14. htev.
Kovo mesto, 25. julija 1911.
XXVIL letnik.
Izhajajo 10. in 25. Tsacoga mcscca. Cena jim je 8 poštnino vred za cclo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in droge evropekc države znaša 2 K 50 h, xa Anicrilco pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem meatu.
Gospodarstvo.
Srbečica pri prašičih.
Tako imenuje nase ljudstvo bolezen, ki ae pojavlja pogostoma pri prašičih in ki se kaže na tem, da ae prašiči nočejo zrediti, da mocno shujaajo in da se radi drgnejo, ker jih koža srbi.
Praaiči aliujsajo kakor bi bili jetični. Vendar nič ne pokasljujejo. Živali postanejo seveda tudi mršave. Prej gladka koža postane bolj grampasta in umazano rumenkasta. Posebno pod vampom, med zadnjima nogama, pa tudi sicer postane koža nekam rumenkasta.
Po nalih krajili se tu in tam prikazuje ta bolezen in dela posameznim gospodarjem veliko Škodo. Kmetje jo imenujejo arbecico in rabijo tudi sredstva proti njej, navadno taka, a katerimi odpravljajo koŽno srbečico.
Vzrok bolezni pa ne tiči v koži, ampak globje. Vzrok tej bolezni je iskati najbrž v slabi prebavi ali v pokvarjenem Želodcu. To slabo prebavnost dobi prašič s slabo krrao, naj si bo da je krma sama na sebi slaba ali pa, 'J» je slabo pripravljena in nezdrava. Pospešujejo jo pa tudi druge okolnosti, slaba strežba, slaba čeja, slabi mokri
Bvinjaki itd.
Zato pa tudi vidimo, da se ta bolehnost najraje pokaže po takih svinjakih, kjer je strežba in krma pomanjkljiva. V dobro oskrbovanih avinjakili je ni najti.
Kako je take prašiče zdraviti, to sledi iz narave te bolezni. Na vsak način je obrniti vso skrb na boljšo strežbo in na zdravo, lahko prebavno krmo. Boljša prebava naj se poskuša tuđi doseči s tem, da se polaga odraslim prašičem vsak dan nekoliko grenke soli (eno do ^ve žlici) ali pa eno žlico umetne soli iz Kariovih varov. ^obe se pa tudi boljša zdravila, toda le proti živinozdrav-Qiíkemu receptu, zato je nujno priporočati, da se v takih slučajih obrnemo na živinozdravnika.	—r—
Meje po naših gozdih.
Zaradi mej se je pri nas zapravdalo že na stotisoče denarja. Koliko jeze, koliko stroškov in nepotrebnih potov nam prizadele te pravde! Majhen prestopek, ki je časih čisto nedolžen, pa vzrojimo do tožbe, ki mnogokrat več stane, kakor )e vse skupaj vredno. To vse pa le zaradi-ts&a, ker smo prepirljivi, ker hočemo prav imeti in sosede v Škodo pripraviti, četudi nazadnje nimamo prav in ûioremo sami stroške trpeti. Koliko zlatega denarja se je že ^^ ta način prav po nepotrebnem zabilo?!
Posebno žalostne so v tem pogledu razmere po naših Sczdih. Nase gozdne parcele so majhne, imajo nepravilne oblike in imajo zato tudi mnogo mejaŠev. V takih raz-®ierah bi morali biti mejniki povsod skrbno po-
stavljeni, pa je ravno nasprotno. Koliko je_ parcel, ki bi bile prav in dobro zamejičine? Prav malo! Še ni dolgo tega, da sem ogledaval gozd, ki je bil slučajno na prodaj. Poklical sem mejaša, kateremu 80 posestne razmere v do-tičnem kraju dobro znane, da bi mi pokazal, kako gredo meje pri dotični gozdni parceli. Kazal in mahal je pač z roko, približno seveda, kako bi imela meja ležati, toda določnega ni vedel ničesar povedati. Cisto naravno ! Če ni mejnikov, je težko pokazati pravo mejo! In tako je tudi po drugih gozdih ! Povsod so meje bolj ali manj pomanjkljive.
Glede mej je zaradi tega po naših gozdih velik nered in čas bi bil, da se tudi na to stran kaj ukrene in da se tudi na ta način varuje naše gospodarje pred nepotrebnimi tožbami in stroški. Država ima vsa posestva nacrtana v katastru in mora skrbeti za posestne pravice. Zato pa naj zahteva, da so postavljeni tudi zunaj potrebni mejniki! Za te mejnike bi morali mejaši skrbeti! Vsak posestnik bi moral paziti, da ima po meji vidne mejnike in ti mejniki bi ae morali od časa do časa postavno pregledovati. Na noben način pa ni puščati gozdnih meii\ tako v nemar, v kakorsnem se zdaj nahajajo, kajti niČ čudnega ni v takili razmerah, če imamo toliko tožbii zaradi motenja posestnih pravic.
Dokler se ta nered po naših gozdih mirno trpi, toliko časa dajejo merodajne oblasti same priliko do pravd in a tem vred tudi do tiste zapravljivosti, ki je v zvezi a takimi tožbami !
— r-
Politični pregled.
Državni zbor je začel novo zasedanje 17. jnlija. Starostni predsednik baron Fachs poziva poalance k resnobnemu delu, katerega dovolj ^t» zbornice. Poslanci store obljubo vsak v svojem jeziku. — Dne 18. julija so sc na dvoru zbrali člani obeh zbornic k prestoJncmu govoru, radi katerega je cesar prišel iz Išla, kjer sedaj biva. Cesar vabi poslance, da se resno lotijo zamujenega dola. — V prvi vrsti zahtevajo državne koristi, da se izpopolnijo brambena sredstva. Nova vojaška postava upclie dveletno sJažbo, česar prebivalstvo želi. To bo uplivalo tudi na finance. Zato želi nujno rešitve bančne predloge. Davčna bremena se uaj pravično razdelc; zato bo vlada predložila finančno načrte.
Starostno zavarovan je se bode moralo npeljati. Zboljšati treba položaj nižjih državnih nslužbencov. — Gospodarstvo kmetijstva, obrti, trgovine, industrije potrebuje tudi prometnih sredstev, železnično npravo je preustrojiti, da ne bo pasivna, — Šolstvo se mora povztiigniti. Ljudska šola mora spolnovati nravno-vcrsko vzgojo. ViĚješoIstvo zahteva tudi zboljšanja. — Pravosodje potrebuje primernih sprememb; preosnovati je tndi državljansko pravo. — Za tako delovanje je potreben nov ]>08lovnik, pred vsem pa narodna sprava — v prvi vrsti med Nemci in Čehi. Naj se doseže sporazum med tema in med drugimi narodi. Cesar sklepno vso kliče ua delo, želcč blagoslova božjega. — Poslanci so cesarjev nagovor živahno odobravali.
V	seji dne 21, julija se je zbornica konstituirala. Za predsednika je izvoljen dr. Sylvester s 387 od 429 oddanih glasov. On jo zmeren liberalec, član najštevilnejše parlamentarne skupine nemsko-narodne zveze. Podpredsedniki ao; Pemerstorfer, socijalni demokrat; Poçaiinik, Jugoslovan; dr. Conci, Italijan; dr. German, Poljak; Zdaraky, Čeh; Juckel, krščanski socijalec; Roinancuk, Rusin, — Med zapi.snikarji je Slovenec dr, Benkovič in Hrvat dr, Tresič, Reditelj Hrvat dr. Sesanijč.
V	prvih dneh so se osnovali razni klubi. Že dne 15, julija se je osnovala ,,Hrvatsko-8lovenska Zajednica" na programi V. L, S, in hrvatske Stranko Prava. Vanjo je takoj, vstopilo 20 Slovencev in 4 dalmatinskih pravašev. Načelnik dr, Susteršič, podnaćelnika: dr, Dnlibič (Hrvat) in dr, Korošec. — Potem si je 5 primorskih poslancev osnovalo „narod ni klub", kateri so zajirosiii Zajednicu, da bi z njo stopili v ožjo zvezo radi jodnotnega postopanja. In tako je nastal „Hrvatsko-slovenski klub"* ter k prejšnjim privzel v načelstvo poslanca Spinčiča. Tako šteje ta klnb 29 poslancev. — Potem je še tretja skupina jugoslovanska 7 dalmatinskih neklerikalcev, ki pa najbrž stopijo v dotiko s ^hrvatsko-slovenskim klnbom". Ostaja samo še liberalec dr, Rav-nihar, ki ne ve kod ni kam in kaže, da je središče Slovenije — Ljubljana brez glave. Vsi pravi roiiojjubî radostno pozdravljajo jednotnost jugosiovanskih poslancev. Vsak vidi, kako je težko spraviti ljudi raznega svetovnega nazirala pod en klub. Gotovo pa je, da popolno jednotnost kali samo liberalizem. Nadejati se je, da bodo tudi bolj i^a liberalnost cikajoči poslanci znali se toliko krotiti, da jim bo bolj na srcti blagor katoliškega ljudstva, nego razpadajoči liberalizem.
