Urbani izziv, strokovna izdaja, 2023, št. 16
84
Borut VIDMAR
Razvoj starosti prijaznega okolja na podeželju  
s pomočjo osmih področij Svetovne zdravstvene 
organizacije – pregled literature  
za področje stanovanj
Starejši odrasli sestavljajo vse večji delež prebivalstva v državah 
članicah Evropske skupnosti in stanovanja, v katerih bivajo, so po-
membna sestavina, ki vpliva na njihovo kakovost zdravja in družab-
nega življenja. Po podatkih Eurostata je leta 2022 število oseb, starih 
65 let in več, pomenilo 21,1 % celotnega prebivalstva držav Evropske 
skupnosti (446,7 milijona). Do leta 2050 naj bi se to število povečalo 
na 30,2 %. Demografska slika podeželskega prebivalstva je še bolj 
zaskrbljujoča, zato je treba zagotoviti ustrezno oskrbo in storitve. 
Pravica do primernega stanovanja je temeljna človekova pravica, ki 
jo priznavajo številne mednarodne smernice, deklaracije in ustave. 
Osem področij starosti prijaznega okolja, ki jih je predstavila Svetovna 
zdravstvena organizacija, je primeren okvir za ocenjevanje napredka. 
V tem članku predstavljamo ugotovitve iz pregledane literature o 
razvoju starosti prijaznega okolja na podeželju s poudarkom na do-
meni stanovanja. Uporabili smo iskalno orodje po bibliografski zbirki 
Web of Science. Našli smo le nekaj člankov, ki so se ujemali s to temo. 
Rezultate smo analizirali in jih predstavili glede na devet značilnosti s 
kontrolnega seznama Globalnega vodnika za starosti prijazna mesta. 
Potrebujemo več raziskav, ki bi zajemale starostnikom prijazno okolje 
z domeno stanovanj na podeželju, da bi našli kar najboljše rešitve za 
njihov razvoj ter tako podprli odločevalce na občinski in državni ravni.
 
