Sploine vesti. IZJAVA. Naj mi tovariši oiprostijo, da sprego« vorim danes v osebni zadevi. Odločno sem bil vedno proti vsakemu polemiziranju z »Edinstvom«, ker sem prepnčan, da stvarni argumenti ne odločojjejo, dokler ne iztre« bimo iz naših stanovskih vrst zadnjih ostan* kpvonedvojne morale^k^e bi!a<prokletstvo našega čtanu, one dvojne morale, po kateri je treba tovarišu iz nasprotnega tabora za vsako ceno ponižati in lastnega pristaša za vsako ceno ščititi, naj uganja kar hoče. Molčal sem zato dosledno na vse naipade in izsivanja v »Edinstvu«, molčati bočem tudi na zadnji očitek »Edinstva«. da je bila na naši strani »netovariška gonja napram čla= nu R. Knafliču«, molčati pa ne morem, naj mc tovariši razumejo ali ne, na poročilo v zadnjem »Edinstvu«, da je pravni zastopnik Knafličev pred sodiščem na podlagi mojega celjskega referata ugotovil popolno sklad^ nost mojega in Knafličevega načelnega ipoj« movanja v našem nacionalnem vprašanju. Ta ugotovitev je v popolnem nasprotstvu s tem, kar je »Edinstvo« prej o tej zadevi pi« salo. Ali naj to smatram kot nekak indU rekten preklic ali popravek? Ta način ne bi ibil moški. Ako sem spoznal. da sem trdil o kpm nekaj neresničnega, bom kot mož to priznal in obžaloval. V resnici so mi s to ugotovitvijo storili slabo uslugo. Res je si« cer, da je bil moj govor vseskozi naciona« len, ali v pojmovanju nacionalne misli je bil daleč proč od vsakega dogmatizma, for« malizma in vsake tesnosronosti. V skladu s svojo nalogo, sem se trudil, da premostim nasprotstva v pojmovanju naše nacionalne misli s tem, da ji dam ono globino in šU rino, ki bi Jahko vse zadovioljila. Bil je to poizkus z najresnejšim namenom, bil je pa tudi moj zadnji poizkus. Reševanje našega državnega nacionalnega vprašanja prepu? ščam zanaprej onim, ki so patriotizem in nacionalizem vzeli v zakup. Svoj nacionalni idealizem bom zanaprej predvsem udejstvil v boju za pravice slovenskega narpda. Če me kdo radi tega imenuje separatista ali karkoli, svobodno mu. Svobodno lahko vsakdo to mojo jlzjavo izraMja. Lepa pri* lika se tqrej nudi vsem onim ki hočejo na ta način svoji stvari služiti. Rudolf Mencin. — Prosvetni program za našo državo. Komisija, ki naj izdela državni prosvetni program, je imela že drugp sejo pod pred« sedstvom ministrovega pomočnika Risto Jojiča. Razpravno snov so razdelili na na* slednje točke: 1. Katere šole so potrebne; medsebojni odnošaji teh špl. 2. Enotni učni načrt in bodoči prosvetni program. 3. Ali naj bodo vse šole podrejene prosvetneinu minjstrstvu ali pa tudi drugim ministrstvoip. 4. Nacionalna in splošna kultura naših šoi. 5. Učni in vzgojni značaj naših šol. 6. Gmots no stanje šobtva. 7. Visoko šolstvo. Za čim temeljitejšo proučitev teh vprašanj se bo komisija razdelila na več sekcij. — Otvoritev novih vzporednic in razre« dov: V Zgornji Siški, srez Ljubljanska okol. se otvori otroški vrtec. K otroškemu vrtcu v Šoštanju se otvori vzporednica. Na osnov« ni šoli v Šenčurju ,se otvori vzporednica. Onpvna šola v Izlakih se razširi v triraz* rednico. — Raženj za tovarištvo. Dne 22. no* vembra 1927 jo umrla v javni bolnici v Ma« riboru g. Judita Čeh, vdova po 1. dec. 1923. leta umrlem nadučitelju Čehu. Bolehala je nad dve leti. Njen dclež je bila sama rev= ščina in nadloga. Prijateljev je imela malo in njena ppslednja volja je Jbila, da se naj o njeni smrti nikdo ne obvesti, češ: »Nikdo me ni poznal prej, čemu bi ob grobu pomi= lovali mene in moje otroke!