«, ki so jih peli verniki iz Rusije, bivajočih po raznih evropskih državah. Naslednji dan, 26. novembra, pa se je ob 9.30 vršila v baziliki nad vse slovesna liturgija (sv. daritev) v vzhodnem obredu, ki se jo je udeležil tudi sv. oče in je pri nji sodeloval. Razlike v obredu Vzhodni obred daritve sv. maše se precej razlikuje od zahodnega. Majhen pojem o tem imajo oni izmed nas, ki so lansko leto prisostovali novi sv. masi č. g. Pavla Leskovca D. J. na Placuti. V glavnem sestoji liturgija iz treh delov: iz pripravljanja darov za posvečenje; iz liturgije katehu-menov in iz liturgije vernikov. Duhovniki in ljudstvo mnogo pojo med to sv. mašo, le spomnimo se kolikokrat smo lani slisali zapeti: Gospodin pomiluj! Še celo besede posvečevanja kruha in vina, ki jih v naši liturgiji mora mašnik tiho izgovarjati, v vzhodni liturgiji duhovniki zapo-jo. Povzdigovanje je v vzhodni cerkvi tudi drugačno; pri nas mašnik povzdigne visoko nad glavo posvečeno sv. hostijo in posvečeni kelih, pri njih pa se obrne do vernikov in jim sv. Rešnjc Telo in sv. Kri v kelihu pokaže. Med tem ko pri nas mašnik in ljudstvo pred sv. Rešnjim Telesom poklekujejo, vzhodni obred predpisuje le globoke poklone. Pri nas daruje in posvečuje redno le en sam mašnik, četudi ima ob večjih slovesnostih asistenco, pri vzhodnem obredu pa daruje in posvečuje eno in isto daritev več duhovnikov skupno na istem oltarju. Sv. obhajilo prejemajo mašniki in vsi služabniki pri oltarju pod obema podobama. Slovesna liturgija pri sv. Petru Tisto nedeljo se je slovesna liturgija po obredu sv. Janeza Petri in Filadelfiji; — Catan, naslovni nadškof iz Proconnesa; — Evreinoff, naslovni nadškof iz Pa-ria; — Mele, škof iz Lungra; — Maalouf, škof iz Baalbeka; — Hakim, škof iz Sv. Janeza d’Acr.i; — Khoury, škof iz Sidona; — Calavassv, apostolski eksarh v Grčiji; — Varouchas, apostolski eksarh v Turčiji; — Bucys, naslovni škof iz Olimpa; — Perni-ciaro, naslovni škof iz Arbana; — Meletijevv, naslovni škof iz Herakleje; — Bučko, naslovni škof iz Cadi in apostolski vizita-tor za Rusine. Stoletni jubilej Slomškove Bratovščine sv. Cirila in Metoda Krizostoma vršila v vsem vzhodnem sijaju. Na glavnem oltarju je pel pontifikalno sv. mašo antiohijski patriarh Maksim IV., in z njim vred je sodarovalo nič inanj kot 13 nadškofov in škofov vzhodne cerkve, poleg njih še 5 arhimandritov. Vsi so bili odeti v bajnolepe vzhodno-cerkvene o-bleke in pokriti z diademi. Službo okoli oltarja so opravljali in petje so oskrbovali duhovniki in gojenci iz grškega, rusinskega, armenskega, bazilijanskega papeškega kolegija in onega iz Grolta-ferrala. Sv. oče se je Udeleževal sv. liturgije na svojem prestolu, ki je bil postavljen ob strani glavnega oltarja. Tam je glasno molil Vero v latinščini, istotako Oče naš, na kar je ves zbor mašujočih ponovil isto v grščini, tja mu je patriarh prinesel pozdrav miru in počeščenje kadila. Ko so darujoči škofje odpeli besede posvečenja in se globoko poklonili pred Bogom, pričujočim na oltarju, je isto storil tudi sv. oče ob prestolu, med tem ko so kardinali, škofje in duhovniki rimskega obreda pokleknili. Iz prestola je sv. oče tudi ob koncu liturgije zapel v grškem jeziku obredni vzhodni blagoslov: »Blagoslov in usmiljenje Gospodovo naj pride nad vas obenem z njegovo milostjo in ljubeznijo vsaki čas, sedaj in vselej na veke vekov.« In zbrana cerkev mu je odpela: Amen. Tako so tudi naši vzhodni bratje.doživeli svoj veliki dan v tem svetem letu 1950 tam nad grobom sv. Petra. Zasebna avdienca Naslednji dan je sv. oče sprejel v zasebni avdienci vladike vzhodnih cerkva in jim je izrazil svoje veliko zadoščenje in veselje nad slovesno liturgijo prejšnjega dneva v središču krščanstva. Poudaril je, da papež vedno in s posebno ljubeznijo goji -Vzhodne obrede, in da obrača vso pozornost na vladike, duhovnike ter verno ljudstvo teh vzhodnih cerkva. Pooblastil je vladike, naj ob povratku domov v svojih katedralah podele svojim vernikom papežev blagoslov. Ako koga zanimajo imena in škofijski sedeži teh cerkvenih prelatov, ki so s papežem vred maševali, jih tu navedemo: Maksim IV. Saygh, patriarh v Antiohiji; — Cbami, nadškof in metropolit v Bosri in Hauranu; — Nabaa, nadškof in metropolit v Beirutu; — Assaf, nadškof v Tekom zgodovine sta bili dve veliki rani zadani katoliški cerkvi in sicer vzhodni razkol (Fotij in Cerularij) v 9. stoletju in protestantizem v 16. Pri zadnji večerji je Jezus molil k svojemu Očetu, da bi bili vsi, ki Vanj verujejo »ENO«. Razkol je proti volji