. . IS&zelverkanfspreis RM 0.12 ИдшшдпкепБо^ Verlag tmd Setelftlettu^; Klagenfurt, Blam&rckMng 18, 116 / BesugapNt« (bn тогаиа mhlber} aumattiob KU 1.— CM Наш (etoaohtteMlch RM 9М »MteJlgeM&r AobesteUuBg«!! dec Zeltanc fSr den uachfhrlftl»it»r' Krmit rich 1Г 'M-1 i#f AnTn'rMti'Ut« Nr J Angleška po жгаки izkrcana divizija večinoma uničena Hudi boji pri JVimwegen Močni napadi pri Aadmn odbiti - V 7 dneh uničenih 600 sovjetskih eklopnlakov Oberkommando der Wahrmacht |# dn# 21. septembra objavilo; Na Srednjem Nizozemskem |# bila 1. an-gleška divizija zračnih padalcev kljub nadaljnjim ojačenjem Iz zraka v prostoru prt Amhetmu večinoma uničena, oetanek pa •tis-njen na ozek prostor. Doslej smo pripeljali 2.800 ujetnikov, med njimi divizijgkega poveljnika. Pri Nimwegen stoje lastne čete v hudih bojih « eovrainikom, ki napada s al* lami oklopnjakov iz prostora pri Eindhoven. Južno od izliva Schelde se je sovražniku posrečil krajevni vdor. V prostoru pri Aachnu smo včeraj povgod odbili močne lovrežnl-kove napade in severovzhodno od meet* z nasprotnim napadom zamašili frontno vrzel. Pri teh bojih smo v odseku ene divizije odstrelili v treh dneh 47 lovražnih oklopnjakov. V večdnevnih bojih.nam je uspelo, razbiti razen majhnih ostankov sovražno mostišče preko Sauer, leverovzhodno od Echter-nacha. V prostoru pri Luneville je naletel lastni napad na nadmočne tile sovražnih oklopnjakov. Po premenljivih bojih smo la»t-ne tile v Luneville potegnili na vzhodni rob mesta. Med Eplnalom In švicarsko mejo bo le krajevna bojna dejanja. Sovražne napade na Boulogne in CaUls smo zavrnilL Zadnji odpor posadke v Brestu na polotoku Le Gro-zon jt končan. Po večtedenskih zelo hudih bojih je junaška, iz čet vseh delov oborožene sile obstoječa posndka pod vzglednlm vodstvom poveljnika trdnjave Generala der Fallschlrmtruppen P.amckeja držale trdnjavo proti številčno in z materialom veliko močnejšemu nasprotniku. Tako sovražnik ni dobil v roke pristanišča, ampak samo kup razvalin. Junaški boj posadke v Brestu bo še dalje živel v zgodovini. Trije za zaščito boka nekega važnega konvoja poslani lastni brzi čolni so v noči na 20. september napadli pred Dunkirchnom dve veliko močnejši skupini lahkih britanskih pomorskih sil in s svojim napadom dosegli, da je konvoj brez poškodb prlplul v svojo namembno luko. Te tri brze čolne, Izpolnju'oč« svojo nalogo, smo zgublH Novi poskusi izsiljevanja nad švedsko Berlin, 22. septembra, Anglo amerikansko sovjetski pritisk na Švedsko je dosegel nov višek. Državni podtajnik Zedinjenih držav Hull je objavil, da so poslalo britanska, soV' jetska in amerikanska vlada Švedski ostro protestno noto, ki s« p#ča v glavnem z nem-ško-švedskiml gospodarskimi odnosi »Sven ska Dagbladet« piše o tem, da se tiče ta akcija naravnost švedskega razumevanja nev tralnostl. Amerlkancl pravijo, da )e bila Švedska samo zato nevtralna, da bi se Izognila sporu z Nemčijo. Švedska mora Javno izraziti, na kateri strani so njene simpatije. Ako bi se temu protivila, se s tem prizna k nevtralnosti ne samo kot pripomočku v sili. em-pak kot načelu ali idealu svoje politike. Potem bo pi morala Švedska prevzeti nase tudi vse Dosledice takšne politike. Žalostna usoda kralja Izdajalca Lizbona, 22 septembra. »New York Herald« sporoča, da boluje romunski izdajalski kralj Michael za hudo duševno depresijo In da ga zdravi Iz Moskve pozvani zdravnik za živce. Zanašamo se lahko na to, da se bo zdravniško zdravljenje vršilo, če ne popolnoma po zahtevah medicinske ved«, ven Vznvmirjevalno obstreljevanj* Londona i orožjem »V 1« se nadaljuje. V Italiji so ie trajali hudi obrambni bojt т prostoru severno od Florence in ob Jadranu. V srditih in za obe strani zgubononiib bojih smo zavrnili številne sovražne napad*. Južno in jugovzhodno od Firenzuole smo zajezili večji sovražni vdor. Ob Jadranskem morju Je z največjo uporabo materiala in z močno podporo iz zraka ter po ladijskem topništvu napadajoči sovražnik dosegel več globokih vdorov, ki smo jih deloma zajezili. Sovražnikov prodor smo zopet preprečili- V, teh bojih smo včeraj odstrelili 57 sovražnih oklopnjakov in pripeljali 100 ujetnikov. V severnem delu szekeljskega konca so se deloma v protisunku izjalovili sovjetski napadi. V Zahodni Romuniji smo z našimi bojnimi letalci uničili 24 sovražnih oklopnjakov ter številne topove in vozila. Trda obrambna bitka za prehode čez Karpate v odseku južno od Sanok — Krosna še »raja. Pri Varšavi smo ugonobili bolJševiSke bojne skupine, ki so prešle na zapadni breg, in vsega skupaj uničili aH uplenili 69 čolnov za naskok in izkrcanje. Severovzhodno od Varšave in ob Bobru ter severozahodno od Blalystoka so spodleteli sovražni napadi. Napad naših oklopnjaških odredov jugozahodno od Mi-taua je kljub žilavi sovražni obrambi pridobil ie več sveta, V zadnjih treh dneh smo tukaj uničili ali uplenili 48 oklopnjakov in jurlSnlh topov ter 95 topov in številna druga orožja. Na Letonskem in Estonskem je nasprotnik nadaljeval s svojimi močnimi napadi s silami, ki jih je pripeljal na novo. Naše odlično bojujoč« se čete so jih razbile z nasprotnimi napad! ali jih prestregle. V obrambni bitki, ki traja sedaj že sedem dni, smo doslej uničili 600 sovjetskih oklopnjakov. Pri podnevnih napadih sovražnih bombnikov na ozemlje mest Budimpešta, Raab In Bratislava ter pri nočnih sunkih slabejših sovražnih skupin nad ogrski prostor smo sestrelili II sovražnih bombnikov. V Trierju so nastale človeške zgube po napadih sovraž-л'ћ 7 In krovnim orožjem. dar popolnoma po zahtevah moskovske sovjetske vlad*. Vsekakor dokazuj* poročilo am*rlkansk*ga lista, da j* bil Izdajalski kralj interniran in da je najstrožje zastražen po sovjetskih' oblastih, tako da še zdravnika ne more klical! k sebi .po lastni Izbiri. »Tiger" najboljši oklopnjak na svetu Bern, 22. septembra. »Tiger« je najboljši oklopnjak na svetu, so izjavili zavezniški vojaki v Italiji nekemu poročevalcu švicarskega lista »Imperial«, To ni samo radi Izvrstn* oborožitve, temveč tudi radi omembe vredne gibčnosti, ki mu jo da na zemljišču njegova nizka oblika. Omembe vredno je tudi to, da »Tiger« lahko strelja. Če le v nolnl vožnji, Nevtralnost Švice nespremeniena ■еги, 22. septembra. Na politični pritisk na Švico, ki je Izhajal iz Moskve in se Izražal v znanem članku »Pravde«, Izjavlja časopis »Ostschweiz«, da sovjetski bodljaj; ne morejo nič Izdati. To, kar pripovedujejo v Moskvi, s* ne uj*m* z dejstvi. Samo,ob sebi Je razumljivo, da bo Svioa tudi v t*| fazi vojne obdržal« napret svole nevtralro stališče- (^IRCAXLO ČA§A~) Generalni poročnik Endo, predstojnik pisarne za zračno orožje japonskega ministrstva za mtmlcijo, j* Izjavil v avojl objavi, da s* je japonska produkcija letal v primeru z ono lanskega leta ž* podvojila in jo-ponaka letala ie cel6 prekašajo letala Zedinjenih držav. Odlcar so M izkrcali na palavskem otok« Hililiu Severroamerikancl, so že zgubili 150 oklopnjakov in 6500 mož, so javili v ponedeljek zvečer iz Tokia. V »Washington Post« se objavlja, da je I*-silil Churchill od grškega kralja Jurija pri svojih zadnjih pogajanjih v Rimu zagotovitev, da bodo Kreta in italijanski dodekane-ški otoki v vzhodnem Sredozemskem morja odstopljeni Angležem kot oporišča. Pri Židih M Madžarskeai zaseženo tekstilno blago se ceni na 10 milijonov pengd. To blago se bo sedaj razdelilo med potroš-nike, v prvi vrsti med rudarje. Pet шШјоаоу Ifudi bo v USA po vojni brezposelnih. Tako napoveduje zavod za proučevanje gospodarstva USA Business Service, ki ga finansirajo poslovni ljudje Wallstreeta. Tri petine letošnje žetve banan v Zapadni Indiji morajo zažgati, ker primanjkuje ladij za prevoz banan. Sovjeti so v od njih zasedenih delih brana znašli sistem, po katerem so postali deležniki najbolj cvetoče črnoborzijanske trgovine. Ker v teh krajih po triletni sovjetski zasedbi vsega primanjkuje, dopuščajo sovjeti, da črnoborzijanci uvažajo, kar hočejo, toda le pod pogojem, da Jim brezplačno odstopijo polovico uvoženega blaga. Posledica tega je. da so cene v Tebrisu in Teheranu dosegle že bajeslovno višino. Tako velja ena obl^a že 200 funtov, par čevljev 50 funtov in en kilogram sladkorja 4 funt*. V tatkšnih razmerah si široki sloji ne morejo nabaviti niti najbolj potrebnih stvari. Imenovanju Hasana Sekata za turškega zunanjega ministra po poročilih iz Ankare ne pripisujejo nobenega političnega pomena. Sicer pa Turčija z napeto pozornostjo pazi na vse, kar se dogaja na Balkanu, omejuje se pa ie nadalje na vlogo opazovalca. Prejšnjemu jugoslovanskemu ministrskemu predsedniku Cvetkoviču, ki je prišel v Ankaro, bodo bržkone dovolili, da bo smel kot političen begunec ostati v Turčiji. Cvetko-vlč, ki je bil odstavljen po Simovlćevem pu-ču, med vojno ni imel nobenega pomena več. Veletok begtmcev iz Severne Finske, ki drvi v Švedsko, je v nedeljo presegel 50.000 Cez mejo so gnali tudi na tisoče živine. Približno 80 odstotkov beguncev je mladostnih deklet, ki se hočejo pred Sovjeti spraviti na varno: pa tudi starčki se ne plašijo največjih naporov, tako močno Jih je vse pretresel strah pred boljševiki. Ob švedski meji so se ustavili veliki tabori nomadov. Po najnovejših vesteh Iz Finske so tudi Laponci opustili svo|a atara mMta nomadov. Severn# teten* seženejo v večje skupine, ftt Laponci se Selijo proti jugu. Po švedskih podatkih pomagajo nemške čete beguncem. Več slo vodeCih francoskih znanstvenikov, med njimi številni zdravniki, so te dni prišli v Nemčijo- Prlšlecl so po svojih soglasnih Izjavah zbežali pred boljševlšklm terorjem v Franciji in se postavili pod varstvo nemške oborožene sile. 300 milijard zadolžitve Zedinjenih držav Lizbona, 22. septembra. Demokratski senator Russel (Georgija) j* v n*kem govoru izrazil svojo skrb, da stoji nacija nasproti nacionalni zadolžitvi, ki bo dosegla pretre#-liivi višek 300 mlHiard dolarjev. Roll Lennan NEZAŽELENI GOST !lllinor>*t(frn rnilinil 18 Barbara jih ni razočarala. Vsem j* pripravila vitko linijo, Savada lamo podnevi. * Barbara |a začela sanjariti. Mar it jI jt sanjalo o ilavni bodočnosti kot kraljica mode) Ali je Mnjal« e bogaitvu, o naklonjenosti, ki bi jih ntsla njtna nadarjenosti Ali o kakšnem ko nebu sinjem avtomobilu, ki bi jo ponesel v cvet? Ali o kakšni lastni modni hiiil O vsem tem ne. Sanjala je o ustanovitvi rodbine. Videla se I* kot gospodinjo s privezanim predpasnik kom opravljati dela v čedni kuhinji. Stene so bile poslikane x veselimi lonci in kroini-ki. Svoj vohajoči nos je vtikala т rjav vrč Rezala je kadeč se kolač. Videla je, kako je žareč moški obraz pohrustal vase hrustljl-ve kruhke. Nasitile ga je od rana do večera. Gledala mu je čez ramena, če je delal. Kaj je le zopet pisali Včasih se mu je usedla v naročje, takrat je odložil delo, jo objel tn poljubil na njena vdana usta. Videl )e v n|* nih očeh svet. Tudi otroci so bill tukaj, bili so naravnost umetnostno oblečeni. No, no' Aha! Mamica je sama šivalal »Dobro jutro-coka«. so morali reči drug za drugim, in bila jih je dolga vrsta. Kar smsino lih je bilo slišati Ii neumne, objestne in nerazumne Barbare je čez noč postala iena. In se huduje na take mladostne neumnosti: podvzetno dekle s* je zaljubilo ▼ nek pradpustni kostum. Z llv-bim h'i*e na predpustno veselico, oj kako bo VK.