« Zapustila je 5 nepreskr*bljenih otrok: 1. absolventa me= ščanske šole, ki dbiskuje sedaj privatno šo« lo »Kovač« — strojepisje — v Mariboru, 2. učenca II. letnika Trgovske akademije v Mariboru. 3. Učenko IV. meščanske šole v Cankarjevi ulici v Mariboru. 4. Vajenca li= tografije v zadnjcm učnem letu in 5. učenko II. razreda osnovne šole. Otroci so ostali brez očeta in brez matere; stanujejo v stari šoli. Ker je bila pokojnima pičla so trpeli pomajkanjc vsa leta po očetovi smrti. Ob* leka grc k skrajnemu kraju. 2ivil nimajo. Domovinska oibčina Zrkovci pa pričakujc s strahom dan, ko bode morala prevzeti uči* teljskc sirote. Pokojnine bodo dobili pri« bltžno 867 Din čez 4 mesece Do sedaj so se zaVzeli za žalostno usodo zapuščenih tova« riš Anton Brumen, ki bo vzel najmiajšo za svojo in upokojeni tovariš Knaflič Davorin s svojo soprogo, ki je, kakor ipravi sv. Mar* tin, podaril vrhnjo suknjo. S tcm scm po= vodal vse. — Pri učiteljski Samopomoči nh so /bili, ker so pač odlagali, kakor mnogi drugi, dokler ni bilo ,prepozno. Zlato v ognju — prijatelji v nesreči — in zdaj je na ražnju »tovarištvo«. Tiovariši(ice)!, videli bodemo kako vsebino ima ta beseda. Ene* mu bi bilo treba ipoiskati službo: ima 4 me> ščanskc šole, lepo piše in izvrstno riše, veže knjige in januarja 'bo absolviral knjigovods stvo, strojepisje in korespondenco ter tr« govsko računstvo pri Kovaču v Mariboru, drugim bi pa bilo treba omogočiti, da kon= čajo šole oziroma učno dotbo. Kakor kdo pojmi: besedo »tovarištvo«, tako naj stori! Imena in uspc-h — sliko tovarištva — bom objavil v »Učiteljskem Tovarišu«. Tovariše blagajnike učiteljskih društev prosim da ipri učiteljskih zborovanjih opomnijo tiste. ki bodo iprezrli to notico. — D. M. Brezje pri Mariboru, 28. novembra 1927. — Simon Petrovič šolski upravitelj začasni varuh. —- Prošnje učiteljev za imenovanje, premeščanje in upokojitev. Prosvetno m\nistrstvo jc odredil«, da jc vsako prošnjo učitelja ali učitcljice za imcnovanje, premeščenje ali upokojitev a limine 'zavrniti, če se predloži direktno ministrstvu, mesto po predpisani službeni ipoti. Odredba jc bila izdana predvsem zato, ker so sc pripetili slučaji, da so se vlagale ipotvorjene prošnje od drugih, kot v prošnji navedenih oseb z namenom, da bi sc povzročale ljudem ne* ¦prilike. — Narodne noše za šolske prirediive. O;b državnih praznikih, ob koTicu leta ali tudi 'za druge prilike potrcbujejo šole na« rodne nošc. Včasih gredo razni hitro zma« šeni kostimi žc med maškarado. Otroške nošc je najtežje do'bki!. Zato :bi bilo iprav, da si šole, ki imajo vsaj nekaj denarja, omi* siijo svojo lastno garderobo narodnih noš, ki jih izdelajo same učenke višjih razredov. Če bi se oglasilo dovolj šol, sem pripravljen proskrbeti kroje za noše in dodati tcm tudi potrebna navodila. ali pa preskrbeti tudi noše. Mogoče bi veljala garderoba kakih 6 noš (dekliških in deških) brcz obuvala kakih 800—1000 Din, kar bi sc v nekaj mesecih dalo sigurno na'brati. — Opozarjamo na inscrat tvrdkc ROZ* MAN in prosimo da sc p. n. učiteljstvo pri nakupu sklicuje n a n j.