božji. Dolžnost vseh katoličanov je, da delajo za cerkveno edinost, t. j. za zedinjenje vzhodne (pravoslavne) cerkve in zahodne (rimskokatoliške) Cerkve. Škof Anton MARTIN SLOMŠEK je l. 1851 ustanovil Bratovščino (Apostolstvo) sv. C. ;rila in Metoda, da njeni udje molijo za zedinjenje vzh. in zah. Cerkve, in da darujejo v ta namen nekaj malega v denarju. Pozneje se je bratovščina preimenovala v Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem preblažene Device Marije. — L. 1951. t. j. drugo leto, vese, organizirati to bratovščino in proslaviti ta važen dogodek v sveti cerkvi. Kajti bratovščina sv. Cirila in Metoda (l. 1851) je bila med preprostim ljudstvom prva organizacija za krščanski Vzhod. Cerkev je sicer vedno delala za edinost, toda ni bilo v svetu zanimanja med priprostim ljudstvom, zato je pa toliko večjega pomena Slomškova bratovščina kot prva v katoliški cerkvi za ljudstvo, da moli za zedinjenje ločenih bratov s katoliško cerkvijo. Slovenci in Slovenke! Zavedajmo se važnosti stoletnega jubileja Slomškove Bratovščine sv. Cirila in Metoda. Sodelujte prav vsi za to proslavo: 1) s tem, 'da se vsi priporočamo Slomšku za rešitev našega naroda, 2) da vsi delamo za Slomškovo beatifikacijo, 3) da se po vseli slovenskih župnijah, bomo obhajali stoletni jubilej te ki so še izven železnega zastora, bratovščine, ki se je razširjala tu- ! in po slovenskih naselbinah po di po drugih slovenskih, hrvat-: svetu ustanovi Apostolstvo sv. Ci- skili, čeških in slovaških škofijah. Iz te bratovščine so se razvili mednarodni kongresi za cerkveno edinost na Velehradu na Moravskem. Sedaj so vse te škofije za železno zaveso in ne morejo praznovati stoletnice te bratovščine. Zato pa moramo mi, ki se nahajamo v svobodi izven železne za- rila in Metoda pod zavetjem preblažene Device Marije, 4) da se stopi v stik s sveto stolico in jo opozori na ta veliki dogodek, 5) da se dela na to, da se Apostolstvo sv. Cirila in Metoda organizira slično kakor DŠV (Družba za širjenje vere) in da se razširi po vsem svetu. ■ lfnebovzeta in lavretanske litanije Sv. kongregacija obredov je izdala odlok s katerim se določa, naj se vnese v »lavretanske litanije« Matere božje po vzkliku »Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta« nov vzklik: »Kraljica vnebovzeta!« Ista sv. kongregacija je tudi predpisala posebno sv. mašo, ki naj se bere na praznik Vnebovzetja, to je dne 15. avgusta. Vsi duhovniki naj si oskrbijo to novo sv. mašo in jo vtaknejo v misal! Misijoni za gobavce V Severnem Kamerunu bodo »Male Jezusove sestre« ustanovile misijone za gobavce. Kongregacija »Malih J ezusovih sester« je bila ustanovljena 1. 1942 ter šteje sedaj sto sestra. Namen te kongregacije je skrbeti za reveže in bolnike. Prvi kongres portugalskih kat. mož Prvi kongres portugalskih kat. mož se bo vršil od 7. do 10. decembra v Lizboni ter bo razpravljal o današnji odgovornosti katoliških mož. KiUiLiTIUiRiA p Knjige ^eriike Mekerjeue Jruike Sle s e 1 Člani iz župnij jih dobijo pri svojih gg. poverjenikih, ki naj jih dvignejo v tiskarni Riva Piazzutta 18 v Gorici. Tržaški gg. poverjeniki pa naj jih dvignejo v knjigarni Fortunato v Trstu. Za doplačilo je na razpolago tudi izvirna povest „ Z e m 1 j a “ (K. Mauser). 3. prosvetni večer v Gorici Preteklo sredo smo v Gorici imeli 3. prosvetni večer, posvečen 150 letni* ei rojstva Antona Martina Slomška. Izčrpno in lepo nam je o Slomšku govoril g. dr. Kazimir Humar, kateri jc tako dostojno proslavil spomin našega velikega škofa in narodnega buditelja. Poleg predavanja smo imeli' domovine! tudi deklamacije Slomškovih del ter pevski zbor nam je zapel nekaj nje« govih najlepših. Prihodnji prosvetni večer bo v sredo dne 13. t. m. ob običajni uri. Posvečen bo lepotam naše Katin še ni umrl... ScsmS Catlola Sišianca « • " ujmi O tem strašnem grobišču poljskih častnikov in vojakov so poljski ne* komunistični krogi v tujini zbrali že veliko dokumentarnega gradiva, ki dokazuje krivdo sovjetskih oblasti za ta zločin. Veliko zanimivih podatke'' so objavili; spomini generala Ander* sa so v precejšnji meri posvečeni temu poglavju poljske tragike med zadnjo svetovno vojno. Pred nedavnim je k tej stvari po* dal svoje pričevanje bivši sovjetski častnik B. Olšanskij v odprtem pi* smu, ki ga je poslal uredništvu treh ruskih emigrantskih časopisov: Socia* lističeskij vestnik, Časovoj, Bjuleten Ligi«Griaduščaja Rosija. V letu 1946 umrli sovjetski generalni polkovnik Nikolaj Nilovič Burdenko, mu je malo pred svojo smrtjo zaupal svoje mišljenje o Katinu. Burdenko je bil član sovjetske Medicinske Akademik je in eden najbolj upoštevanih zdrav* nikovskirurgov. Ko je Rdeča, vojska osvojila Katin po nemškem umiku, je bil Burdenko poslan v Katin, da bi tam pregledal žrtve masovnega pokolja in naredil poročilo o nemški krivdi. S tem naj. bi javno pobil nem* ške zaključke in jih označil kot propagando. Burdenko je moral na* praviti izjavo, s katero se sam ni mogel strinjati. Tako je povedal omenjenemu častniku Olšanskemu. Sam je ugotovil pri pregledu žrtev, da so bile postreljene pred štirimi leti, torej predno so Nemci vdrli v Sovjetsko zvezo. Sovjetska .komisija je bila 1. 