^lo! Ami)#k potem pa on ne pride Ти ' 1 riiMii trtlo ialostm Toda ker on ( . , il ' I 11 < '■ oioč. qve iiiiivSl. Sem« N-' da bi on lo one''.ll. Veiialo»l, pestro raipoaa-leno početje se je nsleze. Srkne tu in tam. Sve#l Шл^шлк maš џл To vidi preljubi, oh, ki je prišel ravno k temu prizoru. AH ie more mož ljubiti deklico, ki je z golimi nogami sedela na neken%drugem Hoče iti k njemu in ga milo prositi... Najprej hoče iti k šefinji in ji odpovedati službo. Ce se dekle omoži, se odreče svojemu poklicu In opravlja krog svojih naravnih dolžnosti. Tako je rekel KottenkampI »Odpovedati-hočete?« jo bo oStsla šefinja »Da«, bo rekla Barbara. »Pa pri taki bodočnostil« bo besnela Se ftnja. »Da«, bo rekla Barbara. »Boljše bodočnosti si sploh ne morete želeti!« »Pač, pač«, bo rekla Barbara, »omožlti se« Tu bo šefinja zopet vstala iz svcjeqn sta rinekega stola z visokimi nasloniall in vdru glč objela Barbaro. »Detel« vzklikne, »potem ste srečnejši od mene « — Barbara se smehlja. Oh, ko je pa tako težko. Iti k njemu! * Ministrski svetnik je večkrat sam dom/i Antonov zakon, ki ga že vtč ni, povzroče da Anton skoraj vsak dan čez ure dela na vstučlllšču. Njegova prva knjiga j* imela krasen uspeh, založnik mu jt dal pobudo. na| spiše še drugo, in Anton se je odločil k ta mu. Poglobil se je v rokopise. Hoče sedaj ko so se tako zanimali za ljubezensko živ Ijenjt slsdkovodnih rib, seznaniti svat tudi ? liubf:7.en':!:!m življf:riem morskih rih Skrivi! Drthfj* f'hrista pooonto k nlemr na vseučilišče in gleda, kako on dela. Med tem pa opravlja Susanne veliko čl ščenje, In ministrski svetnik jo občuduje. »Vi Imata zelo lepe noga«, reč*. Susanne s* obrn* k njemui »Hvala.« »Mora'a b! s! s tem za«1už'»( denar« na d.illii'"« on • \4 i« to ■' v)jr ena. »Kot manekenka.« »To Imam že za seboj!« >Ahl« s* čudi miniatr^ svatoik. »vil* »Bils stm točka v kabaretu.« »Zanlmivol« »Toda ne z« trajno.« »No. sedaj ps nista vtč tol« »To pač vidita,« »Zakaj ps tol« »Omožlti se hočem,* Ministrski svttnik gleda nt njent lepo zrasle noge. Prej so taka dekleta s takšnimi nogami silila na oder. Danes pa silijo v zakon, Prej so bile takt noge splošna lastnina Danes so lastnina poedlnca. No, brez dvoma ja to koristno zi tistega, čegave so. v točkah nastopaloča dekleta j* vedno opazoval s posebnim zanimanjem, če so jih krasno obsevale Jupitrove svetilke In so lahke kot pero ftoplcale preko odra. ce so smehljaje n'Pravlle noklonek čaatltemu občinstvu In smukn'le za talinstven* kulise Za mlajeca moža je izredno koristno, c* se oteni z dekletom, ki je bila »točka.^Zla-stl, če ima ta gospodinjske čednosti. Prvič je to vedno »veliko obetajoče« dekle, rie samo, ker obeta v kabaretu razpored, ki se splača. Nadalle ie to stvarca, ki sicer mnogo obeta, ps n* da nobenega glasu od sebe! Tudi mora biti to vedno »mična« mlsde da ma, more znati očarati s svojim smthljajtm, more vedeti, kako t mora i mnogo grtcijt in z nekoliko tltganct hoditi vzdolž rampt Včasih st posrtči taksmu kot »točka« nastopajočemu dekletu, da napravi veliko močneje vtis od tega, kar nakazuje, toda dekle »točka« se ne bric^ za to, da 11 Ima uspeh Cp I? predvc:"!*'« končano ss skromno pr' knže Se zopet ljubeznivo smehlja. Napove prihodnjo točko. Zopet skromno odide. Kaj pravijo gledalci k taki kot »točka« nastopajoči gospodični!« Nekateri motkl menijo, da bi bila aa vsak način zaželena zakonska družica, prvič, k*r je že na oči tako f^rm'-ntna, drugič k*r s* v - -1 n ' r? Tr-t""?! 1' r II |i ireha le malo ■ I. Zene? Te so proti. Taka dmklmta #WAk#s каЈм al*> site bi prav za prav morale one biti. * Na cesti teka neka gospodična v spomladanskem kostumu. Na temnih laseh n* kraljuje noben klobuk, glavo obdaja na nacin, kakor ga navadno noeljo šejki v puščavi, bt-duinski plašč s kapuco, Imwltna, kostumu pri-legajoča s* ruta, ki s* ljubko vlj* okrog las In ohlapno pa'da čez tilnik Njene nogt tičijo v s krznom ebšltlh škornjih za slabo vreme, kajti na nebu so gosti oblaki. It previdnosti ima v torbi še dežnik »pritlikavec«. Pod drzno konico nosu gledajo radovedno т ev*t cvatoča usta za poljub, Iz vsega bitja gospodične izžareva mikavna živahnost. To j* tudi vzrok, da st jt tvoj t dni Kotttnkamp na vrat ne nos zaljubil v gospodično. To je Barbara. Prtd nekimi vratmi obstan*, si ogUduje okna, v kattrlh pa nt vidi nlčtsar. Bojazljivo srae jI preveč utripa, mora s* najprej pomiriti, Tako. Nsto pozvoni. Vrata zabrnijo, Barbara jih prltlsn«, gre skozi majčkeni osprednjl vrt in -etojl prtd Susanno. »H gospodu Kotttnkampu bi rada prišla«, Izjavi Barbara. Susanne se hitro ozre na *l*gamtno damo. jo pQvede v hišo, najavi ministrskemu svetniku In steče potem urno v kuhinjo. Tam si še, da ne pozabi, takoj nariše kostum z na-glovnln pokrivalom. Maks bo kar strmel, čt lo bo v trkSnpm burnusul MlTi^strski svetnik vstane, ko mlada dama vstopi. . _ »Rada bi prišla do gospoda Kottenkampa«, izjavi. . , ^ . Ministrski svetnik si prMrm ivo{ monokel In |l Ijtibeznlvo ponudi stol. Pov* svoje Ime In jo vpraša, kaj jo povtde k njemu. Obiskovalka je zrnedrnn In vstare. Ml-it.'-'-V -v'r'V tfVol opazi, da ob nI pravi. T.tka torsj«, rc^če »vi hočete k mojemu nečaku. Tega na žalost nI doma.« Siunutag. 2S. RentAmhfT 1944. KARATTAKKKl* BOTB flpttn n. — Tfr. T5. Keine Illusion iiber die Politik Moskaus BritiKclies KiHRPstandnis der anglo-iimerikanischen Unterwerfungspolitik Der Fiihrer empling den Pog!avnik Fiilirrrliniiplqiiarlicr, 22. Sept. I)i r I iilin^r Ptnpfiiij; mil IS. acplciiiIxT III liciiii III lliiiipl-qiinrlifr <1('п SluHlsclicf dcs miiililiiincisi'il Sliiciirs Kroalicii. I)r Aii'o I'livclii! Dcr l iihrer liultc mil dciii I'ojflin nik cine Iniiccre UiiU'rreiiiiii({ iilxT don prim iiiKH. nipii Kniiipf po^ffn (lie |{()|)i(ji("vvislcii iiiul ihre enj{il*ili-iun(Mik!iiiis(licii ilclfcr.shcirrr mid iibiT die I'Vaycri dcr hiHiciiinc dcs Ivroalisdion Ran inc.s iJclreii dfm Diindnis des Dreirrpaklc: wird die d( iiisiiir Wclir-niachl an der Scile dcr kritalisclicn Soldjiicii mid rstuxdias die I'rcilicit mid Sclbslaiidig-keit Kmatieue vpriridiffcn Die UnlerrpdimK hcim Fiihrer, an dcr Reidisminislcr d ex Aiiswiirlicon von Hilihcii-trop nnd (Jcncralfcliirnarsdinll Kcilel mid von kroatisdicr Srilf dor kroalisdip .XnHcnmini-•sler AlajbepoviJf nnd (Jcneral Grvič loil-nahmcn. verlicf ini (Iciste der anfriiliti.seii nnd troiien Freiindsdiaft zwisdicn beiden Volkern. Im AnsdiliiR an den Enipfang be i m Fiihrer hade der HcidisanHcmniiiisler niit dem Po-plavnik nnd seinen Milnrbeitern eine liingere und herzlidie AiisspracJie. In der BepleitiinR von Poylavnik befnnden *ich ferner der Miiiisler ftir Volksanfklarmi); Makanec nnd der l.eiler des krnalistiien Arbeilerveriiiindes HIalkov. Der deiilsibe Gesandle in .\srain, Kaxiiie, nnd der kmali-sche CiCHiindle in Herliii, Кокак, waren gleidifalls im IIaiipli|iiarlicr aiiwesend. GliidiwUnsdie des Piihrers Berlin, 22. September, Dcr Fiihrer haf in einem en den lliailandi«(4ien Hcgenlen Pridi Phanomyonp periditelen lelepramm seine herziidien GliitkwfinHdie znm (iebiirlslag dee Konig: von Thailand ausgesprodicn. Sammelergebnls urn 42,8 v. И. gcstlegen Berlin, 22. S<>pt. Die am 19. iind 20, Auftuvt diirdigefiilirle SirullenKammliin; ile* KriegK-liilfswerkes fiir dan Denlsdie Role Krenx 1944 hallc ein vorlaiifiges Ergebuiv vou 49,156.015,OS Keidismark. Bei der pleiehen Sammlnnf des Vorjalire* warden '54,4>3.0Sr,50 Reidisrnark aiifgebrarhl. E» ist somit eine Slei^eriinR del Rritebnisne* um 14.722.947,58 Reidismark — 42,8 v. H. zii verzeicJinen. EInsArankungen im Letirbetrleb Berlin, 22. Sept. Der Reidisiiiinisler ftir , AVixsen^diafl, I'Jrziehung und Volksbildiinff bat in DiirdifiihniniT der bereifs bekannf-fepebenen Kiiisdiriiiikmigeii nnd Slillej;iiii;ts-niaHnahmen auf dem Gebiele des F.r-ziehiingsweseus weitere .