Ključne besede: starejši odrasli, starosti prijazno okolje, stanovanja, 
podeželje, pametne vasi
1 Uvod
Evropa je starajoča se celina, zato se število starejših ljudi po-
večuje. Po podatkih Eurostata je bilo leta 2022 v Evropski 
skupnosti 446,7 milijona prebivalcev, od tega 21,1 % starih 
65 let in več. Do leta 2050 naj bi se ta delež povečal na 30,2 
%, do leta 2100 pa na 31,3 %. Slovenija pri tem ni izjema, saj 
je bilo leta 2021 pri nas 21,1 % prebivalcev, starih 65 let in več 
(Eurostat, 2023). Staranje slovenskega prebivalstva je predvsem 
posledica padanja rodnosti, ki se zmanjšuje že od devetdesetih 
let prejšnjega stoletja. Trenutna stopnja rodnosti znaša 1,64 
(Statistični urad Republike Slovenije, 2023), kar je pod na-
domestno ravnjo 2,1. To pomeni, da se rodi manj otrok, ki bi 
nadomestili tiste, ki se upokojujejo iz delovne sile. Poleg tega 
se pričakovana življenjska doba v Sloveniji podaljšuje. Staranje 
prebivalstva ima posledice za slovensko gospodarstvo. Starejše 
prebivalstvo je pogosteje upokojeno, zato je manj verjetno, da 
bo sodelovalo kot delovna sila. To pomeni, da je na voljo manj 
delavcev, ki bi lahko prispevali h gospodarski rasti države. Poleg 
tega starejše prebivalstvo pogosteje potrebuje več zdravstve-
nih storitev, ki so lahko drage. Staranje prebivalstva je torej 
vprašanje, ki ga je treba obravnavati v Sloveniji in Evropi kot 
celoti. Vlada Republike Slovenije in Evropska komisija sta spre-
jeli številne strateške dokumente in akcijske načrte, s katerimi 
poskušata rešiti to vprašanje, vendar je treba storiti še več, da 
bi zagotovili trajnost gospodarstva v prihodnosti. 
1.1 Pravica do primernega stanovanja
Pravica do primernega stanovanja je temeljna človekova pravi-
ca, ki jo priznavajo številne mednarodne smernice, deklaracije 
in ustave. Ta pravica temelji na načelu, da mora imeti vsakdo 
dostop do varnega, zanesljivega in cenovno dostopnega sta-
novanja. Mednarodne smernice, kot so Mednarodni pakt o 
ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (United Nation 
Human Rights Office of the High Commissioner, 1966), 
Splošna deklaracija človekovih pravic (Organizacija Združe-
nih narodov, 1948), priznavajo pravico do primernega stano-
vanja. Na regionalni ravni Evropska konvencija o človekovih 
pravicah (Evropsko sodišče za človekove pravice, 1955) določa 
pravico do primernega stanovanja. Poleg tega so številne države 
pravico do primernega stanovanja vključile v svoje nacionalne 
ustave. Ustava Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I idr.) 
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2023, št. 16
85
v 78. členu določa, da država ustvarja možnosti, da si starejši 
državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Pravica do pri-
mernega stanovanja je priznana tudi v različnih mednarodnih 
deklaracijah in konvencijah. Na primer Carigrajska deklaracija 
o človekovih naseljih, Agenda Habitat (Organizacija združenih 
narodov, 1996), določa pravico do primernega stanovanja. To 
pravico podpirajo tudi različne mednarodne pobude, kot je 
Program Združenih narodov za človeška naselja, t. i. UN-Ha-
bitat. Te pobude si prizadevajo spodbujati dostop do primer-
nih stanovanj z ustvarjanjem varnih, zanesljivih in cenovno 
dostopnih stanovanj. Pravica do primernega stanovanja je torej 
priznana v številnih mednarodnih smernicah, deklaracijah in 
ustavah. V teh dokumentih je poudarjen pomen ustvarjanja 
varnih, zanesljivih in cenovno dostopnih stanovanj za vse. 
1.2 Stanovanja in starosti prijazno okolje
Stanovanje je izjemno pomembno za dobro počutje in varnost. 
Obstaja povezava med ustreznim stanovanjem ter dostopom 
do skupnostnih in socialnih storitev, ki vpliva na neodvisnost 
in kakovost življenja starejših odraslih. Stanovanja in podpora, 
ki starejšim omogočajo udobno in varno staranje v skupnosti, 
ki ji pripadajo, so splošno cenjena (WHO, 2007). Stanovanja 
so eno od osmih področij starosti prijaznega okolja, ki jih je 
opredelila Svetovna zdravstvena organizacija (ang. World He-
alth Organization, v nadaljevanju: WHO) in so razdeljena v 
tri skupine: skupnostne storitve (področja: skupnostne in zdra-
vstvene storitve; komunikacije in informacije), fizično okolje 
(področja: zunanje okolje; promet in mobilnost; stanovanje) 
in socialno okolje (področja: državljanska angažiranost in za-
poslovanje; socialna vključenost in nediskriminacija; družbena 
participacija) (WHO, 2017).
Starostnikom prijazno okolje je zasnovano tako, da ustreza po-
trebam ljudi vseh starosti, tudi starejših. Pomembno je ustvariti 
okolje, ki je dostopno in prijazno ter podpira zdravje, varnost 
in dobro počutje vseh, ki ga uporabljajo. Starostnikom prijazno 
okolje se mora zlasti osrediniti na izboljšanje kakovosti stano-
vanj za starejše ljudi. Dobra stanovanja so izjemno pomembna 
za ohranjanje zdravja, neodvisnosti in kakovosti življenja, zlas-
ti za starejše ljudi. Ustrezno in primerno stanovanje je bistvo 
pravice do stanovanja. Ustreznost bivališča se zmanjša, ko se 
zmanjša funkcionalna zmogljivost starejše osebe (Bogataj idr., 
2020). Raziskave Urbanističnega inštituta Republike Slovenije 
(glej Kerbler in Černič Mali, 2018) kažejo, da želijo starejši od-
rasli prilagoditi svoje stanovanje, da bi bilo zanje primernejše, 
sicer pa se preseliti v primernejše stanovanje. Tuje raziskave 
(Lehnert idr., 2019) kažejo, da bi večina oseb, ki potrebujejo 
dolgotrajno oskrbo, to oskrbo želela uporabljati v fizično in 
socialno znanem okolju doma, vsaj do obdobja visoke stopnje 
odvisnosti.
Žal se veliko starejših ljudi sooča z različnimi stanovanjskimi 
izzivi, od cenovne dostopnosti do dostopnosti. Dostopnost je 
lahko poseben problem za starejše, ki imajo težave z gibanjem, 
so invalidi ali imajo težave pri vsakodnevnih opravilih, kot sta 
kuhanje in čiščenje. 
Da bi stanovanja postala prijaznejša do starejših, je mogoče 
storiti več stvari. Lahko poskrbimo, da so stavbe dostopne in 
dobro osvetljene, da so v njih nameščene ograje in klančine za 
osebe z gibalnimi težavami ter da je razporeditev stavb varna 
in preprosta za navigacijo. Pomembno je tudi zagotoviti, da 
so vse najemne ali nakupne pogodbe jasne in pravične in da 
starejši niso prikrajšani zaradi diskriminatornih praks. Poleg 
tega je pomembno, da se starejšim zagotovijo različne možnos-
ti bivanja. Te morajo vključevati tako dostopne in neodvisne 
možnosti bivanja kot tudi podporne storitve, kot so oskrba na 
domu in družabne dejavnosti. Te storitve morajo biti prilagoje-
ne potrebam starejših in morajo biti na voljo po drsni lestvici 
glede na potrebe posameznika. Pomembno je tudi zagotoviti, 
da starejši sodelujejo pri načrtovanju in oblikovanju stano-
vanjskih naselij. To bo pomagalo zagotoviti, da se upoštevajo 
potrebe starejših in da so stanovanja zasnovana tako, da so 
prijazna zanje. Starejši bi morali imeti tudi dostop do infor-
macij o možnostih bivanja ter o pravicah in dolžnostih, ki so 
povezane z njimi. Ustvarjanje starosti prijaznega okolja zahteva 
zavezanost vseh zainteresiranih strani, od vlade do lokalnih 
skupnosti. Cilj mora biti ustvarjanje varnega, dostopnega in 
prijaznega okolja za vse, ki ustreza tudi potrebam starejših. S 
tem lahko zagotovimo, da bodo lahko starejši lahko čim dalj 
časa uživali kakovostno življenje.
1.3 Zakonodaja o univerzalni gradnji
Ker se prebivalstvo še naprej stara, je vse pomembneje, da vlada 
starejšim zagotovi ustrezne možnosti bivanja. Da bi jim zagoto-
vili najboljšo kakovost življenja, so bile oblikovane zakonodaja 
in resolucije za vzpostavitev starosti prijaznih stanovanj za to 
naraščajočo demografsko skupino. V Sloveniji je bil šele pred 
kratkim sprejet Gradbeni zakon (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 
in 105/22), ki določa univerzalno gradnjo in uporabo stavb, 
kar pomeni, da sta gradnja in uporaba stavb na voljo vsem 
ljudem (glej 32. člen zakona). Poleg tega so v predpisu pred-
stavljeni minimalni tehnični standardi za varovana stanovan-
ja za starejše odrasle. V Pravilniku o minimalnih tehničnih 
zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o 
načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje (Ur. l. RS, 
št. 110/04, 81/09 in 17/11) so za ta opredeljene gradbene 
zahteve. Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 