V	petkovi seji so slovenski poslanci ia roi^i tovariši vložili dve važni interpelaciji. Dr. SusterSič s tovariši: Kaj hoče vlada ukreniti, da varuje avstrijske koristi v Maroku z ozironi na pogajalca med Nemčijo, Francijo in Anglijo? Dr. Krek s tovariši pa: Kako hoče avstro-ogrska monarhija izpolniti svoje dolžnosti, katere jej nalagajo sedanji alhaiiski nemiri?
Nujne predloge za državno podporo so vložili: posI.Jarcza pogorelce v Gaberji in posestnike v Radovici in v Drasičih, katerim je toča napravila do 400,000 K škode. Poslanec Hladnik: za vinogradnike v krški občini — škode do pol milijona kron — in za vinogradnike v Girniku pri Žt, Rupertu in v Veliki Doiini, Štajerski poslanci pa za svojo poškodovance. ~ Poslanec Ro.skar s tovarši predlaga proniembo tiudskošolskega zakona, ki naj se ozira bolj na kmetijstvo, — Dr, Žitnik s tovariši predlaga zakon, da se oproste davka stanovaiya za kmečke družine. — Isti predlaga, naj se izdela zakon, da bodo smeli deželni zbori vpeljati prisilno zavarovanje proti ogr^u. RoSkar s tov. predlaga, naj bi država prispevala k zgradbam ljudskih šol. — Socijalni demokrati so predlagali, naj se kot prva točka prihodi^ič obravnava nasvet o uvozu argentinskega mesa, ne pa bančna predloga. A to je le pesek v oči delavstvu. Poimensko glasovanje je odklonilo socijaldemokratičen predlog — na vrsto pride bančna predloga.
Ogrski (li-žavai zlioi- ima obstrukcijo, Košntovci in Justhovci zadržujejo obravnavo o bramhenem zakonu.
-H-
Zabavi in pouku.
Otroška obrana in oskrba.
Sjiisal C. 1).
Nismo So zgubili utisov, ki smo jih udobili lani o priliki osme skupščine dru.štva za prisilno vzgojo in oskrbo v Ljubljani. Izborna predavai^a sukala so se tudi o poglavja „Mladina in njena oskrba". Pač marsikatera izvrstna misel je tu vznikuila in bodrila k pospeševanju oskrbovalne vzgoje (Fiirsorgeerziehung).
Po vsporedu letošnje devete skupščine označenega društva v Brnu vleče se baš ideja oskrbovalne vzgoje kakor rndeča nit. Oskrbovalna vzgoja je postala krilata beseda v vseh kronovinab in danes imamo že dokaze za «dejstvovanje te vzvišeno plemenite misli.
V izvrstni kr^igi nižjoavstrijskega deželnega svetovalca g. dr, Frančiška Hneberja; „Kinderschiitz und Jugcndftir.sorge in Osterreich" (izšla je v c. kr. dvornem založništvu šolskih knjig 1911) izražena so dotična pravna in organizacijska načela. Prav bi bilo, da bi se ta ktyiga v interesa stvari dobro razširila!
Posebno razveseljivo je, da sodeluje tadi država na tem polju in želeli bi ie, da bi kmalu zakon postali načrti, zadevajoči kazensko ravnanje z mladostniki in oskrbovalno vzgojo, o katerih se je lani posvetovala gosposka zbornica.
Z zadoščeiqem moramo konstatirati, da se je doslej na polju oskrbe s pridom delovalo od strani dra.štev in zasebnikov, ali vse to se je vršilo dosibmal le razkosano, moči so se razblinje-vale, enotnega vodstva ni bilo.
Mladina prihaja čim daljo bolj zanemarjena, po.surovcla, zločinska; treba jo od moralično propasti odvrniti, treba njena slaba nagnenja v kali ugonobiti, zato pa se danes pač upravičeno smatra, da „oskrba" (Fiirsorge) sama tem zlim razmeram ne more priti v okom, ako se no uveljavi tudi še „predo.skrba (Vorsorge),
Razveseljiv početok take predoskrbe vidimo v vstvaritvi „uradov za otroško obrano" (Kindorschutzamter) na Moravskom v Ostravi in Brnu; tadi na Dunaju jo vstvaritev že v tiru. Vodilno načelo teh uradov je, mladino obraniti ziih vplivov. Sestajajo iz upravnega in delovnega odbora. Slednji odbor ima nastavljeno uradnike, pa tudi prostovoljne sočlane obojega spola,
IzpolnijQvaiqo nalog teh uradov za otroško obrano temelji na inštitutu „varaštva po poklicu". Delé se pa naloge teh uradov takole;
1,)	Predvsem preskrbljujejo vse, kar treba za pravno varstvo otrok; to so toraj posli varuštva po poklica v ožjem smislu, posredovanje in predlagarije varuhov, posvetovanje z varuhi in pri-pomoč mladinskemu sodniku.
2.J	Preskrbljujejo vse, kar treba za telesno varstvo otrok. Neposredno nadzirajo vse varstva potrebne otroke, jim poiščejo rejnike, le-té nadzorujejo, dajejo zdravniške svete, upravljajo zavetišča za dojenčke, nabirajo podpore, organizujejo zasebno dobrodelnost.
Urad za otroško obrano naj ima z vsemi v po.štev prihajajočimi uradi in javnimi dobrodelnimi zavodi stike, sodeluje naj pri ustvaritvi novih organizacij v interesu otroške obrane, V tem je jasno izražena misel enotnega vodstva, s tem jo zagotov^en centralno organizirani postanek velevažnih, nujno potrebnih naprav za občno dobrobit.
Nemčija je zgodaj uvedla take urade za otroško obrano in se more ponašati z lepimi uspehi; iz njenih zavodov črpali so izkušnje prvi na Moravském vpeljani uradi enakega delokroga. Naj bi, druge kronovino avstrijske zamujeno skoraj že dopolnile!
Se v nekem drugem oziru ao razmere v Nemčiji boljo od naših. Tam je uvedena pogojna pomilostitev mladostnih obsojencev. Ta na podlagi zakona obstajajoča urodba jo že marsikaterega zanemarjenega mladostnika rešila pred prepadom zločinstva. Akti o mladostnih zločincih se predlože po dognani razpravi justičnemu ministerstvu, ki izreče „pogojno pomilostitev", na kar pridejo akti k pristojnemu društvu za oskrbo. Naloga le-tega je, da mladostnika izroči „sposobnemu oskrbniku" (Fiir-sorgeperson). Na ta način dobi pogojna pomilostitev svoj poseben iiomen.
Pa nc samo tako pomiloščeni, ampak tudi iz kaznilnic in prisilnih delalnic odpuščeni so v Nemčiji deležni obrambene oskrbe. Občine, ki bi sicer bile upravičene take osebe izgnati, morajo na odredbo oblastvenega oskrbovalnega urada tako odredbo opustiti. Tudi policijsko nadzorstvo sme sc nadomestiti z oskrbovalnim nadzorstvom (Schutzaufsicht). Agendo teh uradov se množe čedalje boli i po številu i po značaja, zato pa morajo imeti uradi zelo sposobne uradnike.
Pravec vseh mnenj poklicanih strokovnjakov teži za tem, da naj si gredo obrambena oskrba, kazensko pravo in kazenska izvršba druga drugi na roko v svrho, da se mladostnike obvarje pred zločinskim brezdnom, odnosno da se mu dá, ko je zapustil kraj, kjer je prestal kazen in dal človeštvu zadoščenge za storjeno mu krivico, nekako popotnico za nadaljne, boljšo in dostojnejSe življenje do konca svojih dnij.
V' vsa ta in enaka važna vprašanja je posvetilo društvo za prisilno vzgojo in oskrbo in je storilo tokom desetletnega svojega obstanka mnogo koristnega, osobito pojašnje val nega dola.
Osobito jo pokazalo v javnosti pota, po katerih edino bi bilo moči vedno rastoči zanemarjenosti in krimináliti mladino priti v okom. Komur je otroška obrana in mladinska oskrba na srcu, gojil bode pač iskrene že^je za nadaljni prospch toga društva in njegovih plemenitih težetg,
Dostavek urodn,; Plemenite svrhe ima v članku omenjeno društvo oziroma urad. Na.ša menenje je, da mora biti vsa ta oskrba postavljena na trdni temelj to je: ve r s k o-nra v no vzgojo, kar n. pr. imajo pred očmi „patronati družbe sv, Vincencija, ali „sO' rafsko delo ljubezni", tudi „salezijanska vzg(/jevalÍ5ča" itd. Ako bi pa omenjeni ,,uradi" delovali zgolj pf birokratičnem načiuHi bi ne dosegli posebnih uspehov.