^iiordminyen fiir den Bereidi der wis^en^ciiafllidien Ilodl-sdiiilen gelroffen, diirdi die Arbeitskriifle, RHlime nnd Materialaiifwaild fiir aiidere /wpcke freigemadit werden. Voiii Wiiiler-xemestpy 1944'44 ab wird der I.ehrbetrieb an den wi44rn.id)aftlidien Ilodisdnileii nnr noiii in dem Umfniijfe weilergefiihrt. al« dies entsprediend der durib die bisherigen МаП-nahmen einpesihrlinkten Zahl von Studiercn-den notwendig ist. Ib Anwrndung dieses Grunilsat/ei wird vom Winferseniester 1944'4? ab an adil wissensdiaftlldien liodisdiiilen und an 63 Fakiiltiiten der Lehrbelricb viilliir ringestellt, an 39 weiferen Fakultiiten liiult dcr Lebr-betricb mit Eude des \\1п1ег*ете%|сг1 1944/4) mb, an weileren 75 Fakultiilen wird der Lehrbetrieb anf die fiiiifteu und hohereu Semester beschriinkt. WR, LiMiiiltiiii, 22 Sept. (lui^riilicriclil,). (irscliiiii mill iiiHit DiimliHrtoii'Oiikk ist (in* KiMiM/i-idii-ii fiir (lie Polilik. ilic Moiiliiiii in y.iikmift seinen Verbiiiifleten gegeniil)cr 11п/и\мчк1еп geileiikl, und es Kiire tiiridil, sidi irKendivclHiiMl fuNiiien lllininni'll iiber die Wirklirlikeit liiii/iiKelieii." Mit diesen Wf)rlen stellt die brilimlie Wiiiiienstii rift .. I iililel" in ilirer let/ten Se|ilenilieriimiiiner fest, wit' «eit die l)rilis(4i-iinierikiinis(jie I ntprwerfimj; iiiiler den Willen des Krenil bislier «(1|((п ?in(f. und diiH sicli diiriin miidi ill /ukiinft ni(4ilN iinderii diirfle. Vorhiltert verw eist I iililet" aiif die Tiitsailic. diiH die Sow jets der Hille de* lirili-itiien Olierkoni-miindos, eii%lis(jie |'liij,'zni die dent stilen Triippen die italieiiistlie ilaiipt-stadt veriassen halten, der Botsdinftsrat der dciiisdien Botsdiaft bei m Vatikan, Geeiiiidier Weiiiiner, vou einem Milglied der Besat-/iiiipKlruppen iu lluft (renonimen. lun nnieri-kuiiisdiKr Offi/.ifir d run g in die Wohniing des CeNundleu Weninier ein iiiid niili;fle ilin unter Verlet/iinif der diploiiiatiiidien Inuiiii-nitiit. Zlim koiiiiiiaiido der BematzmipNlieliiir. den niif/iikiiniinen. Von hier aiis wiirde Wemnier spiiter in ein Hotel verbradit und dort in limit ireliulleii. Auf deutsdies Verluugen bin wurde vom Vatikan aiis dieses alien zwisdien- slaallitlieii Gepfloifeiilieiten widerspredicnde Yerhalteu der uuKlo'(4ie Politik prmiilipt werdp, sich imiiipr wpitpr miif pincn KIIrs rcstziili'srcn, diirt-h dpii von vorn-liprpiii griiiiilsiil/.liiii allp in ПнтЈшПоп Oiiks prwojfpniMi mid t^i'fnltlpn Pliiiip iilipr dni llnnfcn ppNvorfpii wiirdcn. Dio Politik, dip РГ vprfoli^p, iniissc jcdcnfiills iillp in niiliiliiirlon Oiiks in I'rwilgiinp рр/0?рп141 Pmjpklp /lir Vprliindi rung /nkiinCiigrr An-griffskripgp /irin Sdipilprn hringcn. Duiiiit gpsli'lit t ki s liritisdip Bliitt ein, dal! die pan/e Konfpren/ von Diimharlon Oaks niiiits audi res nls rine I'arce war, und dull es in dcr Polilik dor anjrclsiidisisHi-sowjciisdicn Alliaii/ Icdiglidi oincii bestiiiimlcn I'aklor priiit: das ist das Moskaiicr Diktat, ilcm siHi Washington und l.ondoii, ob sic woltcn oder nicht, zii beugcu fiabon. Neue Erfolge der Japaner in China SHiniiRliiil, 22- Scp((4iil)cr. l)ie Jopniior hn-ben iMir nodi ciiirn Raiim von 170 kin *n sdiiiellon, IIin iiber eine nniinterbrodione Liiiie von der Mimdsdinrei bis uns siid-diiiit'sls(iie Meer zn vorfiipen, beriilitet' Associated I'rcll a US I KdiiinKkinp, Dieser llamn liej,'e z\vis(4ien Yimjrininf; (112 Kilometer ilst-li(4i Kweiliii in Sil d lion an) nnd Waitsap (П6 Kilometer nordwestlidi Kanton in West-kwanjrsi) Viinirminp sei von m lis llenjrvnnjf nadi Siiden vorstoHenden Japanern einge-nommen worden, , Anplo-Aiiicrikanfr bleibon vielmchr dabei, den Vnfikiiii zii lirUskieren, iiidcm sic cincn hoi i Inn iikkrcdilicrtcn Diplnmnlon wider alios intornafionalo Redit wcilerliin in Ge-fani;onsi1iaft ballon. Die Schwerler verliehen Berlin, 22. Roploiiilior Dor Fiiliror \prlioh am 20, SopU'nibor 1941 das Eldionlanh mit Sfliworlorn zum Ritlorkron/. dos lusornen Krouzcs an Major Tlieo N o r d in a n n, Grnp-penUommandeiir in oinom StiilaHilgosHiwa. der, als 68. boldaten der dcntsdion Welir-mmlit. Major Tlieo Nordmann wurde als Solin oineti Biorbraiiors am 14. jnli 1917 in Miindion gfboron. Mit 18 Jail roll trat er in die Luftwaffe ein. I in Kinsatz еевоп I'luitland, im Kaiiipf |?о)геп Sorbien, Griedienlnnd und Kreta, iin Mittolmporraiim und iiber Nordafrika, wo iinmer er einiresetzt wurde, bewies der jnnpe Miindiiior, dafi er, der zu den so (rofiirchteton „llelbig-Kliepern" pohorte, die Olwrsllonlnaiit ilelbip. Hitler do* I'iisernen Kreu/.es mit Kidieii-lanb und Sdiwertern, fiihrle, der peboreiie Kampfflioper war Als ill m der Fiihrer am 5. Februar 1944 da* Uillorkreuz des Eisornen Kreyzes verlieh, hatle er mit Siriierheit zwoi riaiidolssdiiffe mit 10.000 lirt. und zwei Falir-paslKdiiffc mit 32.0(H) Brt. sowie einen /or-stiirer und fin Tnrpedoboot vorsonkt Fiir soiiie oft erproble Tapferkoit wnrde er zum Offizior bi'f'irdert Sein Draiifpaiiperlum ist spritiiwiirllidi, vnrbildlidi in jeder lliusidit soil) auf iausend Fcindflugon bewiesene* Kampfertiim. Ein neuer briiskierender Volkerrecbtsbruch Deutscher Diplomat beim Vatikan verhaftet mid nach Taormina verschleppt F. t Uaum AiiMtchneldenl AufhftbMi^ DEUTSCH METHQDISCH UND PRAKTISCH Nmmško melodiino in praktično ^ Machen Sle eInen Verg^lelcheatz: П. Tvorite etavek, v katerem pridevnik stopnjujete: 1. Gold — wertvoll — Elsen. 2 Mann — »tark — Knabe, 8. Pferd — jroa — Hund. i. Winter — k alt — Herbct. 5- Glas — hart — Holz. * Hund — treu — Katze. Ш. Stelgem Sle: III. Stopnjujte sledeče pridevnike: (Belsplel? »chOn. schUner, BIH •ohOn«ten.1 brelt, ge-iiiind, grut, lleb, eng, herzig, nleder. IV. Machen Sie folgende Cbung; IV. Vežlte mledeče »uniontalnlk« In pridevnike po načinu danega primera: (Buch neu, daa neue Buch, eine neues Buch, neuea Buch, die neuen BUcher, neue BUcher.) — Zlmrner groQ Hand kleln. Grma grUn, Baum achon. Mutter gut, Soldat tapfor, Stlefel achwarz, Glas kleln. Wiirter andenwe — drugje •Dgesehen — ugleden, veljaven Auabllck (m) — razgled ^egtnn (m) — (pri-) začetek ^glnnen — pričeti ?ii|i(Mi Volkspartci lin fiimisdicn ReidKiiij:, I ri-ilirrr von. Born, hal eine wnincrlidie Bode к''1и|1|еп, niidulprn die finnis(jie I'riciliMisdclcsHtion in Мочкап die soifiMianntcn Waffi'iistilUtamlsbodingimffcn dor .Sow jcts fllr I' iniiliind iinlor/fidinct hat. Diese \V.ifronsiillsliindiii|;imKen vcrklei-nern riiinliind II m die liiilfte. Sie run lien ill m eriuMil Kiirclicii, fiir dcsscn Wi( der-gcvviiiniiiig d if I'lnncn 4 Jiihre lang kiimpf-lon. Sir (MilreiHcn ihm diis Pelsamo-Ochiet iiiit dem einzijjcn Eisnieerhafen. Sie ziehen ein Net/, sow jclisiiior /w ingbnr^cn tilior dtii 1 and, sie sdiiiffen die Vorunsspt/iing fiir cine In/II h I intcnintionaler Konflikte, sie zwiiiK'n I' innliind unter dan Jodi untrag-liarer K ricKisdiđdoiis/iililiingnii. sie niiitcn der finni-itiieii Wehrmadit auf der einen Seite dcir Kainpf die deiitsdic Lapp-landarmoe /ii und verliingen anderseits die Demoliilmadiiing des finnisdien .Ileerem, »ie sdiniiren mil iliren 23 Parajrraphen h'^nnland jede Liift ziim l.ehon ab, sie zerstiickeln das Lund nnd stiir/cn das Volk in Sdimudi und Sdinnde. L'nd anKesidits dieses nnaussprixii-lid) grollen natioiiajen L'ngliidvs er/iihlt der veranlwortlidie I.eifer der finnisAen Politik seinein Volk iin Hiindfiink, d a II das Krgehnii der Мочкцпег „Verhandlungen" sidi „ni(ht so (festiiltet halie. w ie die Beftieruiig es zu hoffen gewugt liiille". Die Auffassnngen von dem, was riditij;, gen^dit und zwec-kmiifiig sei, sdiienen cben in bedeiitendein .Malle voneinander al)/uweidien. llerr von Born w nlite seinera Volk keinen anderen Rat zu goben als den. es niiige versudien, sein natio-nules Leben auf den Vorausset/iingen aiif/u-baiien, die l''innland nodi geblicben eind. Im iibrigen miisse e* sidi in die Lege sdiidien, die in Moskati gesdiaffen worden sei. Dieser Rundfiinkappell ist eines der besdiiimend-sten nnd zugleidi ersdiiitterndsten /.engnisse dafiir. w'ohin ein Volk treiben knnn. da# sidi ein er feigen nnd verriiterisdien I'lihriing all/u vcrtraiiensselig iilierliiHt. fast fiinf J a lire liat I'innland im Krieg gegen seinen bolsdiewistisdien lirbfeind ge-stunden, iiber drei Jahre kiimpften finnische Soldaten Seite an Sei t« mit ihren dentsdien Kameraden fiir ilir Land, fiir die Sidierhcit Skandinaviens und fiir die Ziikiinft Enropas. Ihr Linsatz nnd ihr ()()fer ist in weiiigen Wodien von einer klfini n (Iriippe polili« sdier I eiglinge vertan worden, nnd mil die« sem Kjnsatz und diesem Opfer ging die Zu-kimft I'iiinlands duhin. I innland hiilte et nidit niilip geliabt, sidi .selbst aiifziigeiien. Die finnisdie Wehrmadit war unersdiiittert, die Ileimajfront stand fest 4ind wo die eigcnen Kriifte nidit aiisreiditen, dem bol« sfhewititisehen Ansturm Halt zii bieten, stan-den deiitsdie Soldaten iin Kampf. naliinen deutsdie Waffen und Munition die griillte Last der Abwehr anf sidi. Gewili sehnte sich das finnisdie Volk nadi Friedcn, aber es war bereit und entsdilossen, bis zum let/ten Blutstropfen fiir einen Krieden zu kampfen, der die Zuknnft und die Freiheit von Slaat und Nation sidierstellte. Eine Handvoll Ver« rliter unrl Neurastheniker ist den Einnen in den RUcken gefallen, hat in grAllter Heim-lidikeit die Kapitiilation vorbereitet nnd hat stall den Sieg zu sidiern, l inniand die Ver« niditung gebradit. Bis heute hat das finnische Volk nidit die Kraft gefnnden, die Verriitercliqne zu beseitipen. Es hat siA in sein Sdiicksal ergeben, elie die groHe Prli-fung gekommen war, und hat die Waffen aus der Hand gelegt. I'innland kann heute iiber sein klinftiges Schicksal nicht mehr selbst entscheiden. Voll tiefer Verzweifliing steht eine game Nation vor den Triimrnern seiner Existent und klagt in mHditiger Wut den Mann an, der bisher Symbol im Kainpf fiir ein freies und gliicklidies h innland war. Seine Siiiuld vor der (iesdiidite steht heute sdion fest, und ziigleidi die Sdinld seiner Mitarbeiter und Ratgeber, die feige und verriiterisch ihr Volk der Verniditung liber« anlworteten. Schwerler fiir General Wegener Fiihrerhauptqiiarlier, 22 Sept. Der Fiihrer verlieh am 1?. September das Eidienlaub init Sdiwertern zum Ritterkreuz des Eisernem Kreuzes an General der Infanlerie Willielm Wegener, Koininandierenden General eines Armeekorps, als 97. Soldaten der deutsdien Wehrmadit. General Wegener hutte zu Beginn des Feld-zuges gegen die Sowjetiinion ale Oberst und Koinniaiideur cine; Grenadier-Regiments innerhalb drei Monaten das Ritterkreuz und das Eidienlaub zum Ritterkreuz, ersteres vor a lie m fiir Neinen Anteil an der Erobernng von Chohn Ende juli 1941, letzleres fiir Ab-wchrerfolge in der Festung Dejansk, er-halten. Die sAwedisdien Reidistagswabien Stodkbolm, 22. September. Das vorlaufige Gesamiergelinis der Wahlen zur zweiten Kaninier des sdiwedisdien Reichstages lautet, vei!!li(4ien iiiit dim Wahlresnltat vom Jahre 1940. wie folgt. Sozialdemokralrn 115 Sit/e (Verliist 19 Silze), Reifitsparteien 