2015–2025 (Ur. l. RS, št. 92/15) vključuje tudi sveženj več 
ukrepov za starejše odrasle, ki krepijo kakovostne storitve dol-
gotrajne oskrbe, varovana stanovanja, vključevanje v skupnost, 
socialno vključenost in spremembe stanovanj. 
Razvoj starosti prijaznega okolja na podeželju s pomočjo osmih področij Svetovne zdravstvene organizacije ...
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2023, št. 16
86
Urejena so številna zakonodajna področja in usmeritve na 
področju stanovanj za starejše odrasle, manjka pa nam ureditev 
področja širše socialne infrastrukture. Nikjer se ne omenjata 
gradnja in ureditev skupnih prostorov za starejše odrasle na 
podeželju. Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–
2027 za Slovenijo (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in 
prehrano, 2022) navaja kot enega od pomembnih ciljev dvig 
kakovosti življenja in krepitev gospodarske dejavnosti na pode-
želju. V nadaljevanju bodo podpri dejavnosti lokalnih pobud 
oziroma lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (pristop LE-
ADER/CLLD), vključno s spodbujanjem medgeneracijskega 
sodelovanja ter različnih socialnih in »pametnih« storitev po 
konceptu »pametnih vasi«. Iz tega je očitno, da kmetijska 
politika podpira razvoj starostnikom prijaznega okolja. 
Namen in cilj tega dela je proučitev, kaj je o temi starejšim od-
raslim prijaznega okolja na podeželju s poudarkom na domeni 
stanovanja že bilo proučevano po svetu in kaj je bilo na tem 
področju že narejeno v Sloveniji.
2 Metodologija
Sistematičen pregled literature je bil opravljen z iskalnim orod-
jem po bibliografski zbirki Web of Science. Postopek izbire 
iskanja in odločitev o izključitvi člankov je predstavljen v obliki 
diagrama PRISMA na sliki 1. Končno iskanje je bilo opravlje-
no 15. januarja 2023, pri čemer smo iskali članke z navedenimi 
pogoji in omejitvami. 
Slika 1: Diagram PRISMA – postopek izbire člankov z iskalnim orodjem po bibliografski zbirki Web of Science
B. VIDMAR
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2023, št. 16
87
Za vključitev v raziskavo je članek moral obravnavati starosti 
prijazna okolja (ang. age-friendly environments, v nadaljevanju: 
AFE) na vasi ali podeželju in biti izdan leta 2016 ali pozneje, 
napisan pa je moral biti v angleškem jeziku. Tako smo uporabili 
iskalno besedilo »age-friendly housing in (rural or village)«, 
kar nam je dalo skupaj 27 rezultatov iskanja. Vsi članki so bili 
v angleškem jeziku, dva pa sta izšla pred letom 2016, zato smo 
ju izločili. Vseh 25 člankov smo pregledali na podlagi naslova in 
povzetka in na podlagi tega nismo izločili nobenega. Ponovno 
smo pregledali polna besedila vseh 25 člankov in zaradi nerele-
vantnosti za našo raziskavo smo izločili 11 člankov. Preostalih 
14 člankov smo vključili v pregled literature. 
3 Rezultati
Odločili smo se oceniti 14 člankov (glej preglednico 1), ki 
obravnavajo raziskovano področje, tj. AFE na podeželju, pri 
čemer je poudarek na stanovanjih. S tem pregledom literature 
smo želeli ugotoviti, ali so že bile opravljene raziskave v zvezi s 
stanovanji kot enim od osmih področij AFE v okviru Svetovne 
znanstvene organizacije in kako stanovanja vplivajo na zaznano 
starosti prijazno okolje. Prav tako smo ocenjevali, ali so na 
voljo članki, v katerih so bile raziskane intervencije, ki bi lahko 
izboljšale eno značilnost stanovanja ali več teh s kontrolnega 
seznama Globalnega vodnika za starosti prijazna mesta (ang. 
Global age friendly cities guide, WHO, 2007).
Na splošno je bilo v nekaj člankih kot glavna tema raziska-
ve navedeno le stanovanje na podeželskih območjih AFE. V 
iskalnem orodju po bibliografski zbirki Web of Science smo 
našli veliko člankov na temo starosti prijazno okolje ali sta-
rosti prijazna mesta ali starosti prijazne skupnosti, vendar se 
jih je le nekaj osredinjalo na podeželje ali vasi. Večina tistih, 
ki obravnavajo AFE, ima široko področje zanimanja za vseh 
osem področij AFE v okviru Svetovne znanstvene organizacije, 
področje stanovanja pa je le eno od njih. Drugi članki, izbrani 
za celovito oceno, pa lahko obravnavajo le eno od devetih zna-
čilnih s kontrolnega seznama Globalnega vodnika za starosti 
prijazna mesta (WHO, 2007).
Ugotovitve so razvrščene po devetih značilnostih s kontrol-
nega seznama navedenega vodnika. Vsako značilnost najprej 
predstavimo vsebinsko, nato pri njej navedemo ugotovitve iz 
ocenjenih člankov, povezane z zadevno značilnostjo. Cenov-
na dostopnost stanovanj je značilnost, ki opredeljuje, ali so 
stanovanja na voljo vsem starejšim odraslim. Da bi zagotovili 
dostopnejša stanovanja, se proučujejo različni stanovanjski 
modeli. Ena od možnosti, ki se zdi cenovno dostopnejša, je 
sobivanje (ang. cohousing). V pregledu literature o inovativnih 
stanovanjskih modelih (Mahmood idr., 2022) je bilo ugotovl-
jeno, da so povprečni stroški na enoto pri sobivanju za 15–20 % 
nižji od tržne vrednosti (Canadian Senior Cohousing, 2023). 
Ker je večina projektov sobivanja razvita v lastni režiji, ni do-
datnih stroškov, povezanih z maržo in trženjem, kot je zna-
čilno za zunanje razvijalce stanovanj. Na cenovno dostopnost 
lahko vpliva usmerjenost investitorjev k dobičku. Raziskava 
iz Avstralije kaže, da čeprav podobno število upokojenskih 
vasi upravljajo profitne in neprofitne organizacije, se velikost 
upokojenskih vasi in sprejeti sporazumi o lastništvu med nji-
mi bistveno razlikujejo (Xia idr., 2021). To lahko pomeni, da 
ima lahko »samo tržna logika« negativen vpliv na cenovno 
dostopnost ustreznih stanovanjskih ureditev. Avstralski razis-
kovalci so opravili pregled literature in empirično anketo z 
izkušenimi strokovnjaki na globalnem trgu javno-zasebnega 
partnerstva (v nadaljevanju: JZP) in na trgu upokojenskih 
vasi, da bi ugotovili kritične dejavnike uspeha (ang. critical 
success factor, v nadaljevanju: CSF). Ugotovljenih je bilo 27 
dejavnikov uspešnosti, ki so bili razvrščeni v sedem glavnih 
skupin dejavnikov. Skupini »finančna podpora« in »učin-
kovita struktura plačil« potrjujeta pomembnost dostopnosti 
stanovanj (Osei-Kyei idr., 2021).
Pregled raziskav, ki se navezujejo na osnovne storitve oziro-
ma na zagotavljanje osnovnih storitev, ki so dostopne vsem, 
je pokazal, da raziskave, ki so bile leta 2022 opravljene v regiji 
ADRION (Italija, Grčija, Slovenija, Hrvaška, Srbija ter Bosna 
in Hercegovina), zagotavljajo nov pristop k organizaciji sto-
ritev dolgotrajne oskrbe, ki lahko optimizira uporabo virov, 
potrebnih za dolgotrajno oskrbo, zlasti na podeželju (Bogataj 
idr., 2022). Pregled literature v zvezi z ambientalno inteligenco, 
ki podpira storitve zdravstvenega in socialnega varstva, zago-
tavlja informacije, da ambientalne asistenčne tehnologije, ki 
samo čas potovanja na podeželju skrajšajo za 50 %, zmanjšajo 
potrebe po negovalcih z osmih delavcev na sedem in skupno 
delovno obremenitev z 2.960 minut dnevno na 2.653 minut 
(Drobež idr., 2022). Obe raziskavi kažeta, da je tako mogoče 
zagotavljati osnovne storitve pod dostopnejšimi pogoji tudi na 
redko poseljenih podeželskih območjih. Sobivanje daje mo-
žnost izbire in nadzora pri odločanju o storitvah, omogoča 
soodvisnost z medsebojno podporo in krepi občutek odgo-
vornosti drug do drugega. Tako se zmanjšuje povpraševanje 
po strokovni oskrbi ter povečuje ozaveščenost o spodbuja-
nju zdravja in preprečevanju. Program podpornih storitev v 
naravno nastalih upokojenskih skupnostih (ang. Naturally 
Occurring Retirement Community Supportive Services Pro-
gram, v nadaljevanju: NORC-SSP) je druga vrsta možnosti 
nastanitve, ki s pomočjo socialnih delavcev zagotavlja boljši 
dostop do različnih storitev in omogoča soodvisnost z medse-
bojno podporo. V vaseh se starejši odrasli počutijo udobneje, 
ko iščejo pomoč pri sostanovalcih, razpoložljivost neformalne 
medsebojne podpore pa zmanjšuje odvisnost starejših odra-
slih od formalnih zdravstvenih storitev (Mahmood idr., 2022). 
Razvoj starosti prijaznega okolja na podeželju s pomočjo osmih področij Svetovne zdravstvene organizacije ...
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2023, št. 16
88
Av
to
rji
Ci
lj 
čl
an
ka
M
et
od
ol
og
ija
 in
 v
zo
re
c 
te
r p
od
ro
čj
e 
iz
ve
db
e 
ra
zi
sk
av
e
Re
zu
lta
t
Bo
ga
ta
j i
dr
. 
(2
02
2)
Iz
ra
ču
n 
op
tim
al
ne
 lo
gi
st
ič
ne
 