Dopisi.
Itnisiiir.P 8. ju3. — Ker smo morali za zadnjo številko (io-Í>Í8 odložiti, îiOBuaiiicmo nekatere zanimivosti: Dne 24. junija, ckolo 3. lire pop. ravno, ko 80 pabrski fantje v gojzciu prijirav-tiaii mlaje za cerkveno žegnarye av. Jan. Krst,, izbrulinil je v Gabri ji ogenj, ki je viiejtelil 39 gospodarjem vsa* posloi>ja (111 krovov), vso_, krmo, orodje, živež, obleko, in tudi nekaj denarja je zgorelo. Žrtev tcpa strašnega požara (bilo je naenkrat 40 po-sJopij v ognju) je bilo dvoje, dve in 4 leta starih otrok, o katerih nekateri trdijo, da sta zakurila v listnici. Pogorelo je 37 prešiĚev, 6 goved in 1 konj. Ijjudje bili so večinoma na poiju. Vas leži v kotlu tako, da So marsikdo, ki je videl dim, ni mogel misliti na kak požar. Hreča v nesreči je bila, da je veter pihal bolj v Gorjancc, ker sicer M bilo se kakih 50 številk žrtev požara in beda bi bila tolikanj večja. Ljudje, koJikor jih bilo doma, so zbegani letali sem ter tje, niso si znali pomagati. — Otroci jokali, živina tulila, tramovje pokalo, plamen .Švij^al^Strah >n groza! — Prvi gasilci so bili orožniki iz Hateža, Novega mosta in Cerovca. Delali so za žive in mrtve 30 ur, dokler so ogenj omejili. Njim se imamo zahvaliti, da smo drugi ostali. Pohvalno naj omenimo, da smo videli na pogorišču g. župana ííurca. Kakor hitro jc slišal, da gori, jo zapregel svojo brzonogo Cebro in v najhujšem diru privozil v Gabrije, da jfi ljudem prinesel tolažbo in svet. Takoj je popisal vse prizadete in še tisto noč poročal merodajnim činitetjem v Ljubljano in tako pričel s pomožno akcijo.
ijjudje so res velike reve. Nimajo kaj jesti, no obleke, ne prenočišč. Pri sosedih se stiskajo in tiho i>reDašajo svojo bedo. Pomilovanja so vredni in podporo toliko IjoÇ, ker so se radi večkratnih uim in slabih letin zadnja tri leta jako zadolžili. Iskali fio zaslužka v Ameriki, pa ga tudi niso našli. In tako jim preti gospodarski polom, ako jim hitro nc pride izdatna pomoč od države, dežele in rojakov. 8reča v nesreči je to, da so se hitro našli usmiljeni ljudje in na pomoč prihiteli tem revežem, ter jim darovali denarja, obleke in ludi živil. Prvi darovalec je bil g. župan Zurc, preč. dekanijska duhovščina in slavna posojilnica v Kandiji, ki je za prvo silo dala 400. Tudi od drugod prihajajo podpore v denarju in v obleki. Bog plati vsem dosedanjim dobrotnikom! — Pogorišče si je prišel ogledat dež. poslanec gosp. Jos, Dular, in na sv, Petra dan je prihitel nas tolažit naš vrii lirž. poslanec g. Ev. Jarc. Obljubil nam je, da dobimo podporo naku]> semenske ajde in za nabavo živine, ki nam je zgorela. (Dozdaj je žo nakazanih 3000 K, ki jih je gosp. poslanec pn dež, odboru dosegel,) Přinese] nam jo tudi zagotovilo izdatne držEivne podpore. Gosp. poslanec nam je pri tej priliki svetoval, liako si naj zdaj pravilno svoja doniovja postavimo, ter nas opozoril na dež, podporo za tako napravljena poslopja. Ker imamo podov in skednjev, smo ga tudi naprosili, da nam izposluje motor, tJa si žito izinlatimo. Zdaj smo spoznali tudi potrelio gasilnega orodja, napajališč in vodovoda, katerega izpeljava ni nemogoča. Obljubil nam je, da si bo prizadeval dobiti dovoljenje, da bo^do ta slučaj izjemoma smeli delati pri postavljanju našega doniovja tudi taki tesarji in zidarji, ki nimajo „patenta". Sam je hii globoko ginjen, ko jo videl tako razdejanje te velike vasi, I^aroval nam je 100 kron. Hvala mu !
Dno 1. julija jo bil na fiogorišču v spremstvu domačega ^upnika preblagorodni gospod vladni svetnik, c. kr. okr. glavarja g. barona Rechbach, ki se je s pogorolci prijazno pogovarjal, jih tolažil, jim dajal nasvete in jim dal upanje na izdatno podporo, ki jo ho dobil tudi od Nj. Veličanstva, — Nesreča, v kamero snio jiahnjcni, se je širom krai^ske dežele hitro raznesla in, nvala Bogu, in nsmiKenim ljudem, dan za dnevom prihajajo pod-1'ore za nas bodi si v denarju, bodisi v obleki. Pa saj smo tudi potrebni, kajti požar nas je oškodoval za 18,5.000 K, a zavarovalnina znaša samo kakih 32.000 K, katerih pa popolnoma se "'ti i'rejoli nismo. Zakaj? ne vemo. Reklo se nam je, da dobimo
polovico v 8, dneh. - Vsa čast pa vzajemni_zavaro-valnici v Ljubljani, ki jo svojim članom kar po po.sti poslala >!avarovane svote.
Dragi rojaki! V veliki stiski smo, zato Vas prosimo, usmilite se nas in darujte nam, zlasti tisti, ki še do zdaj nič niste darovali, bodisi lesa ali pa — tudi lepo prosimo, da bi nam za "ííog lonaj" priiietjali kaj materijala. Sami si ne moremo poma-i^'ati. Sosedje nam pa tudi vsega no morejo storiU. — Bog Vam stotero povrni kar ste do zdaj nam darovali, bodi si v denarju, obleki, ali živilih. Ljubega Boga bomo prosili, naj Vas enako nesreče obvaruje, — Dne 3. julija vrnilo so jc več Amerikanccv —
Gabrcev — pogorelcev. Videli smo med temi tudi očeta onih dvoje, ctrok, ki sta bila žrtev stra,šnega požara. Kako se je veselil Janez Zevnik, da vidi svojo družinico! Pa prišel je na prazno — na razvaline.
Z iioviiuieške soseščine. — Tudi v Novomestu ima liberalna Klinčeva zveza prijateljev. Baje je nabral neki zelo.vljuden meščan (trgovec), ki ima za čast, da pogosto ]>ohaja med du-hovsko družbo, lepo število naprednih pooblastil za topliško občinsko volitev, ki so bila odločilen jirispevek ondotnim liberalnim kandidatom. Nadejati se je, da bodo hvaležni Topličani od sedaj kar trumoma pohajali v njegovo trgovino tako, da klerikalci iz soseščine niti na vrsto ne bodo mogli priti. Čestitali bi mu že kar naprej k tej nepričakovani sreči, ko bi sličen slučaj ne bil varal nekega omahljivca, ki je pri predzadqji volitvi trdno stal za Gangla. V zahvalo za to niti toliko nî dobil, da bi si kaj v oči vrgel. Klerikalni kmetici, večji in manji, celo sirotni hišarji so bili njegova najboljša „kundšaft". Pri zadnji volitvi je to uva-ževal, ter je posegel po Jarcu meneč: od klerikalcev živim, z njimi morani držati. — „Zaletel malokedaj prav naredi, dober jiremislek je pa bolji, kakor 3 dni hoda" — pravi pregovor — ali jia: kjer te nc srbi, se ne praskaj. — Znani večletni tekmec sedanjega župana je nedavno natihoma zbral nekaj zaupnikov y posvet v Novomesto. Pa so imeli od začetka tudi en malo smole, niso imeli ugodne prilike tajnosti svojega liberalnega srca si zaupno odkrivati. Na to so izvolili posetiti zadovoljnega Kranjca, kjer so se prostodušno posvetovali o kandidatih (menda so jih že izbrali 24), o agitaciji, o pooblastilih in sploh o volitvi, — Zakaj se shajajo v ptuji občini tako skrivno, ne vemo, ali se boje, ali jih je sram, ali pa si žele nazaj starih časov, ko so hodili možje v Mesto volit župana. Napredni so, pa bi imeli tako zastarano, nazadnja.ško misel! G. kandidat za županski sedež so posebno s tem sam priporoča, da bo zastoiq, pa tudi bo^e župa-noval. Besede so res dostikrat po ceni, a dejanja so navadno draga! Zastonj niora že po občinskem zakonu vsak župan opravljati župansko službo, kakor tudi drugi odborniki, samo povračilo za gotove stroške mu gre iz obč. blagajne. Da bi se pa tudi tem odpovedal za vso dobo županovanja ali da bi še celo tajniško službo v tako številni občini opravljal zastonj, pa take besede ni smatrati resne, četudi ima županska čast veliko privlačno silo. Sicer pa dandanes živimo v materijalistični dobi in ob enem v znamenju visoke draginje, vsako delo se mora dobro jtlačati, .Še slabo, dobro tem bolje. Znana prislovica je dandanes še najboH resnična: „šenk je umrl, ,zastonj'ga je pa pokojial." — G. kandidat, iz te moke ne bo kruha. — Somišljeniki liberalni jia kakor g. kandidat, trdijo, da bo vse bolje županoval. — Tudi o tem prav opravičeno dvomimo. Kes veliko potreb ima naša kmečka občina, naj samo omenimo obe občinski cesti, ki čakate že nekaj časa opravičeno za vsprejem med deželne ceste, melioracije aď nam i)Otrcbne v vseh panogah kmetijstva, vsaka vas ima svoje potrebe in zahteve in zasebniki tudi mnogo, vse to gre največ potom in dovo^'enrjem velesl, deželnega odbora, ki stoji z V, L, S. Da jo v takih zadevah dober vspeh od naklonjenosti največ odvisen več kakor pa od vseh paragrafov, tega smo prepričani, — Kako nakiongenost bi pa liberalni župan iniol pri sedanjih razmerah navzgor, naj vpošteva mero, s katero bi on kot trd liberalec klerikalnemu žu[>anu delil. Tudi na Dunaju je treba županu ])otrkati dandanes, kje bi našel blagohoten sprejem? Pri naših poslancih? K n^im si ne bo ujmi, ker jim je političen nasjirotnik. Drugi so pa ne bodo brigali za kmečkega župana k večjemu da mu povedo kako prijazno besedo, ki sploh nič ne pomeni. Od lepih besed ni nobeden sit. Sicer bi pa imel tudi doma čez glavo sitnosti, nenaravna je zveza klerikalne občino z liberalnim županom, Uhl Smola povsod! pa nezadovoljnost v občini! To je žo preveč! Bati se nam je ])a, da nas bo navajal v liberalni tabor, in bi mogoče pri prihodnji državno- ali dožolnozborski volitvi mnogi liberalno volili. — Oj, to bi nas bilo zopet sram!