39 Sitze (Verlnst 3 Sit/.e). Bauernbund 36 Sitze (Ge-winn 8 Sitze), Volkspartei 25 Sitze (Gewinn 2 Sitze), Komnuinisten 15 Sitze (Gewiun 12 Sitze); alle iibrigen Parteien haben keine Mandate erringeo kiinuen. Tafiiing des italienisrtien MInisterrats iMailunJ, 22 Sept. Wit' aiis ilcin italic-nisdien llauotqnurlier gemeltlel wird, trat der itaiienisdie Nlinisterrat am Monlag unter dem Jorsiti de* Duce cueammea, S^rnn 4. — ttev. 78. KABAWAXKSK BOTE Sobota, 8S. eepfcemte* 19tL Soijeli v službi boijšeiiške internacionale Po našem običajnem pojmovanju je država utelešenje naroda,- Ona mora služiti narodnemu občestvu in izpolniti zgodovinske naloge nacije. Ta pojem države je popolnoma tuj bistvu boljševizma. Boljševizem stavi pojmu narodnega občestva nasproti idejo razrednega boja. Svojega nasprotnika ne vidi v osebi kakšnega narodnega izdajalca, ampak v osebi razrednega sovražnika. Na tak način boljševiško-komunistično občestvo ne združuje vseh rojakov, ampak samo pripadnike določenega socialnega razreda. Boljševizem namenoma razbije meje države, ker hoče združiti proletarce vseh dežel. Pojmu enakopravnosti vseh rojakov brez razlike porekla stavi nasproti diktaturo ene plasti naroda — proletarcev. Posedujoče in sovražnike razredov, kakor tudi njihove potomce izključi iz vrst enakopravnih državljanov. Kmečki stan boljševizem popolnoma razkroji. Imovitega kmeta odstranijo kot sovražnika razreda, kot »kulaka», nasilno iz kmečkega stanu in ga nadomestijo s poljskim delavcem, kolhoznim kmetom. Boljševiški marksizem je oporišče in celica za uresničenje daleč postavljenih ciljev ži-dovsko-marksi«tičnega svetovnega gospostva. Sovjetska zveza tv^ii torej samo sestavni del marksistično-boljševiške svetovne države in daje svoj državni aparat popolnoma na razpolago proletarski diktaturi, katerih predstavnike oblasti tvori politični odbor komunistične stranke boljševikov, »polit. pisarna«. Boljševiška stranka ima pravo suverenost т Sovjetski zvezi. Vsa pravna ustava sovjetskih republik temelji na tem, da vodi boljševiška stranka vse, da ona obdeluje in izgrajuje po enotnem nedelu. (Leninovi spisi, zvezek 18, del 88, stran 38). Ohcialno stališče o razmerju države in boljševiške stranke Je izraženo т »Vodnike skozi Sovjetsko zvezo«, ki ga je tzdala leta 1928. državna založba UdSSR, s sledečimi besedami: »Državni organi Sovjetske zveze so bili namenoma in popolnoma postavljeni т službo stranke in razrednega boja. To ustreza popolnoma marksistični teoriji, ki je dokazala, da je država gospostvo razreda. Sovjetska zveza predstavlja organizacijo prole-tarskega razreda, ki je dobU državno oblast ▼ roke.« Tako pojmovanje urejuj* vse oblike državnega in socialnega življenja v Sovjetski zvezi. Gk)spodar@ka zaostalost Rusije sama na sebi ni dala nobene prilike za uresničenje komunističnih ciljev. Vseeno pa je Lenin uvidel, da bo vojne izredno naveličani ruski narod brezpogojno z vsemi silami podpiral tisto državno moč, ki mu bo zajamčila takojšnji konec vojne. Boljševiški prevrat leta 1917. je bil po mnenju Lenina prvi pogoj za tveganje boljševiškega poskusa v Rusiji Izraz »poskus« je Lenin sam večkrat rabil. V usodni zmoti je tisti, ki vrednoti Sovjetsko zvezo samo raz čisto formalnega #taH-šča zakonite ustave. Ta termalna demokratska ustava, tako zvana Stalinova ustava, |e bila uvedena šele 5. decembra 1936. leta, torej 19 let po prevzemu oblasti. 19 let je potrebovalo boljševiško vodstvo, da je zgradilo strankin aparat In izključno Stalinovo oblast na vse strani tako daleč, da je vpeljalo navidezno demokratsko sovjetsko ustavo. Ta ustava s splošno volilno pravico, dvema zakonodajnima zbornicama in drugimi formalno demokratičnimi napravami pa ni nič spremenila glede diktature Stalina in boljševiške stranke. V govoru, ki ga je imel Stalin na Vin. zasedanju Sovjetov 1936. leta ob priliki uvedbe nove državne ustave, izjavlja dobesedno: »Priznati moram, da pusti osnutek ustave tudi v bodoče režim diktature delovnega razreda v veljavi. Ona ne spreminja ni- česar glede vodeče vloge komunistične stranke v Sovjetski zvezi. (»Pravda« 26. 11. 1936.) Z uvedbo nove ustave je Stalin do'bil v roke orodje za svojo diktaturo, ki mu omogoča, da izvede tudi najrigoroznejši boljše-v^ški ukrep v na zunanje brezhibnih demokratskih oblikah. Z ustavo je Stalin svojim nasprotnikom iz vrst zapadnih demokracij izbil najmočnejše orožje iz roke: če je gospostvo demokracije same izraženo v formalni državni ustavi, nimajo tudi Za-padne države nobenega ugovora proti sovjetski ustavi. Nasilna priključitev baltskih držav, Besarabije in Bukovine k Sovjetski zvezi je bila izvedena čisto formalno držeč se demokratskih pravil. Iz številnih zgledov boljševiškega ravnanja v okviru državne ustave Sovjetske zveze z dne 5) 11. 1936. zadostuje navesti samo dva: to je sovjetski federalizem in cerkveno politiko Sovjetske zveze. Po členu 17. sovjetske ustave je dovoljeno »zavezniškim republikam UdSSR, da prosto izstopijo iz zveze«. Večkrat so že poskušali, da bi izvedli izstop nekaterih zveznih republik iz Sovjetske zveze. Tako je na primer Georgijec Mdijani poskušal izločiti Ge-orgijo iz zveze sovjetskih republik. Prav značilna je bila utemeljitev odklonitve njegovega predloga od strani Stalina: »Mdijani je menda pozabil, da stoji nad samoodločbo nia-rodov vedno diktatura proletariata kot vrhovni zakon.« Drug zgled daje razmene Sovjetske zveze do verskega vprašanja. Člen 124. Stalinove ustave se glasi: »Da se sovjetskim državljanom zajamči svoboda vere, je bMa v Sov- jetski zvezi vpeljana ločitev cerkve od države in Sol*. Vsaka veroizpoved uživa v Sovjetski zvezi popolno svobodo«. Ta verska svoboda pa kakor znano v Sovjetski zvezi praktično nikdar ni obstajala. Člen 13. programa boljševiške stranke pravi: »Stranka stremi za popolno ločitvijo razmerja med posedujočimi razredi in verskimi skupinami ter organizacijami. Postavila si je nalogo, osvoboditi množice tvornih ljudi od verskih predsodkov. Leta 1936. je bila po odredbi sovjetske vlade napovedana posebna petletka za iztrebljenje vere. Ce si Sovjetska zveza polagoma vedno botj prisvaja zunanjepolitične cilje caristične Rusije, se je to zgodilo iz dveh razlogov: 1. da se vsa sila sovjetskega naroda uporabi brez izjeme za stvar svetovnega komunizma, in 2. da se spravi svetovno mnenje popolnoma v zmoto in zbuja vtis, kakor da je boljševiško vodstvo vsekdar šlo samo za domovinskimi cilji. Sovraštvo brez primere, ki ga izraža boljševiško vodstvo nasproti nemški državi in nacionalizmu, se da razlagati samo z dejstvom, da sta nemško državno vodstvo in nacionalsocializem edina razločila in spoznala pravo lice boljševizma. Ne da se tajiti, da daje spretna uporaba tradicionalnega izročila iz ca'ristične države boljševiškemu vodstvu številne možnosti, da predstavi svoje politične cilje pod nacionalnimi oblikami. V resnici pa Sovjetska zveza prej ko slej ni nobena narodna država s samostojnimi državnimi nalogami in funkcijami, ampak edino center moči mednarodnega komunizma, ki je narod, prostor in upravni aparat Sovjetske zveze popolnoma postavil v svojo službo. Dr. Boris Mirožnlkov. Stalinovi polilifiii pripravllalci poti Boljševizem in kapitalizem roko т roki - česa nas uči nova angleška knjiga o ozki povezanosti med kapitalizmom In boljševizmom se je vedno spet govorilo v časopisju in književnosti. AH ne, da je te snov šele v novejšem času postala akutna. Ze skoraj pred enim stoletjem s# j* pečal Zid Benjamin Disraeli, poznejši lord Beacons-field v svojih delih >Conningsby« in lord George Bentinck« zelo temeljito s tem. »Najbolj spretni zbirači premoženja, tako je dobesedno navedel, so se zvezali s komunisti in delajo zdaj složno z irvržkom in zavržene! Evrope.« Grof de St. Aulaire, po prvi svetovni vojni francoski veleposlanik v Londonu, je v . svojem delu »Geneve contra la Pai*« (Ženeva proti miru) napisal posebno zanimiva izvajanja glede istega vprašanja, ki so zbudila opravičeno pozornost. Toda mi bomo opustili, da bi se v tej zvezi na drobno pečali s tem, ali razmotrivali številne spise iz ž'dovskeg- ali Zido.Tv ori^aznca per*,^. Nasprotno pa ne moremo pustiti neopažene^ neke nove izdaje, za katero se označuje kot pisec Harold J. Laski, profesor na Scholl of Economies and Political Science (visoka šola za nospodarske in politične znanosti) In član Spodnje zbornice za delavsko stranko. Laski je vodeči član Fabian-Society, ki je znano, da že od začetka prejšnjega stoletja propagira v Veliki Britaniji skrajne marksistične, to se pravi v današnjem smislu praktično boljševiške tendence. On je v tesni zvezi z amerikanskim Zidom profesorjem Feliksom Frankfurterjem, ki se mora smatrati za duševneoa očeta Rooseveltovega New-Deal in je o njem znano, da stoji zelo bli*u boljševiškim idejam. Profesor Laski je v svoji leta 1943. leta ob- javljeni in leta 1944. v drugi izdaji izdani knjigi »Reflections on the Revolution of our Time« (Opazovanja o revoluciji našega časa) razglasil visoko pesem boljševiz-m a. Sicer pazi, da ne rabi besede boljševizem, temveč govori o »ruskem poskusu« in o »ruski revoluciji«. Pri svojih zunanjepolitičnih opazovanjih pride do zaključka, da bosta po vojni imele pomen samo dve svetovni sili: boljševizem in .dolarski imperializem. Odločilen bo za Evropo po njegovem mnenju samo boljševizem, čegar vplivu se v primeru zmage zedinjenih narodov tudi Anglija ne bo mogla odtegniti. On prizna, če tudi v zaviti obliki, neodvisnost Londona od Moskve in piše glede tega dobesedno: » ... dejstvo, da je postala Rusija zaveznik Velike Britanije, je upanje Britancev na zmago vezalo na usodo Sovjetske zveze. Tako je postala Moskva neizbežno temeljni čini-t*11 bodočega mira... Nihče ne more spregledati ... da je dosegel idealizem v naših vojnih naporih — vsaj kar se tiče delavstva — nov višek, ker smo zavezniki Moskve. Upanje angleških delavcev v prvotno (boljševiško) revolucijo je omembe vredno ponovno oživelo... Nadaljnja točka v povezanosti z Rusijo j« velika verjetnost — ako bi