or
ga
ni
za
ci
je
 s
to
rit
ev
 d
ol
go
tr
aj
ne
 
os
kr
be
 z
 v
id
ik
a 
po
to
va
ln
eg
a 
ča
sa
 
in
 s
tr
oš
ko
v.
Pr
eg
le
d 
lit
er
at
ur
e 
in
 v
eč
st
an
ov
an
js
ki
 p
re
ho
di
 v
 g
eo
ge
or
no
-
lo
gi
ji,
 p
ro
bl
em
 v
eč
kr
at
ne
ga
 p
ot
uj
oč
eg
a 
pr
od
aj
al
ca
, P
at
te
r-
so
n-
Al
br
ec
ht
ov
 a
lg
or
ite
m
po
pu
la
ci
ja
 6
5 
le
t i
n 
v e
č:
 2
8 
up
or
ab
ni
ko
v 
st
or
ite
v 
do
lg
ot
ra
j-
ne
 o
sk
rb
e 
v 
Po
sa
vj
u 
(S
lo
ve
ni
ja
) z
 g
eo
ge
ro
nt
ol
oš
ki
m
i p
od
at
ki
 
o 
nj
ih
o v
i l
ok
ac
iji
. 
O
bm
oč
je
: r
eg
ija
 A
D
RI
O
N
 (I
ta
lij
a,
 G
rč
ija
, S
lo
ve
ni
ja
, H
rv
aš
ka
, 
Sr
bi
ja
 te
r B
os
na
 in
 H
er
ce
go
vi
na
).
N
ov
 p
ris
to
p 
pr
i o
rg
an
iz
ac
iji
 s
to
rit
ev
 d
ol
go
tr
aj
ne
 o
sk
rb
e 
la
hk
o 
iz
bo
ljš
a 
up
or
ab
o 
vi
ro
v,
 p
ot
re
bn
ih
 z
a 
do
lg
ot
ra
jn
o 
os
kr
bo
, z
la
st
i n
a 
po
de
že
lju
.
D
ro
be
ž 
id
r. 
(2
02
2)
Pr
eg
le
d 
ra
zi
sk
av
 o
 o
sk
rb
i n
a 
da
lja
vo
, k
i j
o 
po
dp
ira
jo
 p
am
et
na
 
ok
ol
ja
. N
um
er
ič
ni
 p
rim
er
, k
ak
o 
vk
lju
če
va
nj
e 
te
le
os
kr
be
 v
 z
dr
a -
vs
tv
en
o 
va
rs
tv
o 
in
 d
ol
go
tr
aj
no
 
os
kr
bo
 v
pl
iv
a 
na
 m
or
eb
itn
o 
zm
an
jš
an
je
 č
lo
ve
šk
ih
 v
iro
v 
na
 
po
de
že
lju
.
Pr
eg
le
d 
lit
er
at
ur
e.
Tr
en
ut
no
 v
 b
ib
lio
gr
af
sk
i z
bi
rk
i W
eb
 o
f 
Sc
ie
nc
e 
ni
 č
la
nk
ov
, k
i b
i m
er
ili
 u
či
nk
ov
ito
st
 