1944., torej je bil zločin izvršen leta 1940. Nek poljski časopis, ki izhaja v Londonu je prinesel vesti o zadnjih dogotkih v Združenih državah, tika* jočih se Katina. Lansko leto je ameriški poslanec G. Dundero zvedel, da imajo v Washingtonu v arhivih vojnega mini« strstva poročilo o Katinu, ki ga je napravil ameriški polkovnik Van Fleet. Ker je bil omenjeni polkovnik očividec nemških preiskav v Katinu, se je poslancu zdel dokument po* memben in je naslovil pismo na voj« nega ministra, naj bi mu dovolil pregledati dokument. Dobil je odgo* vor šele na drugo pismo češ, da je poročilo izredno tajino in ne more biti dano na vpogled. Obenem pa bi objavljenje tega dokumenta lahko V torek 28 nov. so jo spet vršila na Goriškem gradu seja obč. sveta, ki pa. ni bila tako' razburljiva kot običajno. Iz taktnih razlogov je žu* pan odgovoril naprej na vprašanja svetovalca SDZ g. Rudija Bratuža, ker se je hotel ogniti razpravljanju o tako zvani Scelbovi dokladi občin* skim uradnikom. Za tem so pretre* sali o pravilniku, ki naj, bi določal poslovanje obč. sveta, preti katere* mu so pa glasovali vsi slovenski jve* V italijanski notranji politiki je v preteklem tednu bilo največ razpravljanja o stranki novih fašistov MSI. Poročali smo že, da je vlada sklenila nastopiti proti temu gibanju, ki obnavlja prejšnjo fašistično stranko, kar je po ustavi prepovedano. Pristaši MSI so nameram vlade odgovorili s protestnimi zborovanji v raznih mestih Italije, posebno v južnih provincah. V Rimu so pred časom napravili dva teroristična atentata, enega na sedež republikanske stranke, drugega pa na sedež stranke združenih socialistov (PSU). Človeških žrtev na srečo ni bilo, materialna škoda je pa precejšnja. To je imelo za posledico, da je rimska kvestura aretirala vrsto osumljenih oseb v Rimu. Toda ni še znano, če so »poslabšalo odnose Združenih držav z neko tujo silo.« Po začetku vojne na Koreji, je ameriški senator g. Lodge ob neki priliki izjavil: Kakor smo zvedeli, so naši ujetniki na Koreji ustreljeni zvezanih rok s strelom v tilnik. Za* radi tega je nujno potrebno pregle* dati poročilo polkovnika Van Fleet*a o Katinu, kajti govori se, da so bili tisoči poljskih častnikov in vojakov umorjeni na isti način. Ker so poslanci vse bolj in bolj zahtevali objavo poročila polkovnika Van Fleet*a, je vlada Združenih dr* žav končno le pristala, da objavi po* ročilo. Toda, ko so iskali v arhivu omenjeno poročilo, so ugotovili, da je le*ta skriv,ustno izginil. Polkovnik Van Fleet ga je napisal 1945. leta kmalu po povratku iz nemškega ujetništva na ukaz generala Collins*a sedanjega šefa generalnega štaba a* meriške suhezemsk-e vojske. Dvojni* ca tega poročila< je bila tedaj poslana državnemu podtajniku Julius Hol* mes*u, ki zatrjuje, da je sploh nikoli ni prejel, niti se ne spomne, da hi dokument sploh kdaj videl. Zato >e sedaj polkovnik Van Fleet, na proš* njo, obnovil poročilo po spominu in ga izročil senatorju Lodge, da so lah* ko v parlamentu razpravljali o tem vprašanju. V svojem poročilu polkovnik Van Fleet popisuje neprostovoljen obisk Katina v času svojega ujetništva v Nemčiji. Nemci so ga odvedli skup* no z angleškim častnikom v Katin, da je prisostvoval delu nemške ko* misije pod vodstvom prof. dr. Butz*a. To jo bilo maja meseca 1943. leta. Videl je mrliče naložene »v slojih«; imeli so zvezane roke in vidne strele v tilnik; nekaterim so celo streli pre* bili lobanjo in izstopili na drugi strani. Nemcem nikakor ni hotel izjaviti svojega mnenja glede Katina, čeprav se je prepričal kakor tudi njegovi angleški kolegi, o sovjetski krivdi. Pregledoval je pisma, beležke, izrezke časopisov..., ki so jih našli pri ubitih; vsi ti podatki so jasno kazali na dobo ubojev. Najbolj jasen dokaz pa je gotovo stopnja razkroja teles, ki je potrjevala nemško trditev. Poročilo je predložil poslanski zbornici v razpravljanje poslanec