se zatrl hitlerl-zem — da bi se socialna iniciativa z neverjetno hitrico obrnila proti skrajni levici. Komaj bi se moglo računati s stalnimi vladavinami, edinole na podlagi praktično popolnega uničenja obstoječih razrednih razmer v do-tičnlh državah. Ne verjamem, da bi bilo pod takimi okolnostmi javno mnenje v Veliki Britaniji zadovoljno, ako njegovi vladarji ne bo- do pristali na velikopotezne socialne poskuse ... ta izvajanja komaj dopuščajo dvom, da se zdi profesorju Laskiju in z njim širokim krogom Zidov In prijateljem Zidov prihajajoča doba boljševizma v Angliji kot najvišji ideal. Zanimivo je tudi še neko drugo mesto v knjigi Laskija, ki ga hočemo tukaj navesti, ker tudi tukaj podčrtava absolutno nadvlado boljševizma v Evropi, v katero upajo: » ... Ako na primer sledi po vojaškem uničenju Hitlerja v Nemčiji komunistična revolucija, ali bodo potem zavezniški narodi, ne glede na Rusijo, sprejeli njeno politiko? In ako bi se nemški primer morda razširil tudi na Francijo in Italijo, kako bi se potem te zadržale? Ali nadalje postoji verjetnost, da bo večina, sedaj v Londonu bivajočih vlad т pregnanstvu pri vrnitvi v domovino mogla upati na to, da bo mogla obvladati pojavljajoče se probleme z vso resnostjo, ne da bi bile potrebne velikopotezne gospodarske spremembe, ki bi izbrisale prirojene posebne pravice, ki jih sedaj tako izrecno poudarjajo in ki jim zagotovijo v prvi vrsti njihovo izdrževanje? Zares znašli smo se na točki, ki sega bolj globoko kakor vsa vprašanja mej, oborožitve ali manjšin — problemi, ki so nas razgibali v času med prvo in sedanjo svetovno vojno. Moramo se naučiti, da opazujemo te stvari kot simptome mnogo bolj globokih zvez, ki moramo obvladati. Je Izvrstno spoznanje Sovjetske zveze, ki nas je naučila, da se mora narodnostni problem rešiti na podlagi gospodarske enakosti. Kjer ona manjka, pomeni meja ogrožanje in manjšina skoraj neizbežen Izvor nemirov. ... Ruski poskus (boljševizem) ima v pni-meru zmage zavezniških narodov vse obljube in priložnosti amerikanske dobe ekspanzije zase, toda brez latemtnih nasproti), U ao dovedle do zaključka tega razdobja.« ... Kakor posmeh se nam zdi ta ugotovitev Laskija, da je Sovjetska zveza obvladala narodnostni problem na podlagi gospodarak# enakosti. Res je, da postoječe meje brezobzirno zbriše, ali ne morda na podlagi gospodarske enakosti, temveč z metodami umora in terorja, o katerih se je dovolj razpravljalo in so dobro znane, teko da ni potrebno tukaj o njih govoriti. Dr. Peter Aldag. (fo svetu v cerkvi v Hechsvihu na Švedskem eo r podzemski jami odkrili krsto s truplom mlade ženske. Truplo je bilo popolnoma nedotaknjeno, kakor so ga balzamirali. Tudi bogatega oblačila in belega poročnega pajčolana zob časa ni bil načel. Kakor so ugotovili, gre za nevesto, ki je umrla 1. 1702. nenadno med poročno ceremonijo. Doslej še niso mogM ugotoviti, zakaj nje truplo do današnjega dne Ш razpadlo. Lfubltelii malih krilatih pevoev vedo, da začno ptice i«te vrst« prepevati vsak Нлч ob enakem času. Kosi n. pr. «• V Istem hipu, tako da je Šesto nemogoeelSr čiti, aH je ta ali je oni zapel poprej. leto ve. Ija za škorce In ščinkavce. Raziskovalo! so mnenja, da se ravnajo ptice po soncu in n# po svetlobi, ker začenjajo svoje koncerte navadno ob enaki uri, ne glede na to, dH je dan jasen ali oblačen. Okrožni načelnik za Banat dr. Sepp Janko je predpisal izdajo živilskih nakaznic tudi za Banat. Po tej najnovejši njegovi odredbi bodo dobili vsi banatski kmetje posebne no« kaznice za mletje količine žita, ki ho določena za prehrano njihovih družin In za poele. Ostalo prebivalstvo dobi nakaznice ae nakup moke ali ustrezajoče koKčine kruha. Živilske nakaznice za ostale vrste hrane, se bile že dosedaj v uoorabi. in lo^CC / Napisala Clara Schiinemana«Krayskamii Marjanica c^eia perilo. Njeni rokavi mo visoko zavihani In okoli križaste obleke ima zavezan rdeč predpasnik. Vrv je razpeta med dvema dolgima vejama. Nad "Vsem м bodi modro nebo. Marjanica veseli nad zelenečim s« cvetočim svetom. Zadovoljno žvrgoli neko pesem. Sicer nI dobra pevka In ne zadene točno glasu. Ali kaj pomeni to, samo da j« srce veselol Začudena zato prestane z delom, ko fi nekdo pred vrtno ograjo popravi napev. In ko še zagleda smeli lovski klobuk, pozabi dati iz rok mokro platno. »Glavno je, da se perilo posuši«, reče nekam odrezavo in pogleda proti nebu, ki #* v obetajoči modrini sveti nad pokrajino. »Tudi jaz sem Istega mnenja«, jo pomiri (ant in tipa po krivem petelinjem peresu na zelenem klobuku. »AH jaz se zavzamem za svojo naljubšo pesem, če jo kdo kvari. Tako mora biti!« »Najljubša pesem?« vpraša presenečeno Marjanica, saj je tudi njena. In potem je nehote tiho ponovi še enkrat, in zopet se glasi napačno. Plavolasi lovec se smeje. »Ce |e ne bi peli vi. bi morda postal divji. AH tako? Nel« je zmajal z glavo In je zadovoljno opazoval čvrste ustnice dekleta. Z kuhinjskega okna je nekdo zaklical. Mar-tunirm le nritrdila z zaponko 7.лНп)о brisa Tudi diTjačina si stražo Kadar odidejo v Afriki antilope, zebre In gazele v velikih čredah na pašo, se pred sovražnimi napadalci zavarujejo tako, da po slavijo na svojo desno in levo stran stražo Živali, ki stoje na straži, svojo nalogo zelo vestno vrle in pasočo se čredo takoj ebvo-tte, če M preti nevarnost. čo, pokimala fantu in odskakljala po s pea-kom posuti poti v hišo. Ves dan goetoH pesem in je pridna ka kor še nikoli. »Kaj neki imaš?« se čudi mati. No, še bolj se čudi, ko ob mraku zadonl ista melodija, ki jo je v teku dneva slišala že čez glavo, pred vrtno ograjo, sedaj nedvoumno lx fantovskega grla. Marjanica si odveže predpasnik. — »Moram pogledati, kaj je i perilom«, pove kratko in zgine iz hiše. Ko se potem vrne iz zvezdnega večera v sobo, molči od sreče. »No, zakaj ne poješ? jo vpraša meti polna sluten]. »Tu notri doni«, reče Marjanica in pokaže na srce. . »Pst, aH slišiš, kako poje...? Sedaj pa pravilno«, se smehlja, čeprav mati sko-mizgne, ker *1 ni na jasnem, м kaj gre. Madona Carla Destinlja / HapiMi wai« мау Carlo Destini je mal rezbar iz Rietija v sabinskem gorovju, in te zgodbe tudi ne pripovedujem radi njega, temveč zato ker j« bogata s pojasnili o hudičevem počenjanju Amgota in drugih »sil«, ki vladajo danes v Južni Italiji. Carlo Ima družino In družina je lačna. Okoli Rietija ne raste mnogo in v Rimu je 1« Izobilje za čete posadke In one druge, ki imajo denar za črno borzo. Denar se mora Imeti, da nd treba stradati, aU vsaj »valuto«, to pomeni pod Amgotovlm gospodarstvom menjalno trgovino. Destini nima valute, torej napravi eno — Iz lesa. Podobo madone. Napravi novo, popravi jo ▼ staro — on jo, po domače rečeno, ponaredi in potuje z njo v varstvu prave Matere božje, ki )i je daroval svečo, v Rim. Vse poti te povedejo v Rim, vse umetnine izvirajo li Rima. Destini je našel Amerl-kanca, ki mu je za »pristno madono« plačal 400 lir, 10 Skatelj konzerv USA. Amerikanec se nI spoznal v umetnosti..On si je želel gotsko madono in Destini mfu je drage volje zagotovil, da Je to gotska madona. Po nesreči je prišel Amerikanec do nekega Levantlnca, ki je spel poznal agenta Zida Iz Cikaga, ki |e bil v Italiji In te naku poval umetnine za starinski oddelek neke trgovske h«e v New Yorku. Tako ]• prišla madona v roke Zida, ki sicer ni nW razumel o umetnosti, ali je, da bi znižal o eno, trAl, madona ni gotska, temveč samo renesanska. Renesanca pa se razlikuje od gotike ■ 25% znižanjem cene. , Tako je prišel Carlo Destini sodnika in bil obsojen, da mora plačati 1000 lir in vrniti 10 ikatel) konzerv. Zbit je zapustil Carlo Destini sodnijo. Od kod naj vzame 1000 lir? Kje naj si preskrbi 10 škatelj konzerv, ki so že davno zginile v želodcih svojcev? Sedaj se Je splačala sveča, ki jo i« daroval pravi in resnični Materi božji v vaški cerkvi. Ona, prava Mati božja je čuvala nad Carlo Destlnljevo nepravo renesančno plastiko. Komaj je namreč Carlo zapustil sodnijo, se mu je približal tisti 2id in se ponudil, da plača za Carla kazen proti prepustitvi madone in — sodbe. Madona »z zgodovino« in originalno italijansko sodbo kot dokazilom o pristnosti Je tudi v Zedinjenih državah vredna kopo denarja, mnogo več kot 1000 lir ali 10 škatell konzerv. — Ali že Teste ...? ... da je bil faraon Sesostris, ki je žive: okoli leta 2000. pred našim štetjem, prvi vladar, ki je dal napraviti zvezo s takrat le s Rdečim morjem povezanim Grenkim Jezerom In vzhodnim rokavom Nila? S tem Je atvoril najstarejšega predhodnika današnjega ###-škega prekopa. ... da spada pregled trebušne dupllee ■ pomočjo ogledala k najbolj s potjasnlM bogatim in skušenim metodam diagnoze? ... da ležijo skoraj vsa gnezdišča p(eoiB> skih orlov v »kalnih frtenah pod drevveao mejo? .. .. da najdemo najstarejše neoporečne dokaze za čaščenje senca v Egiptu in Predali Aziji med 3. tisočletjem pred našim štetjem« ... da je zlata kopriva trajna jamska rart-lina, ki raste oelo se med zmrznjeno hap-nico? ... da lahko povzroči golšo tudi eaoetran-ska rastlinska hrana? Posebno raslične vrst# zelja imajo baje ta učinek. ■ ■ • sviloprejka po parjenju Mle4* o&oM 500 jajčec, ki na normalen način prezimijol Naš knjižni kotiček »Najvažnejša kMrntnerska kraievaa Imetta« I. Das Zollfeld. Napisal univ. prof. dr. Kb«r-hard Kranzmayer. Iz obilice objav, ki jih Je izdal Institut ftUr K&rnten Landesforschung der UnIversitM Graz In Klagenfurt (zavod za karntnertdco deželno raziskovanje vseučilišča Graz v Kla-genfurtu), je izšel kot prvi zveaseJc nafvad-nejših karntnerskih krajevnih imen »Dam Zollfeld«, ki se dobi v knjigami A. Baunecket, Klagenfurt, VillacheretraBe 4. Označbe kftrot« nerske domovine so čudoviti spomeniki davno preteklih In pozabljenih časov. Oni so zadnja še ohranjena spričevala čutenja in ravnanja naših prvih prednikov v deželi sami, ki živi tako rekoč okamenel ▼ imonfe, prikazujoč začetek življenja In obdelovanja zemlje. Ta raziskava krajevnih imen nam bo rflvno tako, kakor izkopanine — predzgo-dovinske dobe In one prve zgodovine ter raziskava starih pismenih virov pokasaia