ra
zl
ič
ni
h 
pa
m
et
ni
h,
 s
ta
ro
st
i 
pr
ija
zn
ih
 o
ko
lij
 z
 v
gr
aj
en
im
i 
te
hn
ol
og
ija
m
i 
za
 p
om
oč
 
pr
i ž
iv
lje
nj
u.
U
sp
eš
no
st
 te
h 
si
st
em
ov
 je
 tr
eb
a 
m
er
iti
 z
 u
po
ra
bo
 m
od
el
a 
ve
čk
ra
tn
eg
a 
zm
an
jš
an
ja
/
ko
nk
ur
en
čn
eg
a 
tv
eg
an
ja
 te
r p
re
dl
ag
an
e 
ko
m
bi
na
ci
je
 p
ro
bl
em
a 
m
ul
tip
le
 T
ra
ve
lli
ng
 
Sa
le
sm
an
 P
ro
bl
em
 in
 a
lg
or
itm
a 
Pa
tt
er
so
n-
Al
br
ac
ht
. 
Al
br
ac
ht
ov
o 
za
po
re
dj
e 
in
 iz
en
ač
ev
an
je
 d
el
ov
ne
 o
br
em
en
itv
e 
vs
eh
 n
eg
ov
al
ce
v 
st
a 
po
ka
za
li,
 d
a 
te
hn
ol
og
ije
 s 
po
m
oč
jo
 o
ko
lja
, k
i s
kr
aj
ša
jo
 sa
m
o 
ča
s p
ot
ov
an
ja
 n
a 
po
de
-
že
lju
 z
a 
50
 %
, z
m
an
jš
aj
o 
po
tr
eb
e 
ne
go
va
lc
ev
 z
 o
sm
ih
 n
a 
se
de
m
 d
el
av
ce
v 
in
 s
ku
pn
o 
de
lo
vn
o 
ob
re
m
en
ite
v 
z 
2.
96
0 
m
in
ut
 n
a 
2.
65
3 
m
in
ut
 d
ne
vn
o.
M
ah
m
oo
d 
id
r. 
(2
02
2)
U
go
ta
vl
ja
nj
e 
ov
ir 
in
 iz
zi
vo
v 
tr
eh
 
ra
zl
ič
ni
h 
st
an
ov
an
js
ki
h 
in
 s
to
ri -
tv
en
ih
 m
od
el
ov
, k
i s
e 
ra
zv
ija
jo
 
za
 s
ta
r o
st
 p
rij
az
ne
 s
ku
pn
os
ti 
(s
ob
iv
an
je
, p
ro
gr
am
 p
od
po
rn
ih
 
st
or
ite
v 
na
ra
vn
o 
na
st
aj
aj
oč
ih
 
up
ok
oj
en
sk
ih
 s
ku
pn
os
ti 
in
 v
as
i).
Pr
eg
le
d 
lit
er
at
ur
e.
O
bm
oč
ja
: N
em
či
ja
, Š
ve
ds
ka
, N
iz
oz
em
sk
a,
 D
an
sk
a,
 Z
dr
už
en
e 
dr
ža
ve
 A
m
er
ik
e,
 Z
dr
už
en
o 
kr
al
je
st
vo
, K
an
ad
a.
So
bi
va
nj
e 
po
tr
ju
je
, 
da
 l
ah
ko
 n
am
en
sk
o 
za
sn
ov
an
a 
in
 r
az
vi
ta
 s
ku
pn
os
t 
sp
od
bu
ja
 
so
ci
al
no
 p
ov
ez
an
os
t m
ed
 p
re
bi
va
lc
i.
M
od
el
a 
va
si
 in
 N
O
RC
-S
SP
 p
om
ag
at
a 
vk
lju
če
va
ti 
in
 o
la
jš
at
i d
os
to
p 
st
ar
ej
ši
h 
od
ra
sl
ih
 
do
 z
dr
av
st
ve
ni
h 
st
or
ite
v 
in
 p
od
po
re
.
So
ci
al
ni
 d
el
av
ci
 i
m
aj
o 
kl
ju
čn
o 
vl
og
o 
pr
i 
re
še
va
nj
u 
na
jra
zl
ič
ne
jš
ih
 z
dr
av
st
ve
ni
h 
in
 
so
ci
al
ni
h 
po
tr
eb
 č
la
no
v,
 la
jš
an
ju
 n
jih
ov
eg
a 
do
st
op
a 
do
 u
st
re
zn
ih
 s
to
rit
ev
 in
 p
ri 
tr
aj
-
no
st
ne
m
 iz
va
ja
nj
u 
pr
og
ra
m
ov
. 
Xi
a 
id
r . 
(2
02
1)
N
am
en
 te
 ra
zi
sk
av
e 
je
 u
go
to
vi
ti 
ge
og
ra
fs
ko
 ra
zp
or
ed
ite
v 
in
 v
zo
r-
ce
 z
dr
už
ev
an
ja
 u
po
ko
je
ns
ki
h 
va
si
 
(k
ot
 s
ta
no
va
nj
sk
e 
m
ož
no
st
i) 
v 
re
gi
ji 
Ve
lik
i B
ris
ba
ne
 v
 A
vs
tr
al
iji
, 
da
 b
i b
ol
je
 ra
zu
m
el
i i
n 
iz
po
ln
ili
 