John E. Ran.kin. tovalci, ker niso bile sprejete neka* tere njihov* upravičene zahteve, kot na primer uporaba materinega jevika v svetu. Menda, edina pozitivna stvar tega zasedanja je bil soglasni sklep, da se nabavi posebna naprava, ki bo proti beležila govore raznih svetoval* cev, ker so sprevideli, da bi stenograf preveč oškodoval občinsko blagaj* no. Datum za prihodnjo se'jo še ni določen. med njimi tudi krivci obeh atentatov. Homatije zaradi MSI skušajo izrabiti komunisti, kateri si na vso moč prizadevajo, da bi pritegnili k sebi levičarsko usmerjene elemente. Odpustili bi jim, da so bili do danes fašisti, če bi le hoteli z njimi v skupno opozicijo proti vladi. Prav tako si iščejo komunisti prijateljev med liberalci, ki so prav tako nezadovoljni z vladnimi načrti. »katoliški glas" v vsako slovensko družino I PRISPEVAJTE za f L. Kemperletov sklad! Slovenski časopis »Svobodna Slo* venija«, ki izhaja v Buenos Airesu, prinaša kritiko pesmi pok. Ladota Piščanca, katere so izšle v Gorici t. 1. Pisec se je podpisal s črkami T. D., za katerimi se prav gotovo skriva dobro znani in priznani slo* venski kritik, ki sedaj živi kot emi* grant v Argentini. Pisec v začetku omenja žalostno Ladotovo smrt, prejšnje 'objave njegovih pesmi, po* men uvoda in potem podaja nekaj/ lastnih pripomb o pesnikovih go* riških literarnih sovrstnikih. Pove nam tudi, da je izhajal »iz slovenske* ga ekspresionizma (križarstva) in iz laške moderne«. Nakar pričenja s stvarno kritiko dela, katero zaradi važnosti ponatiskujemo. »Pesmi iz prvega časa (do 1934 no? sijo znake začetništva in bi morda urednik storit bolje, da se ni držal pesnikove ureditve zliirke iz teh let, ki gotovo ni bila namenjena za tisk, temveč za — spomin sebi na mladost. Iz pietete pa naj bi te pesmi dal na konec kot dodatek, kakor je storil Prijatelj z Murnovimi pesmimi (pa se mu je pri tem zgodilo, da je. eno najlepših »Jesen« postavil tja kot ne* dovršeno). Močnejši pesniški izraz dobiva v semenišču ter so nekatere pesmi pred posvečenjem samosvoj Kmečka opravila v decemdru DAVKI: V dneh od 10. do 18. zapade zadnji obrok davkov. Si li kaj v zastankih? Se ne izplača, ker moraš plačati visoke obresti. V HIŠI prezrači in prečisti dnov* no vse prostore, kjer kuhaš in spiš. Čist zrak je za zdravje nujno potre* ben. V SHRAMBI naj ti ne delajo ško* de miši, molji in drug mrčes, pa tudi ne plesen in trohnoba. — Ta mcsec odberi krompir za seme. Lepo ga razloži po kakšni lesi, da bo zagnal kratke in močne kali. — Mnogi ne bodo imeli semenskega krompirja: mnogi ga niso pridelali, drugim je segnil. Naroči pravočasno krompir pri zadrugi. Tudi krompir »kamnik«, kot ste ga dobivali iz Tolminskega, se dobi: deloma v Beneški Sloveniji, a tudi Consorzio agrario v Vidmu razpolaga z njim pod imenom »pa* tata, slava«. — Preglej kmečko orod* je, da ne bo od zemlje in da ne bo rjavelo: obriši in važne dele pomaži z oljem. V KLETI je čas prvega pretaka* nja. Predvsem ugotovi, če vino ne rjavi. Kozarec vina deni na sod zve* čer, zjutraj: pa poglej. Če je količkaj spremenilo barvo, moraš dati vinu metabisulfita, in sicer 10 do 15 gra» mov na hi: deni ga v čisto vrečico in obesi pri vehi v vino, a le toliko, da bo vrečica pokrita z vinom. Čez teden dni pretoči v nezažveplan sod. — Dobro je, če par tednov pred pretakanjem mraz upliva na vino: gotove snovi se strdijo, padejo med drožje in. vino se bolje čisti. — Se* veda velja to samo za zdrava vina, ne pa za sladka in vlačijiva. Takih se čimprej reši, četudi jih prodaš vinskemu veletrgovcu. — Sodi naj bodo polni. Prazna posoda oprana, osušena, zažveplana in zabita. V HLEVU bomo morali letos po* krmiti vso slamo, ker sena je malo. Če imaš krmske pese, korenja, za si* lo tudi repe, mešaj to med slamo, a dodaj živalim dnevno tudi po ne« koliko tudi oljnatih pogač. Te so nujno potrebne posebno za krave molznice. — Tudi v zimskem času vodi živino na zrak. Bolje je, da jo malo časa nekoliko zebe, kot da je izraz pesniške moči, ki je rasla (Je* senska, Moji dnevi noči, Luč), zlasti pa ciclus o drevesih (ki je deloma izšel v »Mladiki«; najboljše pa so go* tovo iz cikla »Božja igra«, prav tiste tri, ki so izšle v Domu in Svetu in ki dajo najbolj občutiti, kakšno izgubo je Goriška utrpela z njegovo smrtjo. V tem ciklu so pesmi, kakor Vigilija, Moj srčni dan, pričakovanje, Stara bajta... itd., ki pričajo, da bi se Piščanec razvil v močnega religioz* nega pesnika s smislom za slovensko folklorno tradicijo ter je tako stal zelo blizu tradicije Murnove. Ni