nova pota v temo 6asa. Omtl Л. Пмка Sobote, 88. septembra 1&44. KAKAWANKEM BOTS Mna ft. — Mer. ML Masiyen napad na Churchilloro vlado Levoradikalnl časopis „New Leader" biča dvojezičnost piutokratske vlade - Zavestno zavajanje naroda v zmoto Ženeva, 22. septembra. Popolnoma_ zavestno zavajanj* britanskega naroda v zmoto, ki ga izvršuje britanska vlada sistematično, je predmet izvajanj v posebnem članku levo-radikalnega londonskega časopisa »New Leader«, ki morajo biti napadeni Churchillov! vladi prav neprijetna. »New Leader« stavi vprašanje, če angleška vlada oslepari svoj* prebivalstvo, in potrdi to vprašanje. Pomoč je možna 1* takrat, č* s* angleški narod takoj zdrami ia kaj stori, sicer bo prepozno. Ne da se ravno trditi, da levoradikalnl list nastopa pri formulaciji svojih napadov na britansko vlado x rokavicami. List piše, da bi pet let vojne že zadostovalo, da spravijo tudi največjega rodoljuba do spoznanja, da govori vlada dvojezično. Jezik vlade je 11-ceimerskl In Je Izza temnih dni Dttnkirchna nameraval eamo to, da slepi angleški narod. Je Churchill leta 1940. prevzel vlado, je *Offleikemu narodu za povojno dobo vse mogoče obljubil. Tudi Eden je hodil po Isti P*H. kakor Churchill. Širokim masam so obljubili, da bo kvarni družabni red po vojni za vedno zginil, da ne bo več nobene brezposelnosti. Churchill in njegova klika pa niso samo Angležem, amoak tudi vsemu svetu vštevši narode, ki se bojujejo proti Angliji, Zagotavljali boljšo bodočnost. V dne 14. avgusta 1941. leta objavljeni atlantski listini so oel6 obljubili, da se ne bodo priznale nobene teritorialne spremembe, če se niso zgo-dile % izrecnim sporazumom prizadetih narodov. Vse to so bile, lepe, a malo stvarne obljube, s katerimi Je britanska vlada ravno tako slepila angleško prebivalstvo, kakor tudi vse Angleže, s katerimi so hoteli spod-bosti narode Velike Britanije, da so potrpežljive je prenašali kri, pot in solze. Uvaževatl se mora pri tem seveda, da so bile te obljube dane ob času, ko so bili Anglija in njeni Zavezniki vojaško Se na slabem. Sed^j pa se je — tako piše »New Leader* čisto znenada spremenila scenerija. Poročila od vojnih front so postala proti preje boljša. S tem zboljšanjem pa so hkrati, zginile in se pogreznile vse obljube atlantske listine in slike bodočnosti, ki so Jih predvajali angleškemu narodu. Atlantska listina Je bila izdana kot trik agitacije in že s tem Je postala očitna njena dvojezičnost. Najboljši zgled za te, j« poleg Italije zlasti Se Poljska. Zatrjevali so, da so v njenem interesu Napovedali vojno, sedaj so jo pa prepustili Samo sebi in gledajo, kako postaja plen nekega drugega zaveznika. Z brutalno odkritosrčnostjo izjavlja sedaj vlada britanskemu narodu, da so ničeve vse obljube, ki so jih njej dali. Vladajoči raz-red je začel razvijati svoje povojne načrte in ni verjetno, da bi se po vojni zboljšal položaj angleškega naroda. S tem je pa tudi postalo Jasno, da »o vse 1940/41 dane obljube zavestno merile na lavajanje angleškega naroda v zmoto. * • Takle je angleški komentar h govoru na-domestujočega ministrskega predsednika Atiieeja, ki Je bil pred kratkim glosiran v časopisih In v katerem Je Attlee priporočal britsnvkemu narodu ukradeno geslo »obča korist Ima prednost pred koristjo posamez-nika« kot načelo političnega življenja v An-glljl za bodočnost. Ze v teh glosah s* Je poudarjala lažnivost, ki se izraža v tej veliko Pozornost vzbujajoči in zelo nenadni »spre-"lembi milljenja« britanskih plutokratov. Iz-''ažena Je bila domneva, da je ta tatvina na-cionalsoclallstlčnih miselnih dc^rin nujno povzročena po kakšnem notranjepolitičnem razlogu. Objava »Nmvr Leadra«, ki pomeni s svojo skoraj senzacionalno ostrostjo izredno odkritosrčno kritiko angleške vlade, značilno In polno osvetljuje razpoloženje gotovo zelo *'i"oklh krogov britanskega naroda In ne-, icatero itojl Churchlllova vlada notranjepolitičnim razmeram nasproti. Ne pri-de nam na misel, da bi precenjevali politično težo tega levoradlkalnega lista, saj poznamo angleško metodo, ki o priliki dopusti kritične glasove, da bi s tem vzbujala vtis demokratičnega državnega vodstva in i tem Ustvarila strelovod za razpoloženje naroda; ta maslran napad pa je vendar tako mučno odkritosrčen, da se more Iz njega sklepati samo na notranjepolitično situacijo v Angliji, ki Je morala že dalekosežno zdrkniti vodstvu Churchillove vlade. oipiM. OpHk« C KRONFUSS Klagenturf, BahnhofsfraQi« 15 Bis ani welteres jeden Vormitteg geschloisen Če »New Leader« opozarja na to, da je Anglija Izdala Poljsko, zaradi katere se Je baje začela vojskovati, če časopis nadalje navaja Italijo kot zgled britanske hinavske igre, kritizira s tem pomembno, vzbujajoč v tem hipu posebno pozornost, britansko zunanjo politiko; ta kritika bo zbudila v Moskvi In v glavnih mestih Kremljm prodanih držav precej pozornosti. Najznačilnejše pa Je, da se 11«t pritožuje zaradi očitnega zavajanja v zmoto angleškega naroda samega. V suhih besedah je tu povedano, da Je vlada, dokler se JI Je vojaško slabo godilo, na vso moč lagala, da bi Iztisnila Iz naroda kri, pot in solze, da pa v trenutku, ko se smatra zopet na boljšem, taji vse obljube in se cinično priznava zopet k starim metodam izžemanja. V tej luči se prikaže Attleejevo posojilo Iz nacionalso-cialističnega miselnega dobra kot posebno slab trik. Vsa notranja krhkost im lažniva morala kapitalistično vodenih sovražnih držav se odraža v tem nasprotju med vojno agitacijo in pravim vojnim ciljem. Vedeli smo to že davno in nas ta razvoj nikakor ne preseneča, da, v tem vidimo samo sijajno potrditev nujnosti, da vojno zaradi našega svetovnega' nazora pod vsemi okol-nosUnl zmagovito dokončamo, naj stane kar hoče. Čeprav huda kritika nasproti Churchillovl kliki, ki se v zadnjem času zelo pogosto in v objavi »New Leadra« posebno drastično Izraža, še ne pomeni, da Je to znak prave slabosti T političnem sestavu naših zapad-nih nasprotnikov, pa vendar dokazuje, da se je tudi v nam sovražnem cvetu zdramila socialistična vest, ki glasno in razločno oglaša svoje zahteve. Plutokrati vedo natančno, da morajo svojo vojno naglo dobiti, če hočejo pospraviti njeno žetev. Ne slutijo samo probojne sile naših novih orožij in naše ic totalne mobilizacije naraščajoče sile, ampak tudi prebujenje svoji^ lastnih narodov, ki ga ne morejo preprečiti niti z letaki niti z oklop-njakl. Plutokratska lažniva setev kil Je tudi brez našega sodelovanja — nam Je treba vztrajati samo pri načelu In pri veri т pravičnost našega boja. Attleejeva tatvina duševne lastnine njegovega sovražnika Je več kakor zgubljena bitka — kritika New Leadra« nasproti Churchillovl vladi pa več kakor glas samo enega britanskega časopisa! IVIov zverinski zločin oi-ar$hiii bandilov Lattno poročile # Karavrankem Bot«« vH. Krainburg, 22. septembra. Dn* 23. ат> gusta t. 1. zvečer so prišli štirje banditi OF, med njimi Ciril Selotschitsch, Remzor in Jer-ner, k posestniku Johannu Mezku, po domače Deminsku v Odechene pri Oberdorfu (Kr. Krainburg), In zahtevali od njega In njegove žene, da jima izročita vso zalogo živil, ki se nahaja v hiši. Da jim zakonca ne bi mogla uteči, sta se vrgla dva bandita na Johanna Mezka in druga dva na njegovo ženo. Johann Mezek je rekel svojima čuvajema, da mora pitati prasce. In bandita sta mu dovolila, da je odšel. On je pa izkoristil to priliko in stekel ▼ Oberdorf, da bi tam poiskal patruljo. Ko so bandit! opazili, da jim je Johann Mezek ušel, so planili vsi štirje na njegovo ženo In zahtevali od n)e, naj jim takoj izroči v«a živila. Mezkova je odgovorila, da ne more ustreči te} zahtevi, ker ona in njen mož nimata nobenih večjih zalog živil in morata povrh prehranjevati sedem malih otrok т starosti od 3 do 14 let. Banditi pa o tem niso hoteli ničesar slišati in so odločno vztrajali pri svoji zahtevi, grozeč ubogi ženi, da jo bodo vzeli r gore. Ker se je Mezkova kljub temu branila izročiti majčkene zaloge živil, ki jih je imela, ia s tem izročiti svoje otroke smrti za lakoto, so bandltje v resnici poskušali, obvladati )e im gnati т gore. Mali Mezkovl otroci so Je jokale obstoplll evojo ia jo skušali osvoboditi 1% rok banditOT. Nato so bandltje i grdimi kletvicami sunili jokajoče otroke vstran in vlekli njihovo mater т hišo. Vtem ko so na dvorišču ubogi otroci v skrajnem obup* vedno naprej vpili »mamal mamal« so padli T hiši streli... Ko se je Johann Mezek vrnil s patruljo domov, je bilo že prepozno: njegove žena, umorjena z zatUčnlmi streli, j* ležala na tleh in iz sedmih otroških grl so doneli neprestano v sroe segajoči obupni кМ-oi: »mamal mamal* - Tako so of-arski »osvoboditelji naroda« tn »zaščitniki revnih« umorili pošteno Gorenj-ko, mater sedmih nedolžnih otrok, ki «I ne vedo pomagati, samo zaradi tega, ker je bila revna In ni mogla dobaviti tem banditsklm zverinam od njih zahtevanega plena, ne da bi izročila svoje otroke smrti od lakote. Pe kakšnih političnih ali drugih nagibih se more ta zveriniki zločin razlagati in opravičiti? In, če spadajo tudi taki podli umori k »politični akciji«, kaj se naj potem označi kot navaden roparikl umor? Zares, nI mogoče bolje žaliti svoje domovine to svojega naroda in samega eebe zavreči, kakor če kdo proglaša t# Izrojence njihovega naroda, ki so zmožni takih gAumlh eramotnlh činov, la rodoljub* In oevobodltelj* naroda, IVižinski letalci proti Angležem lovci In bojna letala v bojn - Pni uspehi Prt zračnem oroCjn, 22. septembra. Neposredno po prejemu prvega poročile o ao* vražnem Izkrcanju Iz zraka na Jugu Nizozemske. se ]e mrzlično itopnjevalo delo na bojnih postojankah na Zapadu nahajajočih se letalskih oddelkov. Tehnični častniki so preskušali s »talnim povpraševanjem pripravljenost oddelkov In skupin. Vsak pripravljeni stroj je moral ven, v kolikor je le dovoljevalo vreme. Sovražnik si je spet zbral vremenski čas za tvoj udarec proti hrbtu nemške obrambne fronte v Južnem Nizozemskem, ki mu je zaradi močne sopare in zelo slabega razgleda zagotovil zaščito odsko. čivših čet. Po težkih zgubah