ži
vl
je
nj
sk
e 
za
ht
ev
e 
se
da
nj
ih
 in
 
po
te
nc
ia
ln
ih
 p
re
bi
va
lc
ev
 u
po
ko
-
je
ns
ki
h 
va
si
.
M
et
od
a 
ge
ov
iz
ua
liz
ac
ije
 je
 b
ila
 u
po
ra
bl
je
na
 z
a 
vi
zu
al
no
 
ra
zi
sk
ov
an
je
 v
zo
rc
ev
 ra
zp
or
ed
itv
e 
va
si
 z
a 
up
ok
oj
en
ce
. Z
a 
an
al
iz
o 
pr
os
to
rs
ke
 k
or
el
ac
ije
 in
 g
ro
zd
ov
 u
po
ko
je
ns
ki
h 
va
si
 
v 
pr
ou
če
va
ni
 re
gi
ji 
st
a 
bi
li 
up
or
ab
lje
ni
 g
lo
ba
ln
a 
M
or
an
ov
a 
m
er
a 
I i
n 
lo
ka
ln
a 
M
or
an
ov
a 
m
er
a 
I.
Za
 ra
zi
sk
av
o 
so
 b
ili
 u
po
ra
bl
je
ni
 p
od
at
ki
 a
vs
tr
al
sk
eg
a 
st
at
i -
st
ič
ne
ga
 u
ra
da
 o
 p
op
is
u 
pr
eb
iv
al
st
va
 iz
 le
ta
 2
01
6 
in
 o
dp
rt
i 
po
da
tk
i q
ue
en
sl
an
ds
ke
 v
la
de
 o
 re
gi
st
rir
an
ih
 u
po
ko
je
ns
ki
h 
va
se
h 
s 
30
. n
ov
em
br
a 
20
20
.
O
bm
oč
je
: A
vs
tr
al
ija
.
Ra
zi
sk
av
a 
je
 p
ok
az
al
a,
 d
a 
ra
zp
or
ed
ite
v 
up
ok
oj
en
sk
ih
 n
as
el
ij 
ni
 b
ila
 n
ak
lju
čn
a 
(z
-s
co
-
re
 =
 7
,1
1;
 p
 <
 0
,0
01
), 
am
pa
k 
je
 b
ila
 z
dr
už
en
a 
v 
gr
oz
de
 in
 je
 v
kl
ju
če
va
la
 v
zo
rc
e 
vr
oč
ih
 
to
čk
, z
la
st
i o
b 
ob
al
i i
n 
re
ki
 B
ris
ba
ne
. P
ol
eg
 te
ga
 im
aj
o 
pr
ofi
tn
e 
in
 n
ep
ro
fit
ne
 v
as
i z
a 
up
ok
oj
en
ce
 ra
zl
ič
ne
 v
zo
rc
e 
ra
zp
or
ed
itv
e 
in
 s
o 
sp
re
je
le
 b
is
tv
en
o 
ra
zl
ič
ne
 s
po
ra
zu
m
e 
o 
la
st
ni
št
vu
. V
 p
ro
uč
ev
an
i r
eg
iji
 s
e 
pr
os
to
rs
ka
 ra
zp
or
ed
ite
v 
up
ok
oj
en
sk
ih
 v
as
i u
je
m
a 
s 
tr
en
do
m
 z
dr
už
ev
an
ja
 s
ta
re
jš
ih
 p
re
bi
va
lc
ev
.
Pr
eg
le
dn
ic
a 
1:
 P
re
gl
ed
 ra
zi
sk
av
 n
a 
po
dr
oč
ju
 ra
zv
oj
a 
st
ar
os
ti 
pr
ija
zn
eg
a 
ok
ol
ja
 n
a 
po
de
že
lju
 z
 v
id
ik
a 
os
m
ih
 p
od
ro
či
j S
ve
to
vn
e 
zd
ra
vs
tv
en
e 
or
ga
ni
za
ci
je
 –
 p
od
ro
čj
e 
st
an
ov
an
j
B. VIDMAR
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2023, št. 16
89
Av
to
rji
Ci
lj 
čl
an
ka
M
et
od
ol
og
ija
 in
 v
zo
re
c 
te
r p
od
ro
čj
e 
iz
ve
db
e 
ra
zi
sk
av
e
Re
zu
lta
t
Zh
an
g 
id
r. 
(2
02
0)
Ta
 ra
zi
sk
av
a 
po
ve
zu
je
 k
at
eg
or
ije
 
in
de
ks
a 
ži
va
hn
os
ti 
zd
ru
že
nj
a 
Am
er
ic
an
 A
ss
oc
ia
tio
n 
of
 R
et
ire
d 
Pe
rs
on
s 
(v
 n
ad
al
je
va
nj
u:
 A
AR
P)
 
20
18
 z
 d
em
og
ra
fs
ko
 s
tr
uk
tu
ro
 in
 
so
ci
al
no
-e
ko
no
m
sk
im
i d
ej
av
ni
ki
 
iz
 ra
zi
sk
av
e 
Am
er
ic
an
 C
om
m
un
i -
ty
 S
ur
ve
y 
na
 ra
vn
i o
kr
ož
ja
 v
 Z
D
A,
 
da
 b
i s
e 
pr
ev
er
ilo
, a
li 
fiz
ič
no
, 
gr
aj
en
o 
in
 d
ru
žb
en
o 
ok
ol
je
 n
a 
po
de
že
lju
 in
 v
 m
es
tih
 u
st
va
rja
 
ra
zl
ik
e 
v 
sk
up
no
st
ih
 z
 b
ol
jš
im
 
zd
ra
vj
em
.
Pr
eg
le
d 
lit
er
at
ur
e
N
eo
dv
is
ne
 s
pr
em
en
lji
vk
e 
vk
lju
ču
je
jo
 k
at
eg
or
ije
 fi
zi
čn
eg
a,
 
gr
aj
en
eg
a 
in
 d
ru
žb
en
eg
a 
ok
ol
ja
, k
i j
ih
 je
 A
AR
P 
do
lo
či
l z
a 
le
to
 2
01
8.
 S
pr
em
en
lji
vk
e 
v 
zv
ez
i z
 d
em
og
ra
fs
ko
 s
tr
uk
tu
ro
 