Semič. — Slavnost petindvajsetletnice gospoda nadučitelja Matija Bartel. — Primerno je, da se ohrani todi potomcem v spominu izvanredna slavnost, ki se jo tu priredila v čast možu, ki mod nami blagonosno deluje že 25 let. Slavnost so je pričela v soboto 15, t. m, v šoli; učenci in učenke, zbrani pod vodstvom gg, učiteljic in navzočih šolskih odbornikov, so pozdravili in ča-stitali gosp, jubilantu ter mu poklonili venec z lepimi trakovi in napisom; učonci in učenke gosp, nadučitolju. — V nedeljo 16, t,m, je v ozališani cerkvi pel sv. mašo z azistenco slav^enčev sin gospod Bertold Bartel, župnik v Ziclimljah; domači gosp. župnik Dostal pa je v pridigi omenjal zaslug g, nadučitelja, ki si jih je pridobil kot šolnik, organist in cerkveni ključar. — Popoldne o
5. uri se je pri(;ela veselica. Gimnazijec R. itarQ je dekianiiral „Jcftejevo prisego", gg. učiteljico in I učitelj z g- L- Kaftanom 80 priredili predstavo: Bratranec. — Po dobro izvršeni igri nastopi g. župan Plat s sVetovalci. našteva zasluge g, slavljeuca kot a^telja in občinskega tajnika in qjegov trud za posojilnico, dosego sejmov in brzojavne postaje ter mu poda lepo diplomo častnega občana. — Na to nastopi načelnik prostov. požarne brambe ter po govoru poda na lepi blazinici srebrn lavorov venec 8 slovenskimi trakovi kot ustanovitetju in tajniku požarne brambe. Sosedni g. učitelj ga zahvaljuje za tgegovo kolegijalnost in lju-bexiùvost ter mu pokloni od udteijstva na Hčni blazinici v škatlici zlat prstan z briljantom. Gosp, nadučitelj Šetina iz OrnoraÇa mu častita v imenu vsega učiteljstva v okraju in našteva njegovo vrline. Vsakemu govorniku posebej se jubilant zahvali glinenim srcem. Ko se je imelo začeti pri večerji živahneje razvedrilo in křepčilo, je nastala, htida ura. liadi tega jo polovica gostov morala iti v sobe. Ker je isti čas v bližini na dveh krajih strela udarila, so ognjogascl, zvesti svojemu geslu; na pomoč, ter mnogi drugi šli psit. i^ogorel je en hram in en kozolec. — Semii^ani so se svojemu nadučitefju posebno hvaležne izkazali, kar je po-vdaril v svoji zdravici izmed gostov preč, g. kanonik Virant. To kaže, kako ljudstvo spoštuje delavnega, požrtvovalnega in za îjudsko izobrazbo^vnetega učitelja, ki tudi duhovščino podpira v tem stremljenju. Čast in zahvala vsem, ki ao k tej slavnosti pripomogli; joslavili so vrlega moža, poslavili pa tudi semiško žU[inijo.
Podgruil. Tre.ščilo je dne 14. t. m. ob polu 1. popoludne v kozolec Jožefa Kastclic iz Vine vasi št. 15. Gospodar je s svojo ženo in sinom ob istem času sprav^al mrvo na kozolec. Strela ni nobenega po.škodovala, pač pa je kozolec pogorel do tal. Zgorela sta tudi sosednja kozolca: Franceta Staniša .št. 12 in Jožefa Cimermančič št. 16. Vsi trije kozolci doplarji so bili naloženi s senom, ki je vse zgorelo. ~ Prejšnji dan se je zgodila tudi nesreča. Posestniku Janezu Jeriček je vol zasadil rog v dimile in mu precej raztrgal mišice.
IJubljiina. — Poročilo o občnem zboru „Družbe sv. Rafaela" v Ijjubijani, dne 25. junija 19II v dvorani Ljudskega doma. Občni zbor otvori z običajnim pozdravom predsednik dr. Vladislav Pegan. Izvaja dalje: Cilj Rafaelove družbe je znan: varovati iz-se^ence. V minolem letu je storila dražba velik korak naprej. Posrečilo se je do!)iti od deželnega odbora in družbinega osred-nega odbora na Dunaju toliko podpore, da se lahko vzdržuje tajnik skupno z Jugoslovansko Strokovno Zvezo. Za prihodnost čakajo družbo važne naloge. Potrebni so kolodvorski misijoni. — Taki înisijonî stanejo veliko denarja, mi ga pa žal nimamo; imamo ga komaj toliko, da vzdržujemo pisarno. Pač pa bodo misijoni mogoči sporazumno z društvom „sv. Marte" v Ljubljani in v Gradcu. Druga važna naloga je: Posredovanje pri oblastvih. Ljudje v inozemstvu žive mnogo v konkubinatih, ker ne vodo, kako dobiti potrebne listine. P. Dr. Gvidon Rant je nasvetoval pismeno, naj bi to delo prevzela „Rafaelova družba". V takih kot jasno nujnih slučajih je družba po svojem predsedniku posredovala pri raznih uradih brezplačno. To sta dve novi panogi društvenega delovanja. Trgovsko ministerstvo je sklenilo mnogo važnih stvari, da se v bodoče imajo vršiti v prid izseljencem, a do sedaj tega še ni izdalo v javnost Predsednik in izvršujoči tajnik Fr. Rus sta si v Trstu osobno ogledala parník Martha Waschington in izse^eniški dom parobrodne družbe „Anatro-Americana" ter našla, da sicer ni vse v najlepšem redu, vendar pa mnogo bolje kot pri nekaterih drugih družbah. Izseljeniški dom je pač za vse narode, zlasti tudi za Žide. Obljubljeno je, da se zgradi posebna katoliška kapelica v dveh letih. Potniki se navadno zavajajo ali pa tudi naravnost goljufajo. „Rafaelova dražba'' jim daje navodila gledo cen in agentur, in kako postopati, če se jim gode krivice na )0tu, in kiko na ameriških tleh, zlasti pred strogo komisijo na illis Islandu. Predvsem se na ta način preprečijo krivice za druge izseljence. Važni poleg navodil so tudi znaki „Rafaelove družbe", ker jih parobrodne dražbe prav dobro poznajo in vedo, da pritožbe od te strani nekaj pomenijo. To ao glavne stvari, zaradi katerih naj se vsak izseljenec zglasi predno se poda na pot pri „Rafaelovi družbi". Profesor bogoslovja dr. Janežič k predsednikovemu ozir. tajniškemu poročilu navaja med drugim tuJi to: „Zahvala gre ,Rafaeiovi družbi', da skrbi za organizacijo." Sam je poskusil, da se potom „Rafaelove družbe" tnnogo izve in doseže. S snovanjem izseljeniškib odsekov je težava povsod. Trelja bi bilo človeka, ki gre od društva do društva. Takih „agentov" bi bilo treba, sicer z odseki še 20 let ne bo nič. Bere še marsikdo, a stori kaj malokdo. Dr. Pegan meni, da se bo tudi tega dela po-prljela čast. duhov.ščÍna. V stiku z gg. v Ameriki se dela na to.