je posnemal kakor svoj čas Bogumil Gorenjko, temveč jo je podajal s svojo osebno melanhoniio. in sveče* niško dušo. Najmočnejša in najzani* mivejša sta slednja cikla, ki ju je dodal urednik iz ostaline in sta ua* stali v letu tik pred smrtijo (1942 * 1943), potem, ko je za nekaj let po* polnoma utihnil. Tu je cikel o Lepi Vidi, ki je šla s Primorske in je ''hi* mna morda bolj iz erotičnega spo* mina, kakor pa simbol naroda na Primorskem, ki uhaja v svet in ka* terega ne bo mogel vsega pripeljati v svobodo, kakor razlaga urednik. »Tebe ni« je izredno lepa pesem, kakor tudi »Videl sem te«, dočim je najslabša »Tožba o golobčku«. V tem ciklu in v zadnjem »Poslednji akordi« vedno v zatohlem hlevskem zraku. Hlev med tem prezrači, skidaj gnoj in raztrosi svežega, suhega nastilja. — Napajaj živali v zimskem času z mlačno vodo in ne z mrzlo; od mrzle se žival lahko prehladi, dovolj je ne spije in za segretje mrzle vode v telesu rabi živina mnogo energije, mnogo hrane. V VRTU sadi v zavetnih legah zgodnji grah, in sicer vrste. Exp:es* Alaska, Saxa in Princ Albert. _ Izberi srednje debelo za seme in vsa* di jo v kakšno sončno in zavetno lego. — Korenjček in zeleno izkopaj in vloži jo v kleti v pesek V pesek vioži tudi snope rdečega radiča, ka* terega boš po potrebi silil v hlevu ali na gnojišču. —■ Peteršilj pusti na prostem in napravi mu streho iz ko* ruznih stebelj. Isto velja za zimsko solato. Špinačo in zelen radič zava* ruješ z navadnim listjem. — Ves vrt, ki je prost, na globoko prekopaj in obilno pognoji s hlevskim gnojem. V SADOVNJAKU so se drevesa ogolila. Dobro jih preglej. Odstrani vse suhe plodove in sežgi jih. Drevje očisti suhih in nalomljenih vej. Pre* sodi, kako naj se razvija krona in odstrani še mlade vse one veje, ki bi pozneje bile v napotje. — Po* škropi breskve s 3°/o modro galico. Doberdob Včasih lahko tudi mi sporočimo kako lepo novico, ki bo posebno dobrodošla našim brezposelnim. V li* stih smo čitali, da so v Gorici na* kazali celih dvajset milijonov za sta* novanjske hiše v Doberdobu; s tem bo dosti pomagano tako tistim, ki nimajo stanovanj, kakor tudi brez* poselnim. Iz Rima smo v teh dneh prejeli poročilo, da je za Doberdob dolo* čenih nekaj nad tri milijone lir, da bi tudi tukaj otvorili dela, ki naj bi zaposlila petdeset delavcev skozi sto* je Piščanec tisti pesnik, za katerim jokamo ob njegovi tragični smrti. »Pisana skrinja«, »Rad bi daleč šel od tod«, »Bog znaj«, »Oktobrska nedelja«... so pesmi naše sedanjosti, dočim je otroški ciklus božičnih pe* smi lepa religiozna molitev za ure* ditev zmede dni, ki so-tedaj vstajali na Goriškem. Zadnja pesem »Črna noč« pa je že predsmrtna balada ti* stih dni na Goriškem, ko so se od* pirali grobovi, a ni bilo od nikoder rešilnega glasu: »Iz črne noči voda šumi mimo domov * mimo grobov... — Vse molči * človeka ni da dal bi glas — med nas...« In v takem času je v enega teh grobov pal tudi pesnik sam. Njegova posmrtno izdana zbirka pesmi je nam lep spomin za gorišfce* ga pesnika, ki je bil na poti, da nam da svojsko pesem, individualno in kraško goriško pobarvano. Z nekaj pesmimi se bo pa gotovo uvrstil y vse naše bodoče antologije in ne bo umrl. V naši politično kulturni zgodovini pa bo. vedno omenjen med najdrago* cenejšimi žrtvami brezsmiselne komu* nistične revolucije v Sloveniji in pO: sebej na Goriškem. In v tem poi gledu sta uvod in zaključek še poseb* ne omembe vredna. Oskrbi si škropiva za zimsko škrop* ljenje! — Ta mesec sadi sadno drevje! Jame naj bodo velike. Pomni, da z jesenskim sajenjem pridobiš celo leto. Suša takemu sadnemu drevju navadno ne škoduje. NA NJIVI zberi vse, kar lahko služi za krmo. Skoplji rdeči radič! — Proti koncu meseca pognoji pše» nici z apnenim nitratom ali čilskim solitrom. Na vsakih 100 m-’ raztrosi po 1/2 kg enega izmed navedenil\ gnojil. Enako navrhno gnojenje po* novi pozneje v januarju. V VINOGRADU so trte gole in jih zato lahko ' začneš obrezovati. Izkoplji stare in onemogle trte in pusti globoke jame, v katere boš spomladi vsadil cepljenke. Pazi pa, da odstraniš vse korenine stare trte, ker bi drugače te korenine v zemlji segnile in bi širile koreninsko plesen. Najbolje bi bilo, da bi odstranil vso zemljo iz takih jam in jo nadome* stil s svežo, njivsko. — Zimski čas je čas rigolanja*globokega kopanja, ki je za nove nasade nujno potrebno. — Pripravljaj potrebni les za vino* grade. Koli naj bodo olupljeni. SENOŽET očisti kamenja, trnja in nepotrebnega grmovja. Morebitne krtine pusti pri miru, ker krt je