in
 s
oc
ia
ln
o-
ek
on
om
sk
im
i p
od
at
ki
 s
o 
iz
 n
aj
no
ve
jš
ih
 o
ce
n 
ra
zi
sk
av
e 
Am
er
ic
an
 C
om
m
un
ity
 S
ur
ve
y 
(2
01
3–
20
17
). 
Sp
re
-
m
en
lji
vk
a 
re
zu
lta
ta
: z
dr
av
je
 v
 s
ku
pn
os
ti.
 R
az
is
ka
va
 te
m
el
ji 
na
 p
od
a t
ki
h,
 p
re
je
tih
 o
d 
3.
13
9 
ok
ro
ži
j Z
D
A.
O
bm
oč
je
: Z
dr
už
en
e 
dr
ža
ve
 A
m
er
ik
e.
Re
zu
lta
ti 
ka
že
jo
, d
a 
im
a 
gr
aj
en
o 
ok
ol
je
 v
 so
se
sk
i n
aj
ve
čj
i v
pl
iv
 n
a 
zd
ra
vj
e 
v 
sk
up
no
st
i 
za
 v
se
 v
rs
te
 o
kr
ož
ij.
 Č
ep
ra
v 
po
de
že
ls
ka
 o
bm
oč
ja
 z
ao
st
aj
aj
o 
na
 p
od
ro
čj
u 
zd
ra
vj
a 
sk
u -
pn
os
ti,
 s
o 
tis
ta
, k
i p
os
ve
ča
jo
 v
eč
 p
oz
or
no
st
i v
kl
ju
če
no
st
i i
n 
pr
ilo
žn
os
tim
, u
vr
šč
en
a 
vi
šj
e .
 P
od
ež
el
sk
e 
sk
up
no
st
i 
z 
ve
č 
Af
ro
am
er
ič
an
i, 
ot
ro
ki
 i
n 
re
vn
im
i 
be
lc
i 
se
 g
le
de
 
zd
ra
vj
a 
sk
up
no
st
i u
vr
šč
aj
o 
sl
ab
še
. Č
ep
ra
v 
so
 z
na
či
ln
os
ti 
so
se
sk
 n
aj
bo
lj 
po
ve
za
ne
 z
 
zd
ra
vj
em
 sk
up
no
st
i, 
je
 za
 p
od
ež
el
sk
a 
ob
m
oč
ja
 p
ot
re
be
n 
ši
rš
i p
ris
to
p,
 k
i b
o 
up
oš
te
va
l 
st
ar
os
t, 
ra
so
, r
ev
šč
in
o 
te
r v
kl
ju
če
no
st
 in
 p
ril
ož
no
st
i.
Co
ln
ar
 id
r. 
(2
02
1)
Pr
ed
m
et
 te
ga
 p
ris
pe
vk
a 
je
 ra
zš
iri
-
te
v 
dr
už
be
ni
h 
in
ov
ac
ij,
 k
i t
em
el
ji-
jo
 n
a 
te
hn
ol
og
ija
h 
za
 p
om
oč
 p
ri 
bi
v a
nj
u 
v 
ok
ol
ju
 te
r o
m
og
oč
aj
o 
di
gi
ta
ln
o 
pr
eo
bl
ik
ov
an
je
 s
is
te
-
m
ov
 z
dr
av
st
ve
ne
ga
 in
 s
oc
ia
ln
eg
a 
v a
rs
tv
a 
pr
i z
ag
ot
av
lja
nj
u 
st
or
ite
v 
v 
pa
m
et
ni
h 
m
es
tih
.
Pr
eg
le
d 
lit
er
at
ur
e.
D
ig
ita
ln
o 
po
dp
rt
e 
st
or
itv
e 
os
kr
be
 n
a 
da
lja
vo
 in
 d
ol
go
tr
aj
ne
 o
sk
rb
e,
 s
oc
ia
ln
a 
in
fra
-
st
ru
kt
ur
a,
 t
eh
no
lo
gi
je
 a
m
bi
en
ta
ln
e 
in
te
lig
en
ce
, c
en
tr
i 
za
 p
om
oč
 i
n 
ra
zl
ič
ne
 v
rs
te
 
ok
ol
ij 
– 
dr
už
in
sk
a 
ok
ol
ja
 in
 s
ta
ro
st
i p
rij
az
na
 o
ko
lja
 –
 o
m
og
oč
aj
o 
ne
od
vi
sn
os
t i
n 
sa
-
m
os
to
jn
os
t 
st
ar
aj
oč
eg
a 
se
 m
es
tn
eg
a 
pr
eb
iv
al
st
va
. S
to
rit
ve
 o
sk
rb
e 
na
 d
al
ja
vo
, k
i s
o 
na
 v
ol
jo
 v
 s
ta
ro
st
i p
rij
az
ne
m
 o
ko
lju
, z
m
an
jš
uj
ej
o 
po
go
st
no
st
 p
ad
ce
v 
al
i d
ru
gi
h 
ob
lik
 
ne
sr
eč
 in
 v
 v
sa
ke
m
 p
rim
er
u 
pr
ep
re
ču
je
jo
 o
sa
m
lje
no
st
, k
ar
 p
ris
pe
va
 k
 v
iš
ji 
ka
ko
vo
st
i 
ži
vl
je
nj
a 
m
es
tn
ih
 p
re
bi
va
lc
ev
.
Le
e 
id
r. 
(2
02
2)
V 
te
m
 č
la
nk
u 
so
 z
br
an
e 
no
ve
 
ug
ot
ov
itv
e 
ra
zi
sk
av
 in
 n
aj
no
ve
jš
i 
do
ka
zi
, t
eo
rij
a 
in
 ra
zv
oj
 p
ol
iti
ke
 
v 
zv
ez
i z
 n
ač
rt
ov
an
je
m
 n
a 
kr
aj
u 
sa
m
em
 z
a 
zd
ra
vj
e 
in
 d
ob
ro
 p
o -
ču
tje
. A
vt
or
ji 
ra
zm
iš
lja
jo
 o
 te
m
, 
k a
ko
 la
hk
o 
so
se
ds
ko
 n
ač
rt
ov
an
je
 
po
dp
ira
 u
re
sn
ič
ev
an
je
 a
ge
nd
e 
za
 
do
br
o 
st
ar
an
je
 in
 c
ilj
ev
 d
ob
re
ga
 
po
ču
tja
 n
a 
po
de
že
ls
ki
h 
ob
m
oč
jih
 
v 
An
gl
iji
.
Pr
eg
le
d 
lit
er
at
ur
e 
s 
po
ud
ar
ko
m
 n
a 
st
ar
os
ti 
pr
ija
zn
ih
 s
ku
pn
o -
st
ih
 in
 n
ač
rt
ov
an
ju
.
K a
rt
ira
nj
e 
tr
en
ut
ne
 u
po
ra
be
 n
ač
rt
ov
an
ja
 s
os
es
ke
 (a
ng
. 
ne
ig
hb
or
ho
od
 p
la
nn
in
g,
 v
 n
ad
al
je
va
nj
u:
 N
P)
 v
 p
od
ež
el
sk
ih
 