da dobe Slovenci in Hrvati v Ameriki lastni dom, ki bo važen za našo izscljence, ker bodo ločeni od drugih rodov. Omogočila ga bo naša vlada. Dosedanji dom je bil za vse Avstrijce vkup, a v židovski upravi, zato so bili vsi z rgiin nezadovoljni. Njemu (dr. Peganu) se je nckoi; na Dunaju dejalo, da bo ločitev težko šla. Sedaj pa se jo vlada odločila, da omogoči lasten dom za Slovence in Hrvate, a za slednje le iz tostranske državne polovice. Glede tega doma smo v dogovoru z Ameriko, a glavnega odgovora še nimamo. Namesto blagajnika Al. Kocmurja, ki je odsoten, poda blagajniško poročilo Kr. Rua. Dr, Pegan jiredlaga namesto ncnavzočega preglcdovalca računov P. iLateliča absolu-torij, ker so računi v redu in ni ugovora. Sprejeto. Preide ao k volitvam. Po i)ravilib izstopi 5 najstarejših članov. Ti so: dr. Pegan, Fr. Kristan, dr. Janežič, V. Gašperin in M. Moškerc. — Župnik I. Kalan je naznanil svoj odstop. Sajovic predlaga, da se iznova volijo vsi odstopivši gg. člani v odbor. Natnosto I. Kalana in V. Gašperina sta biJa izvoljena na novo v odbor dr. Al. Nastran, duhov, kongr, lazaristov in Alojzij Kovačič, vodja Salczi-jancev. V jjrvi družbeni seji se uvrste častna mesta odbornikov. Po običajni zahvali za vdeležbo zaključi predsednik dr. Pegan občni zbor.	Rafaelova družba.
DomaČe in ptuje novice.
ZdnivHtvcni svet novomeški je izvolil načelnikom; p. n. g. prosta dr, Elberta, podnačelnikoiu, žuj)ana Jos. Zurca.
Y kunitorij ženske bolnico so izvoljeni gg.: Ztirc, Rozman in Božič.
Provincijal usmiljenih bratov Med. dr. p. Ansgar Hoenig-man jo zadnji teden obiskal kandijsko cesar Fran Jožofovo bolnico.
i^olNtv«. Ministerstvo je dovolilo, da so sme matematika na utrakvističnih gimnazijah na Kranjskem od VI. do VIII. razreda sukcesivno s slovenskim poučnim jezikom poučevati
Salonski koncert pri Tučku je donoael pogorelcem v Ga-berju 159 32 K.
Umrl je 10. julija upokojeni učitelj Peter Pogačnik v Kandiji ter bil pokopan na šmihelskem pokopališču. P. v m.!
Umrlii je v Ljubljani udova po f profesorja Ivanu Vrbovec gospa Amalija. Njen soprog je za svojega učiteljevanja na tukajsigi gimnaziji soatavil zgodovino. Novega mesta, ki jo je izdala Slovenska Matica. Udova je zapustila tri sinovo.
Oklic! Vsled odloka c. kr, dež. vlade z dne U. julija 1.1. Št. 18.709 ae z ozirom na dejstvo, da se kuga v gobcu in parkljih na Hrva.škem, posebno pa v okrajih, ki meje na Kranjsko, vedno bolj širi in obstoji nevarnost, da ae kuga posebno tudi po osebnem prometu lahko zatrosi na Krargsko, kmetovalcem naznanja, da so na Kranjsko mejoči hrvaški okraji Jaška, Karlovac, Delnice, Vrbovsko, Čabar in v teh okrajih večinoma na Kranjsko mejočih občin okuženi po kugi v gobcu in park^jih in da se ta kuga jnočno širi. Opominja ae, da je prepovedan uvoz parkljarjev, to je govede, ovac, koz in prešičov iz rečenih hrvaških okrajev na Kranjsko, da se vsled razglasa z dne Sí9. maja 1911, št. 14.846 parkljarji (goveda, ovce in koze) tudi po poti ne smejo goniti na Hrvaško, da se pa vkljub tem omejitvam v živinskem prometu kuga v gobcu in na parkljih tudi po živahnem osebnem prometu lahko zatrosi. Prebivalstvo se toraj poživlja radi nevarnosti zatrošenja oraet^jeno kuge po ^možnosti opustiti osebni promet z rečenimi hrvaškimi okraji. Živinorejcem in svojcem se svetuje, da so, ako imajo opraviti na Hrvaškem, proden stopijo v svoje lastne hleve, osnažijo in premenijo obleko in obuvalo. Prebivalstvo so svari, da prenočuje tuje osobe v svojih hišah in hlevih, Sledtrjič se kmetovalci poživljajo, da aodelujejo z vsemi močmi, da se kuga v gobcu in na parkljih iz Hrvaškega no zanese v naš okraj in s tem odvrne kmetijstvu neizmerna škoda.
C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo.
KntoliSki shod jugoslovanske mladine ob desetletnici slov. kat. akad. tehn. društva „Zarje" dne 24., 25., 26. in 27. avgusta 1911 v Ljubljani. Spored; L Dno 24. avgusta: Ob 3. uri popoldne: OI)čni zbor „Slovenske dija.ško zveze." Ob 4. uri i)0-poldne: Oocni zbor „Slovenske Straže." Ob 8. uri zvečer: Pozdravni večer, ki «a priredi Slov. katoi. akad. tehn. društvo „Zarja." — IL Dne 25. avgusta: Ob pol 9. uri dopoldne- Sv. maša. Ob 9. uri dojtoldne: Slavnostno zborovanje ob desetletnici Slov. katol. akad, tehn. društva „Zarja." Ob 3. url popoldno: Zborovanja dijaštva v od.4ekih. Ob 7. uri zvečer: Akademija, ki jo jiriredi „Hrvatski djački savez," nato j)rodstava, ki jo prirede slovenski abiturijentje. — III. Dne 26, avgusta: Ob 8. uri dojioldne: Vzpo-
redna zborovanja: 1. Skupno zborovanje dijastva. 2. Delegacijsko zborovanje: a) Mladeniških zvez, b) Marijinih družb, c) „Orlov," (1) Društev rokodelskih poinoràikov. Ob 11, uri dopoldne: Občni zbor „81ov. kršćanske socijalne zveze." 01) uri popoldne; Občni zbor „Liife slovanskih katoliških akademikov." Ob 5. uri pop: Skîijmo zborovanje vseh mladinskih orj^anizaciJ. Oi) 8. uri zvečer: Vzporedno; a) Komcrz „Lige;" b) Predstava v „Ljudskem domu," — IV. Dne 27. avgusta; Ob 8. uri dopoldne: Sprevod k sv. maši. Ob 9. uri dopoldne: Sv. maša na ^iongre-stiem trgu. Ob pol 10. uri dopoldne: Manifestadjaki obhod. Ob 10. uri dopoldne: Ljudski tabor. Ob 4. uri popoldne: Javna telovadba „Orlov." Ob pol 7. uři zvečer: Nastop zveze jiev-skih zborov „Slov. kršč. Boc. zvezearanžira SJov. glasbeno društvo „Ljubljana."
Šolstvo. Na tukajsni nadaljevalni dekliSki šoli se bo z letošnjim šolskim Jetom otvoriJ 3. oziroma 8. razred.
Izlet lia (iorijiuico v nedeljo IG. julija se je dobro obnesel.
P«žar je ujiepelil 102 poslopja v Ukvah na Koroškem.
Ni^srečii s samokresom se je pripetila Danijelu Kolarič, «lelavcu lesne tovarne v Gorjancih. Ko ga je anažil, nevede da je nabit, se mu sproži in krogla mu prebije dlan leve roke.
Hinloui-je je zadnji teden po mnogih krajih tudi na Dolenjskem napravilo dosti škode. Tako je toča potolkla v topliški občini posebno okrog Soteske. Oglasila so je tudi v metliški in suhorski župniji.
StniSna želt>zui.ika nesreča se jc pripetila pri MiiMheiniu «a Badenskem, Od Basela proti Hamburgu vozeči brzovlak je skočil 8 tira; vagoni so se razbili, jiotnikov jo mrtvih in ranjenih okrog 50.