ko* ristna žival in se hrani s črvi, ki izpodjedajo korenine trav. Seveda boš spomladi krtine poravnal, da se ti ne bodo ob košnji zadevale. — Senožet gnoji z umetnimi gnojili. Seveda je tudi hlevski gnoj dober, bol ji pa kompost. dvajset dni. Morda bodo v kratkem začeli tudi dela za napeljavo elektrike v Jamlje. Medtem ko se zahvaljujemo za po* moč našim brezposelnim, opozarjamo pristoj‘ne oblasti v občini in v Go* rici, naj bi vendar že enkrat izpraz* nili hišo otroškega vrtca, ter dali njen prostor otrokom. Saj je bila hiša, za nje zidana in so svojega vrt* ca skarjno potrebni. Karabinerjem naj pa sezidajo kasarno, o kateri go»-vorijo že celi dve leti. Priporočamo tudi brezposlnim sa« mim, da se pobrigajo, da se bodo-zgoraj navedena dela res vršila. Seja občinskega sveta v Gorici MSI povzroča vladi skrbi GOSPODARSTVO j DB01P1IBSHI NsOhVhIBCsE Trg sv. Andreja v Gorici Tudi letos imamo trg sv. Andreja v vsem svojem sijaju. Komedij kar ne manjka, vendar običajne gneče pa tli in je tudi ne bo, ker so meje zaprte. Poleg te smole imajo sejmarji in komediantarji še križ z vremenom, ki je deževno, kar preprečuje, odnos« no zmanjšuje še tisti redek dotok okoliških Slovencev in Furlanov. Go« tovo došli sejmarji in komendiantarji ne bodo imeli velikih zaslužkov, kar bo povzročilo, da bodo prihodnja leta prihajali semkaj v vedno manj* šem številu. Tudi še tako organizirani obiski ne bodo mogli oživeti trga, da bi bilo tako kot tedaj, ko sta tolmin« ski in vipavski vlak vozila množice iz podeželja. Imenovanja v Rimu Kardinal Peter Fumasoni«Biondi, prefekt sv. kongregacije za Širjenje vere, je imenoval za po d ravnatelj a v papeževem zavodu za Širjenje vere, preč. gospoda Rafka Vodeba. Imeno* vanje je toliko bolj pomembno, ker v tem zavodu že dolgo let ni bil imenovan predstojnik kak tujec, nik« dar. pa še Slovenec. V zavodu, Kjer prebiva nad 200 bogoslovcev iz več kot 35 narodnosti, je tako imenova« nje znamenje velikega zaupanja. Preč. gospodu Vodebu k njegovemu imenovanju prisrčno čestitamo in n:u želimo, da bi zaupano mu opravile) vršil v veliko čast Božjo in pa v ko« rist bodočim duhovnikom v misijo« nih! Istočasno je bil imenovan za asi« stenta v istem zavodu preč. gospod Jezernik Maks. Oba čč. gospoda sta za časa svojih bogoslovnih študij bivala v papeže« vem Zavodu za širjenje 'vere, in sla sc odlikovala v študiju in v vsem drugem, kar se želi in pričakuje cd bogoslovcev, zato ju je kardinal kon« gregacije imenoval na ti odgovorni mesti. Oba gospoda sta iz lavantinske škofije. Pomoč brezposelnim Prefekt je te dni sklical sestanek odbora za zimsko pomoč brezposel« n im, na katerem so razpravljali o načinu njegovega delovanja. Skler.iU so, da se bodo držali izkustev lan« skega leta tako pri pobiranju pri« tpevkov kot tudi pri razdeljevanju istih. Delavcem in uradnikom bodo v ta namen odtrgali poldnevno pla« čo, a višjim uradnikom celo. Odbor je sklenil tudi, da pozove k temu tudi industrijce, kateri -iaj bi daro« vali ne po svoji uvidevnosti, temveč po imetju, V goriški pokrajini ima« mo 10.720 brezposelnih, kar ni malo. Kot vidimo, je potreba res ve'lika, posebno v občini Gradež, kjer je največje število brezposelnih naše pokrajine. Upamo, da se bo temu pozivu odzval vsakdo, ki ima kolikor toliko čuteče srce, in tako olajšal trpljenje onih, ki živijo v bedi, kajti od višine celotnih prispevkov je od« visno koliko bo prejel vsaki brez« .poseln. Nova določila za 200 letnico goriške nadškofije Izvršni odbor za praznovanje dve« stoletnice goriške nadškofije je bil prisiljen popraviti svoje sklepe glede praznovanja dvestoletnice ustanovitve goriške nadškofije. In sicer je sklenil, da se bodo slovesnosti začele 6. ju« lija 1951 v Ogleju ter bodo trajale do julija 1952. Zaključni evharistič« n. kongres ne bo več v maju 1951. temveč v maju 1952, torej eno leto pozneje. Do teh popravkov je odbor prišel zato, da bi imeli več časa za praznovanje župnijskih in dekanij« skih evharističnih kongresov, ki se bodo razvrstili od julija 1951 do ma« ja 1952. Vse ostale iniciative ostane« jo, kakor je bilo sklenjeno. Proslava 150 rojstnega dne Franceta Prešerna na Dunaju Dne 3. dec. so na Dunaju odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je stanoval svojčas France Prešeren. Ploščo je odkril župan dunajskega mesta g. dr. Komer po slavnostnem' govoru univ. prof. g. dr. Karla Pivka. Avstrijsko prometno ministrstvo je za to priliko dovolilo polovično vož« njo iz Celovca na Dunaj. Smrt v Ljubljani Dne 28. nov. je v Ljubljani