II nStanu svojega se spomni, trpi brez miru!* — Prešeren. Najprej se slav. urediništvu »Učiteljskega Tov.« lepo zahvaljujem, da je blago.volilo sprejeti v svoje predale spis glede draginjske daklade vpokoje.nega učiteljstva Goriško-Gradiščansikega! — Zdi se, da ije spis napravil dober vtisk na merodajnih krogih, zakaj po dolgem prosjačenju in moledovanju smo dosegli malo zmca v podobi majhne draginjske doklade, veljavne za leto 1917. — C. kr. deželni šolski svet v Trstu sedaj v Opatiji je z odlolkotn z dne 17. septembra 1917, štov. 230/42—16, blagavolil nakazati vpokojenemu učiteljstvu 10% draginjsko doklado od sedanje svoje pakojnine. Ta nakaizmica ima prvotno moč in vpokojenci dobe >to doklado tcnd. 1. januarja 1917, po odbitku zakonitih odipadikov in kolkovin. Za to dragimjsko daklado, četuidi je za sedanje hude čase jako majhna, smo hvaležni, uvaževaje znani nauk: da bodi za vsak malenkostni dar — hvaležan; vendar se usojamo izpregovoriti glede tega nekaj besed. Označena draginjska doklada je najmaniša od vseh, kar jih poznamo. Na Kranjskem je najmanjša meseona dragmjska doklada 50 K, 600 K na leto. Tako doklado dobe tudi mlade, komaj nekaj let službujoče učiteljice. Učitaliji, posebno cmi, ki so poročeni in imajo oitroike, dobe še več. — Na Primorskem dobiva učiteljstvo tudi malenkoistne draginjske doklade. Na Tolminskem dobiva vsalk učitelj vsako četrtletje 180 K, to je 60 K mesečno. — V Goriškem okraju so draginjske doklade raizmeronia najtnamjše in baš tako je v Sežanskem okraju, kjer pride menda 120 do 140 K na leto na učitelja. — Najboljše draginjsike doklade dobiva učiteljstvo na tržaškem ozemlju, to je ono učiteljstvo, ki spada pod tržaški magisrat. Kakor je znano, je tam uoiteljstvo najboljše plačano, odmerjene so mu pa tudi najvišje draginjsike daklade. — Ako smo prav poučeni, so dragwij.ske doklade na Tržaškem sladeče: najmižja dragiinjska dcklada je 120 K, najvišja 1344 K, vmesni postaviki so: 180, 240, 300, 456, 720, 852, 864, 900, 1020, 1152 in 1200 K. To je že nekaj več napram našim dokladam na Goriškem. — Kakor sera že zgo.raj omenil, smo mi vpobo.jeni učitelji 'hvaležni za sicer jako malenkostno nam nakloinjeno draginjsko doklado in smo jo radevolje sprejelj. — Vse drugače pa se je poikazalo daimati-nsko učiteljstvo. — To učiteljstvo je odklonilo 10% draginjsko doklado. Temu se ne smemo čuditi, zakaj dalmatinsko učiteljstvo je menda najslabše plačano učiteljstvo v naši Avstriji. Temeljne plače so tako nizke, da znaša dragimjska dcklada od 80 do 300 K na leto. To je nekoliko manj, nego znaša draginjska doklada našega vpako.j&nega učiteljstva. Poleg tega je dalTnatimsiki deželni odbor določil, da učiteljice, ki so poročane z učiteljr, ne do-1 be te doklade. Zaradi tega je učiteljstvo soglasno odklonilo 10% draginjsko doklado i.n jo! zahteva v višji izmerii. Želmio in smo prepričani, da jo tudi doseže. — Goriško-Gradiščansko vpoikojeno uoiiteljstvo sprejme podeljeno doklado, nadejaje se, da se mu bo vprihodinje zvišala in zenačila z ono naših tovarisev na tržaškem ozemlju. — Ta naša zahleva je popolnoma upravičena in podprta s tako t&htniimi razlogi, da }ih ne more nvhče spodbiti. Znanio je, da je vpokoijeno učiteljstvo najpotrebnejše. Večina tega učiteljstva je bila vpokojena še po določi'1'ih starega pokojnimskega zakona. Ono ne dobiva odškodnine za stanbvanje, ima manjše petletnine in mamjše opravilne doklade, ki se štajejo v pokiojnino. Prav posebno so pa uvaževanja vredne družiinske razmere vpokojenega Goriško-Gradiščansikega učiteljstva. Veoma tega učiteljstva ima majhne otroke, ki jih mora šolati v mestu, a starši se po^tikajo kot begimci po občinah na Kranjskem, Štajerskem in drugod.Da to mnogo stane v sedanjih pregrešno dragih časih, ije znano vsakomur. — Ako primerjamo pioikojmino c. kr. uradnikov s svojimi poikoijninami, vidimo velikansiko razliko. Oni imajo mni&go večjo pcikojnmo in na podla.g1! te večje draginjske dokilade, neigo mi'. Isto velja za c. kr. vpokojene učitelje, ki jim pa nameravajo sedaj še zvišati dohodke, kar jim iz srca privoščimo. Ako naši krušni očetje vse to dobro preraislijo, morajo izprevideti, da je naš gmotni položaj silno žalosten. Kot begunci se potikamio kakor cigani od kraja v kraj; povsod nas grdo gledajo, ko z denarnico v roki prosiino za živila, pa ničesar nc dobiniio. Naše trpljenje in muke pozna do dobra le oni, ki sam izkuša begunsko življenje. Skoro povsod, kjer se nahajajo naši begunci, in fo naj bo na Kranjskem ali Štajerskem, so aprovizacije jako nezadostne in pomanjkljive. Ni živil in jih ni! Karte dobinio za moko, sladkor in drugo, a ko gremo po blago, nas odpravijo, češ, da ga ni. — Učitelju je v takem toge polnem življenju branje edino razvedrilo, posebno sadaj v dolgih zimskih večerih, pa kako naj bere in piše, ker ni razsvetljave, ni petroleja. Tu in tam se dobe majhne svečice, ki so zelo drage, prižgane pa brle enako »mrtvaški luči«. Pri tej »r a z s v e 11 j a v i« naj učfteil.jstvo nateguje svoje oči, da oslepi. — Aprovizacija nam neredno daje četrt litra petroleja za enmesec. Kaj hočemo s to količino ? Saj ne zadostuje niti za e n v eče r ! — Navajal bi še dolgo vrsto pomanjkljivdsti našili aprovizacij. Omenim anj le še drva, ki jih ni dobiti za gorostasne cene. — Naj zadostuje to za danes. lz navedenega naj se uveri naš deželni odbor, .da ne mo-remo izhajati s tem, kar ttnamo, ker je draginja večja od dneva do dneva, dohodki pa so vedno isti. Apelujemo tedaj na dobra srca svojth kruhadajalcev ter kliičemo z našira pesnikom Meškom: »Usliši glas moj, k tebi kličač iz brezdma trpljenja, morečih nadlog, pomagaj, pomagaj, usmiljan Bo<g!« T—e.