AineriStii iiovièar. V Colorado City je umrla Marija Nov-ijan, rojena v Doletýi vasi pri Ribnici. Zapustila je soproga s 4 otročiči. — V Chicagi i>a je umrl Anton Skala, doma iz Se-iniča; bival je ondi ižH let. — Mladenič Anton Avscc, doma iz Dolža stopi.ške fare, jo zgubil življenrje v Calumctu vsled neprevidnega ravnaiga z revolverjem, kateri se je tovarišu Golobu iil'rožil tor mladeniča zadel uprav v srce, da jc bil takoj mrtev. — V Glevelanrfii jo umrla Uršula Pečjak, doma iz vasi Gradenec 1'ri iliirjah. Hila jo tam 25 let ter zapustila 10 otrok. — Blaž Hauptnian, doma iz Šniartna pri Litiji, se je v Forest City, Pa, ponesrečil ter utonil. — Poroči i so se v Calumetu: Ivan Avguštin iz Vavtevasi s Terezo Jenič s Podgrada; Filip Glad iz Vrbov-'Skega z Marijo Kav.šek iz Starega/IVga pri Poljanah; Josip Novak iz stopiške fare-z Marijo Susteršič iz šmihelske fare; i'eter Butala z Griča !>ri Črnom\iu z Marijo Fink; Ivan Novak i» semiške fare s Franco Kužnik iz Mirne peči; Fr. Brezovar s Stopič z Jozefo Murn; Marko Kalčič z Ano Požek iz Dragatuša.

Gospodarske drobtine.
-	Oildiija čistokrvnih iplomciiNkili bikov, krav in telic,-li! državne podpore, ki odpade na kriuijsko deželo za povziligo živinoreje glasom državnega /akona z dne 30. decťmbra 1.1909.
letošnje loto, in z deželno podporo se nakupi jeseni večje ste-I'ilo plemenskih bikov, krav in tclic čistokrvnih pasem, ki so za 2boljševaiqe govedi na Kranjskem primerne. Nakup in oddajo te 1'lemenske govedi s pomočjo omei^ene državne podpore zvršitA določilih zakona z dno 30. decembra 1. 1909. po medsebojnem dogovoru deželni odbor kranjski in c. kr. kmetijska družba kranjska. Nakup plemenske živine iz državne pod!)ore je jtrevzel dogovorno z deželnim odborom kranjskim glavni odbor. Oddaja tc živine 9c bo pa vršila dogovorno z deželnim odborom, zato jo vse proňqe za ]>lemcnsko živino vlagati pri glavnem odboru, ki potem v skupni soji z deželnim odborom določi proš-"jike, ki jim jo ustreči z ozirom na sredstva, ki bodo na razpolaganje. Vsak prosilec naj se zglaai le za živali tiste pasme, ie dotični pokrajini primerna, oziroma kjer je ze vpeijana. ^ ITOšiqi se mora jasno povedati, za ktere pasme plemenske živine prosilec iirosi. Na jiroSnje za živali tistih pasem, ki niso primerne prosilčevi pokrajini in ki niso pravočasno vložene, se «fatkomalo ne bo oziralo. Pri oddaji i»loinensko žtvine (bikov, ^'■"v in junic) se bo oziralo tamkaj, kjer so živinorejske zadruge, ^ prvi na te, povsod drugje pa pri oddají plemenskih bikov naj-Pi'ej na prošnje podružnic in žni)an8tev, in potem šele na zasebnike. Prošnje je vložiti do 31. avgusta t. 1. |iri glavnem odboru C. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Na prepozno došle prošnje se kratkomalo ne bo oziralo.
—	l'i-oSiiio za itlpiiicnsk» govcil. Vsak prosilec za kako plemensko govedo mora v pro.šqji naznaniti, oziroma so zavezati:
1.) da je pripravljen njemu prisojeno plemensko govedo sprejeti ob pravem času na oni postaji, ki bo določena, in sicer tisto žival, ki jo določi odbor; 2.) da plača ob sprejemu plemenske govedi polovico nakupnih stroškov, in sicer takoj, kajti na upanje se nobena žival nikomur ne izroči, in 3.) da podpiše zavezno pismo, da ae zaveže imeti prejetega î)ika toliko časa, dokler bo za jdeme sposoben, najmanj pa dve leti, ravnati z igim po navodilih umne živinoreje in se tozadevno podvreči tudi nadzorstvu deželnega odbora. Prejete živali ženskega spola se morajo roditi za jdeme toliko časa, dokler so za to sposobne, in sicer pod pogoji, ki so veljavni za biko. Kdor se ne drži vseh toček zaveznega pisma, ali komur jio njegovi krivdi sprejeta žival pogine ali za pleme nesposobna postane, se zaveže povrniti ostalo polovico kupnine. Oni živinorejci, ki dobe plemenskega bika, kup^enega iz deželne ali državne podpore, dobe za vsak mesec, ki imajo bika čez dve leti, po 10 K nagrade, a morajo imeti bika najmanj štiri mesece čez dve leti. Ta nagrada se izplača le onim, ki pravilno in redno vodijo po zakonu predpisane skočne zapisnike, in sicer le za čas, ko se je bik resnično rabil za pleme.
- Sestanek alisolventov kmetijske Sole na (irniii so priredi 19. in 20, avgusta t. i. Pri tej priliki se bo praznovala tudi petindvajsetletni ca zavoda in sicer s sledečim itrogramom ;
V	soboto 19. avgusta: Ob polu 6. uri popolndne: Sjirejem gostov na kolodvoru,, Odkazanje prenoči&č. Ob 7. zvečer: Prijateljski sestanek pri Štemburju v Kandiji. Ob 9, zvečer: Kres n^ Grmu.
V	nedeljo 20. avgusta: Ob 8, zjutraj: Hv. maša pri Božjem grobu. Ob 9. dopoludne: Pozdrav in nagovor došlih gostov v šolski dvorani. Ogledovanje zavoda. Ob polu L popolndne: Skupni obed v šolski dvorani. Ob 4, popolndne: Zbororaiçe absolventov v svrho stanovske organizacije. ~ Čas za priglasitev je določen do 1. avgusta. Pripravljalni odbor,
—	Kmetijsko iiadaljeviiliii tečaj za ljudske učitelje, ki traja od 17. julija do 29. avgusta na Grmu, šteje iž7 udelež-nikov in sicer 20 učiteijev iz Kranjskega in 7 iz Goriškega. Iz Kranjskega se ga udeležujejo sledeči učitelji: M. Baje, nadnčitelj v Iškavasi, K. Fink, učitelj v Vel. Laščah, I. GabrovSek, nad-učiteti v Siiod. Idriji, I. Golob, nadučitcij na llaki, B. GostiŠa, nčite^ v Idriji, I, Grad, nadučitelj v Košani, L. Hladnik, šolski voditelj v Št. Petru, R, Horvat, nadučitel) v Zagorju, Fr. Jordan, nadtičitelj iz Ihana, I, Kobal, nadučitelj v Grahovem, F. Kotlušek, nčiteti v Spod, Kartelevem, F. KrmeU, nadučitelj v Komendi, St. Legat, šolski voditelj v S]iod. Logatcu, A. Marok, nadučite^ v Nemškivasi pri Trebiyem, L, Marn, šolski voditeti v Grosupljem, I. Mibelič, učitelj v Preddvoru, Jože Pečnik, nadučitetj v Št, Jurju pod Kumom, I. PoUk, nadučite|j v Št, Vidu pri Zatičini, Fr, Silvester, nadučitelj v St. Lovroncu in I. Strckelj, učitelj iz Vrhnike. Iz Goriškega obiskujejo tečaj: K, Gradnik, nadučitelj v Kozani, V. Gregorič, nadučitelj v Opatjem Selu, li. Fajge|j, nadučitelj v Sedlu, H. Klavora, nadučitelj v Gor. Po^u, A, Macarol, nadučitelj v Gorjanskem, A. Mervič, nadučitelj v Povirjn in Bogomir Mozetič, šolski voditelj v Hudi južini. Učitelji imajo vso potrebno oskrbo v zavodu na Grmti.
—	Poučili izlet učencev kmetijske šole na CJnnii seje priredil letos od 12. do 14, julija. Prvi dan eo bili učenci v Kle-vevžu, v Bojniku in Maikovcti, kjer so si ogledali kleti in vinograde uajbo^šib naših vinskih goric. Posebno gostoljubno so bili sprejeti od grajščaka Ulma v Klevevžu in sicer na domu kakor tndi v Bojniku, kjer ima g, Ulm krasne nasade, gostoljubno so bili si»rejeti jia tudi od g. Prijat|ja v Malkovcu, Tržišču in od g, Si-mončiča v Radečah, kamor so irišli na večer čez Št. Jana in Brunek, Drugi dan so šli iz Radeč v Medvode in na Robež, kjer so si ogledali deželno posestvo, ki je bilo lani kupljeno in prirejeno za rejo idemenskih bikov, ki se imajo kupovati v deželi. Naprave v Robcžu so bile kaj spodbudne za izletnike in je deželi čestitati na tej pridobitvi. Tretji dan je pe|jala pot v Selca, kjer so se učenci na lastne oči prepričali, kako se dajo hlevi in živina izboUšavati tudi na kmetih, če je kaj resne vo|je med gospodarji. Ves izlet je vreden obširnega jiopisa, toliko dobrega so učenci na tej jioti pridobili. Na vsak način je šteti ta izlet lued najbo^ vsf)ele, kar jih je šola dosedaj napravila.