rena« doma preminul veliki slovenski igra« lec, profesor Ivan Levar. Mož ie bil med občinstvom zelo priljubljen. Bog mu bodi dober plačnik! Najdbe trupel ubitih ob koncu vojne V bližini Bologne, v kraju »Bosco di Galleria« so te dni izkopali 13 trupel ljudi, za katere je zdravniška komisija ugotovila, da so bili ubiti ob koncu vojne. Med njimi je bila tudi noseča žena. V bližini so v teku preiskave za ugotovitev kraja, kjer r.aj bi bilo zakopani nadaljnih 34 trupel, ubitih ob istem času ter na isti način. In potem pravijo, da se je to vršilo samo pri nas... Konkurz za pokrajinske živinozdravnike Višji komisar za higieno in ljudsko zdravje je razpisal natečaj za živino« zdravnike, pomočnike pokrajinskih. Na razpolago je 18 mest. Datum še ni določen. Obsodbe v Postojni Zaradi prikrivanja obveznih od« daj in grožen proti »ljudski oblasti« so se nedavno od tega morali žago« varjati pred okrajnim sodiščem v Po« stojni: Ivan Možina, njegova sestra Marija in Franc Sever — vsi iz Šmi« hela pod Nanosom. Oddati bi morali prašiča in 25 kg masti, a so se temu z'orožjem upi« rali, čeprav so oboji imeli vsak po 5 prašičev. Možina Ivan je bil obsojen na 1 le« to in tri mesece odvzema prostosti s prisilnim delom, njegova sestra Marija na 8 mesecev prisilnega dela in Franc Sever pa na 7 mesecev istega. Vatikan demantira Glede vesti o neki domnevni ju« goslovanski delegaciji duhovnikov za dosego konkordata med sv. stolico in Jugoslavijo so odgovorni vatikanski činitelji izjavili, da so omenjeni du« hovniki prišli le na svoj stanovski redovniški kongres. Glede konkorda* ta pa je treba pomniti, da ni edina ovira slučaj nadškofa Stepinca, tem« več celotna vladna cerkvena politika, ki je odkrito preganjanje kat. cerkve. Opozorila beguncem 1. Begunci, zvrženi od avstralske, kanadske ali ameriške komi.iije, brž ko dobijo sporočilo naj se javijo na uradu Centra NCWC « Riva Piaz« zutta, 18. To velja za one. ki so žc vpisani v Center, kakor tudi za one, ki še niso vpisani. 2. Begunci, ki so bili sprejeti na IRO samo za legalno zaščito in bi želeli emigrirati, naj se javijo na Intake Centru IRO « Corso Roose« volt, 5/1. Vino v prosti prodaji Določeno je bilo, da vsak kmet lahko prodaja lastno vino doma v kleti ali v kakem drugem prostoru. Za dovoljenje mora prositi krajevno orožniško poveljništvo, odnosno kve« sturo, katero mu ga izroči proti pla« čilu gotovih taks. Darovi za Vincencijevo konferenco Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu naznanja, da se bo spreje« malo v nedeljo 10. dec. pri vseh cerkvah v Trstu in okolici, kjer je slovenska služba božja darove v de« narju in v blagu. Slov. Vinc. konfe« renca se že vnaprej toplo zahvaljuje vsem dobrotnikom tudi v imenu ubožcev! Odlok o odkupu kmetijskih pridelkov Kot smo zvedeli, je izdala zvezna vlada Jugoslavije odredbo o odkupu kmetijskih pridelkov. V koledarskem letu 1950 bodo odkupovali obvezno: meso, mast, loj, mleko, mlečne iz« d^lke in volno; v gospodarskem letu 1950=51 pa žito, krompir, stročnice (grah, fižol, lečo itd.), olivno olje in seno. Ljudski odbori morajo žc pred jesensko setvijo določiti za vsakega pridelovalca vrsto in količino obvez« ne oddaje s vpisom v gospodarski list. Kmetijske pridelke morajo od« dati zasebna kmečka gospodarstva, kmečke delovne zadruge, zadružne ekonomije, polovitaarji in zakupniki. Obvezna oddaja bo določena po proizvodnji kmetijskega gospodar« stvia, količina pridelkov -pa po go« spodarski moči. Kmetijske pridelke bodo odkupovali po vezanih cenah, pridelovalci pa bodo razen plačila v denarju dobili tudi bone za nakup industrijskega blaga. Kom. partija v Sloveniji Dne 14. okt. t- 1. se je vršila par« tijska konferenca v Novem Mestu, na kateri so v glavnem kritizirali od« nose partijcev samih do kmeto\. Rečeno je bilo, da storijo zelo malo, da bi tudi kmetje spoznali delo in zahteve partije. Rečeno je bilo tudi. da iz tega razloga je še vedno zelo malo kandidatov in članov partije iz vrst kmetov in pa tudi delavcev. Da kmetje sovražijo partijo je raz« vidno tudi iz uspeha zadnjega poso« jila, katero je na kmetih uspelo le 4°/o, dočim v mestih kar 86°/0 pred« videnega. Še vedno konferenca štirih V velikem govoru, ki ga je imel Churchill v parlamentu pretekli teden, je pozval vlado, naj le proučuje možnost za sestanek štirih velikih, ker bi tak sestanek utegnil zmanjšati napetost na svetu. Svetoval pa je, naj bi se predmet konferenci, če bi do nje prišlo, razširil tudi na druga vprašanja in ne samo na nemško. Število nemških misijonarjev