anglo-amerl-kansklh zračnih izkrcanih čet v začetku invazije imajo Britanci in Severoamerikancl tudi popolnoma prav, da takšna podjetja na)-točneje in skrbno pripravijo. Malo ur pozneje, ko so se v južnonlzo zemskem prostoru razvila padala angloame-rikanskih čet padalcev in se se epačena telesa tovornih jadrnic spuščala preti tlom so bili nemški lovci in bojna letala priprav Ijenl za boj proti sovražniku. Spat stoje nasproti čisto številčno večkrat nadmočnemu sovražniku, ali častniki in moštvo v gibčnih »Focke-Wulf 190« In »Me 109« se' ž* iz ne operacij ni uspelo, ker je nemško vodstvo takoj pripravilo nasprotne mere In jih т nekaj urah izvedlo. Precejšnja pojava sopare nad bojalm prostorom je tudi danes dopustile samo posamezne stike s sovražnimi lovci. Ze po nekaj bojnih udarcih so se večinoma zgubila hitra letala in opustila medsebojni boj. Pri pojemajoči dnevni svetlobi so nemški nižinski letalci v varstvu lovcev Focke-Wulf še enkrat napadH izkrcane čete Anglo-Amerika«*-cev. Čeprav se je čez Rokavski zaliv prihajajoče območje slabega vremena razširilo do bojnega prostora naših letalskih oddelkov, •o imeli naši letalci spet dobre uspehe in eo prizadejali sovražniku s streljanjem krovnega orožja znatne z gube. Kriegsberichter Karlheins Holzhaueea. Kr### RadmaimsdorI RadmaansdorL (Vesele ere т otroškem vrtcu N S V.) Preteklo nedeljo popoldne Je otroški vrtec NSV skupno z otroško skupino NS-Frauenschafte priredil otroško slavje. Zbrali so se v.prijetni družbi veliki in mali pri pestrih igrah in veselih pe#-mih. Najmanjši so razen tega dobili še me-lic o, ki jim je zelo dobro teknila. Višek Je doseglo razpoloženje takrat, ko je »teta« napovedala prihod lutk, ki so jih otroci rt-harno pozdravljali. Le neradi so vsi občutiN konec popoldneva. Na koncu so otroci dobili še mala darila, in veselje jim je sijalo !■ oči, ko so šli domov. Radmannsdori. (Razgovori glede dela pri W H W.) Pred kratkim Je Kreisbeaw#-tragter fttr das WHW, Pg. Habacht, eklictd vse krajevne poverjenike in blagajnike Kret-sa Radmannsdorf k razgovorom glede delau V pozdravnem govoru se je epomlnjal padlega krajevnega poverjenika Viktorja Svobode In nato predstavil novega krajevnega poverjenika ze Radmannsdorf Pg. Bretter-beuerje. Glavni smoter delovnega zasedanje Je bil razgovor o ukrepih, ki Jih zahteve t*-vršitev vojne zimske pomoči 1944/45 v totalni vojski. Kreisbeauftragter je sporoM razne naredbe in določila. Kreiskassenwelter (okrožni blagajnik) Pg. Seebacher Je dal strokovna pojasnila in sporočil razne ukrepe po» enostavljenja ze blagajnike. S kratkim poročilom o splošnem položaju in z izjavo zvestobe de našega Fahrerja je bile zasedanje laključeno. Od 2. oktobra normalni čas Berlin, 22. septembra. Dne 2. oktobra zjutraj ob treh bo prenehal nemški poletni čas. V tem trenutku bodo pomaknili vse ure za eno uro nazaj, to je od tretje na drugo, s čimer bo v zimi 1944-45 uveden zopet normalni čas. Zaplemba imenovlne komunistov. Službeni Met šefe pokrajinske uprave v LJubljani ob-Javlje odločbo o zaplembi vee premične ta nepremične imovine upornikov: Kral^ Antonije, zasebnlce, Mlekuže Vekotlave, učitelje in njegove žene Mlekuž Slave, zasebnicei Hrovats Cirila, čevljerje; Cererja Jožeta, ključavničarja; Sefioa Ludvike, sklediščaike tn Cveta Antona, podpreglednike finančne kontrole, vseh iz Ljubljane. mirnih dni bojev v Franciji nevejenl, d« •prejmejo boj i nadmočnim (ovražnikom In da se bojujejo z zagrizenostjo, katere priče so dnevno v neposrednem območju kontnega prostora zapadnega obrambnega nasipa odstreljeni anglo-amerikanski lovski bombniki in lovci. Tudi drugi dan zračnega izkrcanja ne Nizozemskem so naši oddelki večkrat sunili v prostor, kjer eo polja in travniki posejani po neštetih svetlih točkah padal odskočlv-ših sovražnikov. Vmes se svetijo rdeče pedala, ki izdajo v trenutku nevažno posebno določitev. Tako so opisovali še včeraj vmiv-ši se nemški lovski letalci to sliko, danes pripovedujejo o številnih zgorelih in uničenih tovornih jadrnicah — znak nemških nasprotnih ukrepov in že kratko po izkrcanju izvršenih nižinskih napadov letalskih oddelkov. Veliko število sovražnih lovcev )• patruljirelo v vseh višinah nad prostorom za zračno Izkrcanje. Med ponovnimi bliskovitimi nižinskimi napadi proti sovražnim iz-krcanim četam, ki so bile še zaposlene pri tovornih jadrniceh z Iztovorjenjem orožje in orodja, so že spoznali nemški letelci novo fronto lastnih čet, ki se načrtoma približuje Siđnner und Frauen der Deutiehen Reidubcbm Ом madi# der d b<1f»b«rei|. Statte dieten Fraue« Deineo Dank durdi Heflichkeit usd ROduicbtoahnM *l»4 # Wenn Dn aodi oichi k>i«givk)itif tiefettm W«, Кошп si> mul l« Kmmermdenkmh 4ar Kekhtliala biM Da wOlkemaM*. MaUaaf М> den BinMt« alxr dM lOMladig* Arbtituroi. Rider ma*seo roUen Шг dem Sieg< JL Namesto veeelega »videnja tP што prejeli laloatno ve«t. ila j# nai dobri «in hi brat Alois Mulei, aefrWter, fine 28. areusta 1M4. padel п» sevM-ni fronti. V •Uro»tl 24 1«, 'HS je zapuatil ▼ neizmerni Sn-istl. — Naj Ti bo lalika tu.ir tnlja, dragi Alola. Priporočamo ga ▼ pobotin loiltev In blag »pomin. Aaiing, T епгмКж Ж4, ialnjoei oatalli iiua Zrna, aamtra Milka, b- ijfa Potrtega Brca tn v globoki тГ ialostl sporofamo vsem sorodnikom, prijateljem In жпап-rem tuino vent, da je dne 2. julija 11144 T bojih na Vzhodu v evetoAl mhidoati аЗ-tih let omahnil T večnoet naš ljubljeni ain, brat itd, lohann AnschllBch, Orenadler. Lepote rajske jesenskega cvet-lil v vusi ob vznožju domafeC" .;'irov,1n. Tvoje vefi zrlo ne bc ' ko, nad grobom Tvojim raz nroftlra st nebo.. ., misli na>( pa pri Tebi We, molitve rroff zale govore. Priporočamo g* » molitev In blag spomin! PSata prt ZIrklach, v mesBCU .septembru 1МЛ aujuia uiatl in ote, bratje ter oamlo i., i Težko otaloičeni sporoča TT mo tutno vest, da je na i ljubljeni (In In brat Eduard Murschelz - Zivko v. M-VMMTfveiMdier, rojen IJ. okt. 1928, v cvetoči mlu ^lo.4ti padel meseca avgusta m vzhodni fronti na polju fas' Ч WIsoh, T ■q>tembru 1944, lalujočli JohMa in Aatonle Knnolieti 7tarli; Joluutn (letej v vojašk "Sbl) In Igrata, brata. In v oetp.M : v globoki 2ttlo»ti naziiM njamo vsem sorodnikom "ljuteljem In ^nenccm taloitni' ve«t, d» je dne 29. avguite 1944, padel n» Vzhodu n»» edini ein, brat Aloii Gorianz. aetreitw, v najlepiih letih, eter 28 let Dragi Aloii, ni se Ti sr6n» ■elja izpolnila, da gruda dom« •ft bi Tc krila, V naSih are!) Btaneš ti«pozBbljcn! Polivaj \ Iliru in uživaj plačilo pri V»o nogočnemu. Priporočamo ga v molitev! Frelthof b. Krainburg, T avguetu 1944. 'UuJoCi ofie Franz, mati Maria Tončka, Anjolra, Тгпмг' il'. '.T-t'. «Vsem In vaakomur naina-njamo tulno veet, da )e ljubljeni »in in brat Emil Novak. OhrcMUUtr, padel T U. let* evoje ataroetl Z vsemi vojaškimi ISeatmi je bil pi/kopan na nekem vojaškem po- | it» dr«*»*a pokojnik« j# b*l v petek, 16. Mptembra ob 14. url tie pokopališču St.-LeoBhard. Greg, U. a^Hembra IMl V ЖкТжМ Worn# VMU 'ertwAiii, Kqiaocki %M*I. iBf. Karl JertaehiB tn In*. Mix Jertachln, slnovsi ЖаНа fer t«ohln, slnaba — т Imenn vseli "/>••0/^ »1 Ma auetindiee Webrbezirkt-komniando; ci rar die Luftwaffe; yon Offiaierbewerbem mi die Ajinabme-etellen in: Brnelan Hannover. MUnoben. Wien imd Blan-kenbura in Tbttr.: von KrieuefreiwilKiren und Onteroffi-sierbewerbem an den Freiwillizen-Saobbearbeiter der Luftwaffe beim Webrbeurkskommando; di fte di; Waffen-/#: an die ffli- den ieweilieen Wohiwrt inetitn- H-Enr&iuuiucKetelle aowie ао ille IMensteteHen Aeir alUeoieinen H und Polizei. BAtem und Bewei4>ar erhalten W d keen StellNi ali« wetter«) AiMkllnfte. (S4.ieO) Dai Oberkommande der WehrmaeM. BEKANNTMACHUNG Am lii. Fetiru&r 1. J. wurde eine Kimdmachung batreffectd di# Heldepflioht fUr Bauetoffe verlautbart, welche der ateU-vertMtende Laadrat erlaseen hat. Der Termiti fUr di« Eln-bringunf der Meldung war mit 10. Marž 1. J. feetgeeetat. Ddeeer Kundmachun^ wurde 1д der s&umigsten W*i«e Folate geleietet und ee wurden vlele Stoffe, deren Lagerung den Beborden bekannt sind, nicht angemeldet. Der «tellver-tret«nde Laadrat hat daher die ne^erliobe VerlaAitbarung der Kundgebtmg verfiigt imd angeordnet, d&fi Saumige oder Ver-fa.sMr imrlchtiger Meldungen der strengsten Beetrafung su-gefUhrt werden, wobel das ganze Matenal ohoe Ectach&d%unf ais v«rfaUen erklart wird. RAZOLAg Ddc M. Jebruar^a t. 1. je bi&* таа^кЛвгл po nadomeeUi-јобет Lamdratu odredba >e obvezno prijavo vmega gradbenega тгЛетШл. Zadnji rok prij&v« Je bti določen aa 10. marec t. 1. Ta rezglaa so le nekatemUci ubogali in mnogo tozadevnega materlada, katerega vsklodliS^enje je oblaatl dobro znano, nI bilo doslej prijavljenega. Nadomeatujoči Landrat je zato ponovno objavil razglae In odredil, da se bodo zamudniki aH prlja^^jenje netočnih navedb najstrožje kaznovan in gradbeni material lastniku brez odškodnine zaplenil. I>er Btirgernieist<»r der Stadt Krainbnrg.' ^ 6et(h8flwrle*ZAHNRXSU 0«be melnen Kundcn bekumt, dafi ich nWme Kanzl«i la R&d-mannsdorf mit 18. Sept. 1644 in die Adolf-Hitler-StraBe 11 verleg«. — Der Kundenver-kebr wlrd t&glich van 8—12 Uhr vormitta^s und von 14 bl8 18 Uhr nachmittags abge-wickelt. Mlttwoch und Same tac nachmlttae: yeeoUoMen. JOSEF BABNIO, KohlenhaBBela*1>a-kuintachaftK; 27. und 28. IX: »Tarna mtt dem TntaMK x blB 2Б. IX: >S>ar TraiuiMt XX; 26. bh 38. IX; аЖаа. mlar* dar ButtarOy«. x Ж. ТаМ a./&, 38. und 34 IX.: xO*r maalM x x ; 37. und 38. IX: »Sym-phoala aimaa I«abaaa*. x IilMii, 23. und 24, IX: »Dla WlrWm жтап walBaa S6B1< x X ; 37. *nd 38. IX: »Жа11ваг1ж Апал*. х Шаа, 28. and 34. IX: »garaaade«. х Bohwaraanbaoh, SR. wnd M. IX: »Wir Mttan aam Талх х х ; 37. uad 38. IX: »Bla Kana aiaf Ab- am ј#а«ж пш M* ĐMiUoh* Wooh«ni Leset den Karawanken Bote BEI DER- lOSPREIS %3-\6,::(24-Rm. JE KUSSE STAATUlOnfl* EINN4MM£ olClđLArznel IkI o/^duU^gjepadzJ D«f Kompf «ar«i«« Swy vertongi di# schnellst« G«fundung j*d«t Krankftiu Arzlllch* V*rordnung*n «лим*л daiholb ouch im trnttfoll d«> luf*kri«g*i *img*hol#*n wardan. AS TA ABINEIMUia Nur mmt BrnteOaof kttimen Sie dl«emal ein Loe der am 13. X beginnenden XII. Deutecheu Reicfaelotterle erhalt^i. Die Auaaendung von Werbe-schreiben, Beetellkarten etc let im Zuge der MaBnahmen ztir EinsparuBg von Arbeit und Material unteraagt. Wer slcb also an der aiusslchte-relchen AuMplelung der zahl-relchen rieaigen Treffer stel-grend bia au Rm 500.000.