—	Senetii ci'viÈck nli kiseljak, tudi grozdni sukač, je napravil letos po nanih vinogradih precej škodo in se je resno bati, da se ta škodljivec še bo|j ne razširi po naših vinskih goricah. Prva škoda je že gotova in se je med cvetjem zgodila, ko je črviček cvetje izjedal. Druga škoda pa pride sedaj. Iz prvih bub zlezejo, namreč metuljčki, ki ležejo zopet jajca na grozdne jagode. Crviči, ki se izlezejo iz teh jajc, se zarinejo v jagode in jih glojejo. Take jagode ostanejo kisle, zato se drugi
ćrviček imenuje tudi kisetjak ali kisli črvićek. Proti tej golazni ni družeča popomočka, kakor da napadene jagodo pobiramo in nničujeino. Napadene jagode poznamo po gosenčjih odpadkih in pa na tem, da ao narite. Priporoča se tudi, da metulje lovimo s pomočjo pah^ač namazanih a tičjim limom ali pa s posebnimi kozarci. Seveda se je tega dela povsod t, j, spiob lotiti, sicer nam ves trud nič ne pomaga. O zatiranju kiseljaka spregovorimo Se več, ker je treba, da tega škod^ivca dobro poznamo in da ga tudi sicer na drucre načine pregai^amo.
— Napajališča za živino. Naša živina trpi v poletnem času marsikje zaradi pomaiqkaiQa dobre vode. Po lužah mora gasiti evojo žejo, časih pa še teh priraaiqkwje. Ako pogledamo vso to nesnago, ki se nahaja po vaâkih lužah, potem si lahko predstavljamo, kako slaba je taka voda za živino. Ako jo živina vzlic temu pije in z navade raje pije kakor drugo vodo, pripisati je to največ slanemu okusu, ki prihaja z gnojnico ob deževnih dnevih v take luže. Na vsak način jo pa taka voda nezdrava in le slanemu okusu je pripisati, da še bo^j ne škoduje. Naša naloga pa bodi, da delamo po takih krajah, kjer manjka vode, vodnjake, v katerih nabiramo kapnico. Živina potrebuje redno tako zdrave pitne vode kakor (judje! —
Izkaz milih darov za poi^ot-elce v Oiibrji do rliie Jul. lUH :
V denarju so darovali p. n. Zitrc, župan Smihol-Stapiški 10 E. Stepaiiiii\ podjetnik 2 K; Porenta, iupnik Stopiski SK) K; Tfikan, kaplan t Prečni 20 K; slavna posojilnica za. Kandijo In okolico 400 E; p. prijor UKiiii-Ijenib bratov t Eandiji 20 K; Doiinar, župnik v p. v Eandiji lU E; Bcr^aot, iupnik v p. T Kaadiji 40 E^ Zakraj^Ček, iupnik v Vavtavasi 10 E; Vchovec, deželni poslanec Ď E; .-^krliec Jožo, pos. Hatež št, 10 20 E; Sever, kaplan v Mjmipeči T E; Ev|^en Jarc, dež. in drevni poslanec 100 E; župan t Novem mestu del 60 E; dub. svetnik Ig. Šalehar v Ljubljani 100 E; Fr. Jarc, župnik t p. v Ljubljani 100 K; Job. Potokar, župnik TržiC 5 E; Stazioeki, župnik Clrnuče ia župljaci 2â K; dokan Schwciger Leskovec 50 E; Stanovnik, ž.upan Horjulski 10 E; ValenĚii5, potnik Eorenčan 5 K; dr. Vlad. Žitok, Novomosto 10 E ; dr. Malerii, koncipijent 2 K ; Fr. Zorko, kaplan sv. Peter Ljubljana 20 E ; prekt in generalni vikar J. Flis 2Ó K; kanonik Kajdiž, Ljutjjj. 6E; ^imenec, župnik v p. Dol pri Ljublj. 10 K.	(Dtugi darovi sledijo.)
Vsem dosedanjim blagim dolirotnikoni izrekam tukaj v imenu svojih Tevožev>pogorelcev iskreno zabvalo ter t{soi:krat: „Bog plati!"
Velikodušni darovalci \ Ljuti Bog in sv. Florijan naj Vas obvaruje pred enako nesrečo! S pogorelci molim za vse mile dobrotnike. — Prosim v imenu bednih Oabrcev ie nadaljnih milodarov ter-, naj se mi moja nadležnost nikar v zlo ne âteje. Moji ao in — ûe tudi so zdaj nesrečni — jaz sem njihov.
Netnanič, žtipnik.
Loterijske številke. TRST, 15. julija	17 12 41 84 21
GRADEC, 22. julija	80 43 56 88 59
át. 11.764
Dražbeiii oklic.
E 198/11 E 344/11 E 490/11
37
143-4-1
Razpis.
151-3-1
Deželni odbor kranjski otvori 1. oktobra 1911 v samostanu šolskih sester „De Notre Dame" v Šmiheln pri Novem Mestu
gospodinjsko šolo
obstoječo iz notranje šole (internata) in zunanje šole (eksternata). Za notranje učenke dovoli dež. odbor 6 ustanov po IS K na mesec, to je polovico učnine in preskrbnine, ki ji je plačevati redu šolskih sester. Istotako se bo plačevalo iz deželnega zaklada zajutrek in kosilo zunanjih učenk, katerim torej ne bo trpeti nobenih stroškov. — Podrobnejša pojasnila dajeta ravnateljstvo kranjske kmetijske èole na Grmu in vodstvo samostana „De Notre Dame" v Žmihelu.
Od deželnega odbora kranjskega.
v Ljubljani, dne 22. julija 1911.
ťrotia se
stavbeni prostor
(preje Windischerjev hlev) na križišču ceat poleg železnega mosta v Kandiji. Prostor jc na najbolj prometnem kraju Dolenjske in je jako prikladen za trgovino katerekoli vrste. Več se izve pri iiačeliiištvii posojilnice v Kandiji ali pa pri gos)». ži)])hiiii /iircn istotam.	i4i-3-i
Priznano najboljše
ročne žvepljalnike
pod imenom „Hudoklinov meh" izdeluje in razpošilja po 4 K 80 vin. komad izumitelj
Jos. Hudoklin v Št. Jerneju (Dolenjsko).
Pri večjemu naročilu popust po dogovoru.
113-C-4
Pri spodaj oznauienjeni sodniji t izbi i!tv. 8 bo:
I.	Dne 26. julija 1911 dopoldne ob polu II, url zopetna draiba lemljiii vloit, Stv. 139 in 649 k. o. MíTnapeó, ohstojeiih iz hiše Stv. 3 v f'eSencah, z gospodarskimi poslopji, sadnega vrta, 10 njiv, 3 pašnikov in 8 gozdnib parcel, s pritikiiDO obstoječo iz nekaj poljnkog-a oiodja vred.
II.	Dne 1. avgusta 1911 ob 10. uri dopoldne dražba zomlji.^č vloi. itv. 72, 611 in «77 kat. obi. Kandija, obstojeúih iz hiíe Stv. 1 v Žabjivasl b pritiklinami, njiv in vrta.
m. Dne 12. avgusta 1911 ob 10, url dopoldne dralba zcniljisi vlož, Stv. 297, 228 in 6'J0 kat. obč. Golobicjak, obstoječih iie biSo Stv. 5 v Vrbpeći z gospo dani ki mi poalopji, vrta, 7 njiv, paznika in 5 gozdnib parcel s pritiklino, BGstojeĚo iz enega voza in vil, vred.
Nepremičninam določena je vrednost: ad I. na	K, pritiklinam pa
81 K; ad n. skupaj ca gO,G94 K; ad III. na ll.lCf» K, pritikiinani pa 15 K.
Najmanjši ponudek, pod katerim ae ne prodaje, P^ zuaia: ad 1. ůíit5 K; ad n. 11.772 K h; ad III. 745S K,
Dralbeno pogoje in liHtino, titoíe se nepremičnin, smejo tisti, ki £elo kupiti, pregledati pri tem sodiSčn v izbi štv. 6 mod opravilnimi urami.
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. II,,
dno 10. julija 1911.	U5
V hiši „Ljudske posojilnice" na Glavnem trgu št. 74 v Rudolfovem odda
meblovana mesečna soba
in dve nemeblovane sobe z razgledom na trg z uporabo kopalne sobe.