Število nemških misijonarjev, ki so odšli po letu 1945 v misijone, znaša 547; od teh je 139 duhovnikov, 32 misijonskih bratov in 376 misijonskih sester. Večina teh misijonarjev je odšla v Južno Afriko, ostali pa v Indijo, na Japonsko in med ameriške črnce. Število vseh misijonarjev nemške narodnosti znaša sedaj okoli 7500 oseb, med tem ko jih je bilo pred zadnjo vojno 8019. Društvo kat. staršev Društvo kut. staršev, se je obrnilo na predsednika mehi kanske republike s prošnjo za uposlavi-tev svobodnega pouka, ki je od leta 1934. popolnoma pod kontrolo veri neprijazne vlade. Melii-kanska Kat. akcija, ki šteje okoli pol milijona članov, je ta korak kat. staršev enodušno podprla. Volitve v zapadnem delu Berlina V zapadnem delu Berlina so se te dni vršile občinske volitve, na katerih je socialdemokratska stranka župana Reuterja zgubila absolutno večino, ki jo je imela do sedaj v obč. svetu. Vendar so oni še vedno najmočnejša stranka v Berlinu, ki bo pa morala odslej naprej vladati koalicijsko. Gotovo so pri teh volitvah dobih najhujši poraz komunisti, s svojim pozivom ljudstvu k bojkotu, kateremu se pa ljudje niso odzvali ter tako kompaktno volili proti volji komunistov. Radio Trst II. Dnevne oddaje: 7.15«8.30, 11.30«14.30, 17.30=24.00. Ob nedeljah: 8.00«24.00. Poročila dnevno: 7.15, 12.45, 14.00, 19.45, 23.15. Poročila ob nedeljah: 8.15, 12.45, 19.45 23.15. Dnevni pregled tiska: 14.00 (razen ob nedeljah). Glas Amerike: 18.00 (razen ob ne« deljah). Petek, 8. decembra: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Pogovor z ženo. — 20.10 Klavirski koncert prof. Mirce Saneinove. — 20.30 Tržaški kultur« ni razgledi. — 21.00 Mojstri besede. —• 22.45 Večerna glasba. Sobota, 9. 12.: 13.20 Šramel kvintet Veseli godci. — 19.00 Programski periskop. ■— 21.00 Sobotni večer. — 22.00 Glasba za zaključek tedna. Nedelja, 10. 12.: 9.00 Kmetijska od« da ja. — 11.30 Aktualnosti. — 12.00 Lepe melodije — lepi glasovi. — 13.00 Glasba po željah. — 16.00 Ponovitev. —- 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. — 18.00 Oddaja za najimlajše STORŽEK. — 21.00 Z domače knjižne police. Ponedeljek, 11. 12.: 19.00 Iz filmskega sveta. — 20.30 Okno v svet. — 21.00 Opera. 'I orek, 12. 12.: 13.00 Glasba po željah. 19.00 Mamica pripoveduje. 20.00 Evropski varjete. — 21.00 Vzori mladini. Steda, 13. 12.: 19.00 Zdravniški vedež. 20.30 Naša šola. — 21.00 Slovenske narodne izvaja vokalni; kvartet Ve« seli bratci. Četrtek, 14. 12.: 13.10 Slovenske na« rodne izvaja pevski duet, na har« moniko spremlja Mario Sancin. — 18.15 Glasbeno predavanje. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder nato pestra glasba. Darovi za sklad L. Kem p er le ta Ga. Černe Amalija « Vrh, namesto cvetja na grob preč. msgr. Brumata 220; Karel Črnigoj v isti namen 500; Marijina družbeniea iz Trsta istotako 500— lir. Za Dobrodelno društvo Polh France namesto cvetja na grob pok. msgr. Brumata 1000; osta« nek od nabirke za venec pok. msgr. Brumatu 1025 lir. Srčna hvala! Knjige Goriške Mohorjeve družbe se prodajajo: v Gorici v Katoliški knjigarni, v Trstu v knjigarni Fortunato. LUPŠE IVAN TRGOVINA »PRI SONCU« Manufaktura - Galanterija in vse vrste PERILA 4' R S T Via Coroneo « Via Rismondo št. 1 Nasproti SODNE PALAČE Odgovorni ^urednik ~Stanko ~stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici Dr. METOD TURNŠEK : „<3U om šef na planine. it (NOVELA ) Pri Zasavčevih so o pustu tudi imeli velik praznik. Trdnikovemu Francetu je res uspelo, da si je osvojil Ružkino srce. Imeli so slovesnost zaroke, h kateri so se zbrali vsi ožji sorodniki, izvzemši hudo teto Berto. Striček Jožko je tokrat tvegal ne samo »samostojen« obisk, marveč celo slavnostni govor! Nazdravil je nekako takole: »Eliea nam bo gradila in opremljala ljubke domove, Ciril nas bo preiskoval do kosti in obisti zdravil, nas bo z vsemi domačimi in tujimi leki, —> naša Berta ceni samo tuje! —, Ružka nas bo vabila in vodila v skrivnostno prirodo, pa le k Savici, prosim, nikar zopet!, France nas bo pa miril kot pravnik, če se bomo Jtaj spričkali, pri nas doma je kar nenadno ogenj v strehi! Spretno, upam, nas bo uravnaval in spravljal! Bog daj zdravje vsem, mladima paroma pa skoraj prav srečno in veselo poroko!« Vsi so govorniku bučno zaploskali. Prvi se je z zahvalo oglasil Ciril: »Hvala vam za vašo zdravico in plemenite želje, gospod Jožko! Kar mene zadeva, upam, da vam ne bom strl nobene kosti. Za zdravje obisti in srca pa vas bomo včasi vzeli s seboj na izlet v gore, kot n. pr. k Savici !