— betelH^en will, alchert slcb е1лев der wenlgen verfUgba-гев Lose durch sofortige Besttllung. . Viertelloec RSi Aobtelloee RM S.— je Kl&sae. - Staatl. Lotterie-Einn&hm« Prokopp, Wien VI., MariabilferstraBe 29. Los veraand auch in« Feld WIEN VI. MARIAHUFMSTR. 29 ^lLali oglasi Kohlen als Waschezerstorer? Unnotiget Kochen schadet der Wdsche.Esgenugf.jie ISMinufen Ziehen zu lassen. Notwendigaber i$f immer grundliches, d h. ge-nugend langes EInweichen. Man sport dodurch Woschpulver und Arbeit. Henko ziim Einweichen und Wa-';ercn1';đ:*ten. Nunanj&mo tulno veat, da je atkmlla od mufna bolezni trudna оМ m vadno in naa lapii-•tlla nato draga akrbna mamica, at ara mamica, goapa Maria Ravnik. v Jaoarbnrc«, Pogreb nepombljen« •• J« тт-,11 & septembra 1Ш. n* poko-hMVm ПА Kamer VeJIsch ob 'ol 7. eri mvefer. Ob tej priliki e »sem, И *o '«n mWt ne itranl ob teilri bo-•aii In ob smrH naie ljube mane, ■ nuni soiuetTOveU, rejnko premlli na ladnjl poti ter da-•отаМ cvetje hi •.'ence, primrfnn Hhvaljujemo. Poe^bno »ehvelo rreksmo vsem, ki so pomsKnU »Jtatl bolečine na* dragi pu-Diai. jMMrtmrg, T eept. IMl •alajoeit IsbrlWa, Johanna, aisela, bSsr Max. sin; svaki In svakinji -nnka Ivko in Oton, vnoklnjl ЖопЈ* Im Bolema. #elh# j«d«r HouihaH ol« FrUehgo* «nvM fOr d#m Wif>t«r W. h. no* cUm WčCK.V*f(ohf*n m V^ECK-Gloi*rfi #inkoch#m. Mil d«n ^mg#w#ck##n" Vorrđt*n konn die #lou»{rau g«ro<«^pteinbru 1944. Aloialj Poljans. sin, ▼ Imenn v##h ostsHh Of trfole )ed#f Mehrielsturtg Aoch gosfoigort durch hausholton* don Verbrauch derorzeugten OiitM. Wonn deshalb nientond mehr kauf#, •U or brauchi d#nn werden nidw woniao alios, tondorn alle genwg •rholten. — Dios gilf ebonso Шг DARMOL, des auch Kouto in stoigendoffi Mafjo horgostolU wifvi MRMOL-WERK DlAiliCHMIDWl SAHVALA Ob iKKuhI пиЛ« ljubljen« hčerka, »Mtr« In nečakinj« ШСНАКХЛ KABIAV, .4« i^hvaljujemo prar tikrono vMm, ki (te z nami (oiujitvo-vali, kakor tudi tiatim. ki »W lirago pokcjnlco spremili v tak" obilnem *tevilu na njeni zadnji ;)Otl. Poaebno zahvalo izrekanm -jfofip, tupniku Iz MannHburi^H. '*^r vatin darovulceini veiwcv in ..pkov. Mam Iburif, 1П I>olM-A hita«. 4115-1 PaeUr aH peatirlce doM »talno meeto v boljši kmetiji na deželi. Stroj AMe, getttUničar, Sa-puHch bei Leea. 4109-1 Iščem dobro ienefco, nu- dim vao oakuto, če bi bila pripravljena prevzeti ctatno me-Hto MAne pmnočnice pri majhni ki mirni družini na deteU. Naslov pri K. Bote, Hratnlxn-K. pod »4076, tal(oj«. 4076-1 Službe Išče starejši moAki, vajen vseh dei na kmetiji, išče primerne zaposlitve najraje v okoH4093-6«. Mlad* kro\-a в drugim teletom na prodaj. Zamik Frana, Geor-gen Nr. 91. 4119-6 AtedlhUk m ploščicami жа 120 Relchsmark la nov nagrobni Hpomenik ва 800 RM prodam. Naeiov: trgo\ina Ter. Bielak, Krahtburg, Schiller*traBe 5. 4181-6 K o pi m Globok otruAkl voziček kuirim, če Je dober — ali dam аавј тобко obleko all ženeld ilmekl plašč. Ponudi)« na K. Bote, Kralnburg, pod štev. 4090-7 I)ruHn*l% apalntoo, ćUrto Б ohranjeno, kupim аВ Tsameni T poeoJUo. Ponudbe вл K. B, Krainburg, pod »Nujno«. 4001-7 Kdoar ima etrotko haimonifco, f«todl rabljeno, naprodaj ali T жажтет«, naj Javi evoj naslov na: I Grotoouechek. »Mi, Xeumarktl. 4085-7 OMMk atroUd raaUSek hqdm. - StanovBik Leopoldlu«, Wein-zerl 16. P. Laak Z. 4124-7 Zeleaen Wedllaik, nov *11 т dobrem etaQju, kupim *H zamenjam. Ponudbe na K. B., Krbg., pod >Ob. Wesenlt7,«. 4043-7 SiriM gob#, v večjih mnodUnah, se kupijo. Vreče na razpolago. Dopisi pod >S3.372« na Ala, Klaerenfurt, AJterplat* 1. «026-7 Giigalnec* kMij* kupim. Po- nudbe na K. Bote, Krainburg. pod »Kmetija«. 4078-7 Kupim grnmofwnake ploAće vseh vr»t. Ponudb# na K. Bote. Krainburg. pod_407^7 Lkihro ohranjen globok otroikl vozIMc kupim. Ponudbe na K. Bote, Krainburg, pod »Dobro plačilo«. _4074-7 Kupim harmoniko ж znamko Hohner«. Ponudbe na K. Bote, 'Ilapenfurt, pod >6036-7«._ ameko nohtio opravo — kom-jletno kupim. Ponudbe na K. ^ote, Kralnburg. pod >4114-7«. ku|rtm otroAko trikolo ta itlri-tn*»ga dečka. Ponudbe na K. Bote, Krainburg, pod >4116-7«. .sfenako вчЉпо аЛ% kuhinjwko liro, četudi muk) pokvarjeno — Idipiin. Ponudbe poelatl; A. Mm I'-alkendorf 39. zWexen ttedUnlk, dobro ohra^ njen, kupim. Loreni Sebustetr-schitz, Staneechitsch 64, poAta St. Veit/e. 4*130-7 Kupim va^fo оЛ 150 kg no«lln«>-sti. - AiilonljH Baliintlf, (•илоћ 28. Pg.. p««l »4l4fi-7«- zahvala vsem. ki Mte ob »iiirti ilmgeKa ofeta, аоргока JOSSF-a ЖЕКМГ-л, mojitm, trnovo* in poiMtnlk«, udpleWll poKreb«, nmm izrazil' Mitalje. *e prav iskreno znhvi^ tjujenin. Prav piisebiK/ zahvalo jmo dol».iii K. duhoviiilcu zu dii-lioviio lolnibo. Pri Imj prilitti l/rekamo prisrčno zahvalo Hull vHfiii daroval« mm cvetja in ven . i'V ter pov( eni zii K.mljlve / .ч1 Inke, Komenda, 10. nept. 1!44. 9'Odhln« K*:rn Dobro ohranjeno moik« obleko, •Ivo, 172 om, aunMiJam жж enako dober ЈемппМ mM mlmitkl - Ponudbe ne K. Bote, Krainburg. 40.18-15 Lepo kravo po tretjeai Meta xamenjam srn telloo — evea-tuahM kravo prodam! Naeiov pri K. B., Krbg., pod «04-15 IMem »Ledom« fotoi4>arat. Dam zanj nicne fotografnke predmete, aparat In druge potrel*-AMne. - PoiUMlbe na K. Bote, Krainburg, pod »4187-15. 2 e n i t V e Ktaluburg: Am 24. September: Dr. Kudolf Oman, Kralnbui-g, Veldeser Strafie 2. Femruf 153. Katera tenwka, od SO kit naprej, bi xnnia EaoelHl ranjeno srce. 45-letnemu ločencu v drtavol »lužbiT Dopise s sliko, katera se diekr«tno vrne, a& K. Bote, Krainburg, pod »Lastno stanovanje« štev. 4061-21 DohroHrčen in poAteo 40-letni ločenec, ne po lastni krivdi, želi znanja X go*|MXllčno do 30 let v svrho event, tenitve. Prijetne zunanjosti, dobrosrčne, redoljubne, ki jim je dom in družina vse, ljubijo otroke In naravo — naj pošljejo naslove na K. Bote, Krainburg, pod Življenje«. 4086-21 Cenitev! Mlad fant, posestnik, star 20 let, želi spoznanja z neko goepodično vitke postave, vesele narave in bistrih oči. Slika zaželena. L« reme ponudbe na K. Bote, Kiagenfurt, pod »Deklica poljubi me«. @054-21 M1iul<>ni6, 20 let, itudeiit, вл-fHsno 7л.|мм1еп kot ntniKar v tovarni, jfcell m|M)zna«| deklico П do 20 let. Poznejša ženitev ni izključena. Cenjene ponudbe •s sliko, ki se diukretno vme, poNlati na K. Bote, Kralnburff. pod »Sreča te črnka*. 4073-21 Kazočarana комра. Si let, M želi spoznati z dobrosrčnim gospodom, ne nad Зб letnim. Ponudbe samo a polnim naslovom in sliko pod strogo tajno. Brei ilike in polnega naelova — nlC irtgovora. Ja^jo iiaj se aamo CM ni na K. Bote, Kiagenfurt, >od >Gorenjka«. 6009-21 lesno, 52-letno dekle, trgoveke laobraženo to razočarano nad Ivljenjem, želi resnega tneJija / mirnim In treznim di'ž. name-renčim, do -iO-letn'm Spodnji-tajercem. Dopise pod »Kewm refa« na K. Bote, Krainburg. 4oes>ai Soliden fiofer, 32 let, stalno nameščen, 4ell spoznati gospodično, po možnosti trgovsko izobraženo in čedne zunanjosti v evrho ienitv«. Le reene ponudbe s sliko na K. B., Krain-bur, pod »Dober mož«, štev. 4062-21 Učetn dekle т »tarodtl od do 85 let, radi pomanjkanja znanja, ki bi mi bila družim skoEi življenjHko pot. Vdm-e nI-■o izvzete. Slika zaželena, hi ee diskretno vme. Ponudbe pnrt značko »Vroča ljubezen« na K. Bote, Krainhurg. 4049-21 Mlad inteligent, čmolas, črno-ok, srednje velik, ne Gorenjec, želi spoznati postavno, simpatično dekle od 20 do 26 let, najraje iz Kialnburga ali okolice, katera je bogata srčne kulture. V slučaju harmonije Isto poročim. Resne ponudbe s sliko na K. B., Krbg., pod »Iščem idealf. Orbtnik erednjih let, v doijr; službi, SpodnjeStajei*, kfpn n<-po svoji krivdi, iščem gospodično, vdovo ali ločenko etaro 30—40 let, katera ima vsaj pet oralov aemlje. Imam lastne vinograde In nekaj gotovine. Le resne ponudbe # sliko in opisom življenja na K. B., Krainburg, pod »Novo življenje«. 4105-21 SO-letni kmečki sin idče sebi primerne družice od 17 do 21 let stare. Slika, ki se zajamčeno vme, zaželena. Ponudbe pod »Kje U veselje?« na K. B., Kralnburg. 4060-21 Izgubljeno Zlat poročni prstan sem Izgubila dne 10. septembra m* eeeti St. Velt—Tersein. - Ker mi je dragocen ^>omin, prosim najditelja, da ga vme nagradi na občini St. VeitIS. 4103-22 Dne 14. sept. 1M4 sem v mt-x nld pri Schauer-«, BergmtraHk T Krainburgu pozabil Wehrpali, pozlvnioo za RAD, 30 KM gotovine, kniftne karte L dr. Najditelja prosim, dCL najdene predmete proti dobri nagradi vrne na K. Bote, Kralnburg. 4108-22 Dne 15. sept. sem oe Jeiaia Зв prevoznika Sirca izguM denai -nloo B večjo vsoto denarja, dva Bezugscheina za premog, legitimacijo In tobačno lURto. - Poštenega najditelja piroelm, d ' ml najdene predmete proti nagradi vme na K. Bote, Krai v-burg, ker aem *bog delavc. 4Ш r; Na cesti ed Medna do Wetchsft-dorla (do tidierja Bor-a) sem dn« 17. sept. Ж kolesa kagiibiin zeleno volneno jopico. Najditel j naj jo proti dobri nagradi vrr.c na Maria Oemivec, Preska 26. p. Zwischenwfissern. 4iVl9-TZ v ponedeljek, dne 18. sept., sem v Krainburgu ImgwWkt pred trgovino Saivnlk K<4mkarto na Ime Maria Benedk-ič ia KMdcr-karto na tal« Ang«4a Benediči^ fodbeiioa. Najditelj naj t» odda proti nagradi na K Bote, Kralnburgr, аИ pa r trgovini" Mniria Jainacba. Saw« Vorstarit Nr. 26. <1312-22 V ne*»eIJo, 17. Sept., nem ▼ vln-ku St. Veit-WeichAeJdorf blla temnoinodro Jopo od kostuma. Voe, tretji od zadaj, je •opremljala mlada, plava kon-dukterka. Oeebi, M ml jopo vme, aH ki ve, kdo Je jopico shranil, dem lepo nagrado. -Oddati na K. Bote, Krainburg, aH na KocjančIC Paula, Pre.sk a št. 20, p. Zwlschenwfieeem. 4.Ш-92 OSRAM machl vieles Ukhter: — auch das Sehen bei ^acht. delbst doi leiegsoedampfle UcM der OSRAM-fcschen-(ompe totii* Afcer Andi dii5u-ende finfterM»-«e We Hetle НЛ Herzen oudi dimkle I« bnnsstunden i OSRAM. 9id SEiđit ii'if _