- - - - Odtla «e s 1. av^iiNtoiii. ... -
Po nizki ceni proda prostovoljno
dve posestvi.
OGLAS.
Prodajem posestvo
na Spodtgem Štajerskem, občina in županija Videm (pri Krškem), obstoječe z 20 johov igiv in travnikov, 13 johov g-ozda; zemtjišce obstoji skupaj v jednem kosu, je 800 centov krme, kmetijsko poslopje, stari vino^ad. Cena je 20.000 kron.
Naslov: Alojzij Župevc, poata Videm át. 2, Spodile Štajersko.
ICno ob glavni cesti in drugo 10 minut od ceste, eno uro od farne cerkve, vse na lepem kraju, dosti travnikov, njiv, vinogradov, (dosti gozda), lepi sadonosniki, vae dobro obdelano; proda 86 tudi lepa živina, zraven voli in druj^a živina, vse kmetijsko orodje, (vinska posoda), vse v dobrem stanu. — Na enem posestvu dobro obiskana gostilna na leitcm kraju. Proda se zaradi domačih razmer. Cena se izve pri Mihaelu Itohoi'č, Leskovec st. 7, pri sv, Antonu, p. Reichenburg Štajersko.
Opekarna M. Poglavc in ]an. Seniča
v Določi Straži pri Rudolfovem (poprejSni posestnik .Tancz Perovšek) ima naprodaj	' 131-3-2
vsakovrstno opeko prve vrste
za zidanje in strehe in drugo vrste opeko, kakorSno ktlo rab). Naslov: Martin Poglavc, Doljiia Straža )i, St. 7.
1129-3-3
V Zalogu - Breitenau
naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana
^ zarezana =
in stavbena opeka
v veliki množini na razpolago in se zamore takoj dobiti, Cena najnižja, kakovost izborna. Naročuje se lahko po dopisnici.	i4e-a-i
Posestvo na prodaj !
v Mirni peči pri nudoifogcm je prostovoljno na prodaj
g: posestvo ^
obstoječe s hiše, v istej iiroiiajalno z nieSanim blagom, žganjem in pivom, jifoaiwiarskCKa poslopja, jio^ja za 35 mernikov posctve, 4 gozdov, obseg-ajočih 13 do 14 johov, travnikov, na katerih se nakosi V2 voî: mrve, in 3 na novo rijiolanili vinof^radov. Pri liihi je lep sadni vrt. Proda se tudi vse gospodarsko orodje, "lej tom 6 voz v dobrem stanu.
Par koifl, krava, teiica in 6 preSićev.	_ ^35-3-2
Natančneji naslov pove tijiriiviiiítv« I>«I. Noviť.
I ■ ■ v v
Zemljišče
147-3-1
na katerem pravno ypravniàtvo IJol. Novic.
V kavarni Žgur
128-3-2
je niiproiliij več sodov od 281 vsebine do 4001, in mnogo vsukovrstnih steklenic.
FpuadoLizdelovalnicapBči
I. Appetov nasi. J. Klemeiičič v Kandiji
»po/arja iia iiov« ziiloří«
loaa-aeaaib, peči
Tsakdvrstiiili barv ju vztitTPV. 132-0-3
^ Krasne ^ bele ali modre štedilnike. Zaloga krušnih peči-
Ziiiadi velike znlofïf' nizke cene. Solidno delo.
Zunanja naročila točno po povzetju.
Svilna in volnena, vseh številk,
ima zalogo
Franc Božič
Novo mesto.

Plemenne "prašičke
čistokrvne nemške — Kiisrliova rejii — ju požlalitnjene domače kakor tudi	U4-o-i
iibrejene svinje
vedno oddaja plemenna postaja v Semiču.
Tem stoji tudi šupa, na lepem solnčnatem kraju^ ter pri-za stavbo, je iz iiroKte roke na iirodaj. — Kje, pove
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva bDPOvsha oroiSnDtovarnišliii družbo Peter Wernig
di-iižba z omejeno zavezo V Borovljah, Koroško. Oeniki Itreziilačno in ])oStnjne prosto.
Orehov les
kupuje v hlodih in plohih od 1 cole naprej, ter prosi za tozadevne ponudbe na dotičnih postajah
tvrdka F. Kotnik	i
Verd, posta Vrhnika (Kranjsko).
jVa prodaj je lepo veliko
kmečko posestvo
en<) liro oil Mariliora, 5 minut do farne ecrkve in Sole, l)lizn glavne eeste, pol nro do kolodvora. Posestvo obstoji iz velike zidane liiše, katera ima i velike sobe in veliko knliiiijo, 'Z obokani kleti, veliko gospodarsko poslopje, studener pri liiši. Laliktř se 16 glav živine ri^di. Telo posestvo meri IS joiiov, 5 jobov je sadnega veta, boste, vinotînida in travnikov. Posestvo je vse skujmj ter se tuiH laliko z živino kupi.
Vpraša se pri gosp. Frideriku Kaibu, hišnemu posestniku v lírežir-ali ;í4.
150-3-1
Popolnoma varno naložen denar
Hronilnica in posojilnicil za KamUjo in Dholico
regr. zadruřra z neomejeno zavezo
V lastnem domu v Kandiji
sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po
IM« -»i
2K-0.il
na leto brez odbitka rentnega davka, kateref^a aama iz svojega plačuje.
Za hranilno vloge kakor za vse posojtlniřno obvezDOBti — jamii iioleg rezervnega saklaiia in deležev iea 2200 Milružuikov z vae«! BVûjini pieinožBujera. Ii tega se ra/,ïidi, da iiialukateTi denarni zavod audi tolike varnosti jtakor kandijaufika branilnica.
t
Î
*
Hi-
Î S t
I Î
Kašalj
lu-ipavost, katiM- in zasližeiije, oslovski
Kupite
če imate:
in (lušljivi kašelj oič druzega, kakor fino dišeče:
KoiserjBve prsne haramele s „tremi smrehomí".
5;K)0 notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in privatnih oseb dokazuje gotov uspeh. Zavoj 20 in +0 vinar,jev. Ovojíek íiíí viiiaijev.
Dobi 36 v lekarnah; Uergiiiaiiii Josij», Novo mesto; Andrijaiiič - Novo mesto. - 1-18-u
Ivan Huntara, ■ St ï
Manjša kmetija
130-3-2
Vsakovrstne
«3-8-7
in dekoratnik : pri Rudolfovem
ae priporoča slavnemu občinstvu in gg. graščakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočega dela in sobnega tapetovanja. — 2a naročilo zadostuje dopisnica.	15-23-13
pod vlož. št. 111 in 159 kat. obč. Gotnavas, v Regerčivaai h. št. 21 (popr. po3. MiSjak Anton), z zidano hišo v dobrem stanji, s potrebnimi gospodar. po8lo)>ji, s prav lepim obsežnim sadnim vrtom, s 5. parcelami njiv in mlado, bujno rastečo hrastovo^ hosto, — jM'oda podiiisaiia prostovoljno hi preecj po primerni ceni. Na željo se proda še jedna druga njiva in ves pridelek letošnje krme. Na tej kmetiji se redi troje živine.
SlailLč Keža, sliižkii^a v župnišču v Prečni.
„Za ÏD vinarjev liter"
najboljšega jabolčaika, skoraj jednako pristnemu, lahkemu vinu, se napravi samo iz najnovejše iznajdbe „Jablus". — Iz „Jablusa" pripravljena pijača vre kakor naravni moit, je zdrava in krepilna.
1 zavoj „Jablua" z navodilom vred samo 5 K 30 V po postnem povzetju. Prekupci odstotke, zastopniki se iiČejo.
Glavno zastopstvo :	85-3-3
„JablUS" — Podplat, Štajersko.
slamnlhe in naročnihe (celtarje)
priporoča Fr« Cerar,
tovarna slamnikov, Stob, pošta Domžale, Gorenjsko.
One lii/ke, postrežba točim, cenik na zahtevo po.itiiiiie prosto. Za dobro blago se jamči. Svoji k svojim!
—i ■ ^ ■	■ ^m ■ —
Lepa nova hiša
10 minut oddaljena od Novejja mesta, v kateri se naliaja dobro vpeljana prodajalna	us-a-i
se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji.
Naslov pove iz prijaznosti iipravniatvo D,)l. Novic.
Samostojna stavbena tvrdka
Znidaršic & StepariCic
se vljudno priporočuje v izvrševanje solidnega stavbenskega ter sploh vsa v zidarsko stroko spadajoča dela.
Izdeluje načrte, proračune itd.	ios-b-u
Parna opekarna
v žabji v il 8 i pri Novem mestu
ima vedno v zalogi in priporora svoj izdHok
ostro žgane, strojne zidne in zarezane strešne prve vrste OpCkC prve vrste
Izdajatelj in založnik Urban Harvit.
Odgovorni urednik Anton Žlogar.
Tisk J. Kra)ac n»l.