lo
ka
ln
ih
 o
kr
ož
jih
 v
 A
ng
lij
i.
V 
vs
eh
 o
bč
in
ah
, k
i s
o 
bi
le
 v
 č
as
u 
ra
zi
sk
av
e 
v 
fa
zi
 p
re
d 
pr
e -
dl
ož
itv
ijo
 o
sn
ut
ka
 n
ac
io
na
ln
eg
a 
st
ra
te
šk
eg
a 
na
čr
ta
 a
li 
po
 
nj
ej
, s
o 
iz
ve
dl
i r
az
is
ka
vo
, d
a 
bi
 u
go
to
vi
li,
 k
ol
ik
o 
ci
lje
v 
st
ar
a-
nj
a 
in
/a
li 
zd
ra
vj
a 
in
 d
ob
re
ga
 p
oč
ut
ja
 je
 b
ilo
 m
ed
 (a
) v
id
ik
i, 
k i
 s
o 
za
ni
m
al
i p
rip
ra
vl
ja
vc
e 
na
ci
on
al
ni
h 
st
ra
te
šk
ih
 n
ač
rt
ov
, 
(b
) b
ili
 v
kl
ju
če
ni
 v
 n
ač
rt
e 
in
 (c
) p
rič
ak
ov
an
i r
ez
ul
ta
ti 
pr
oc
es
a 
na
ci
on
al
ni
h 
st
ra
te
šk
ih
 n
ač
rt
ov
 a
li 
vs
eb
in
e 
na
čr
ta
 (n
 =
 7
5)
.
Pr
im
er
ja
ln
e 
ra
zi
sk
av
e 
pr
im
er
ov
 v
 š
es
tih
 p
od
ež
el
sk
ih
 s
ku
-
pn
os
tih
, d
a 
bi
 u
go
to
vi
li,
 k
ak
o 
st
a 
pr
oc
es
 p
rip
ra
ve
 n
ač
rt
a 
in
 
ko
nč
ni
 n
ač
r t
 v
kl
ju
če
va
la
 c
ilj
e 
do
br
eg
a 
st
ar
an
ja
 in
/a
li 
zd
ra
vj
a 
in
 d
ob
re
ga
 p
oč
ut
ja
.
O
bm
oč
je
: A
ng
lij
a.
Tr
di
 s
e,
 d
a 
la
hk
o 
N
P 
te
or
et
ič
no
 p
oz
iti
vn
o 
vp
liv
aj
o 
na
 c
ilj
e,
 k
i s
o 
pr
ija
zn
i d
o 
st
ar
ej
ši
h 
(o
bč
ut
lji
va
 z
as
no
va
 st
an
ov
an
j, 
m
ož
no
st
i z
m
an
jš
an
ja
 v
el
ik
os
ti,
 d
ru
žb
en
a 
in
 d
rž
av
lja
n -
sk
a 
ud
el
ež
ba
), 
ve
nd
ar
 je
 to
 o
m
ej
en
o 
br
ez
 v
eč
jih
 s
po
db
ud
 in
 p
ol
iti
čn
e 
za
ve
za
no
st
i k
 
c e
lo
st
ne
m
u 
ob
lik
ov
an
ju
 p
ol
iti
ke
. B
re
z 
us
tr
ez
ne
 p
oz
or
no
st
i b
o 
sp
od
bu
ja
nj
e 
do
br
eg
a 
st
ar
an
ja
 in
 d
ob
re
ga
 p
oč
ut
ja
 n
a 
po
de
že
lju
 z
 N
P, 
ko
t 
so
 t
re
nu
tn
o 
ob
lik
ov
an
i, 
os
ta
lo
 
ve
či
no
m
a 
za
m
uj
en
a 
pr
ilo
žn
os
t.
Razvoj starosti prijaznega okolja na podeželju s pomočjo osmih področij Svetovne zdravstvene organizacije ...
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2023, št. 16
90
Av
to
rji
Ci
lj 
čl
an
ka
M
et
od
ol
og
ija
 in
 v
zo
re
c 
te
r p
od
ro
čj
e 
iz
ve
db
e 
ra
zi
sk
av
e
Re
zu
lta
t
Bo
ga
ta
j i
dr
. 
(2
02
2a
)
N
am
en
 te
 ra
zi
sk
av
e 
je
 ra
zi
sk
at
i 
iz
po
st
av
lje
no
st
 ra
zl
ič
ni
m
 t
ve
ga
-
nj
em
, k
i j
ih
 p
rin
aš
a 
gr
aj
en
o 
ok
o-
lje
 n
a 
po
de
že
lju
.
P r
eg
le
d 
lit
er
at
ur
e.
M
od
el
 v
eč
kr
at
ne
ga
 z
m
an
jš
an
ja
.
O
rg
an
iz
ac
ija
 o
sk
rb
e 
st
ar
ej
ši
h 
od
ra
sl
ih
 v
 p
am
et
ni
h 
do
m
ov
ih
 z
 o
sk
rb
o 
v 
up
ok
oj
en
sk
ih
 
na
se
lji
h 
zm
an
jš
uj
e 
tv
eg
an
je
 p
ad
ce
v,
 s
oc
ia
ln
o 
iz
kl
ju
če
no
st
 in
 o
sa
m
lje
no
st
, k
ar
 o
dl
ož
i 
po
tr
eb
o 
po
 p
re
m
es
tit
vi
 v
 d
om
ov
e 
za
 o
st
ar
el
e 
te
r z
na
tn
o 
zm
an
jš
a 
st
ro
šk
e 
zd
ra
vs
tv
e -
ne
ga
 v
ar
st
va
 in
 d
ol
go
tr
aj
ne
 o
sk
rb
e 
st
ar
ej
ši
h 
od
ra
sl
ih
.
N
a 
od
lo
či
te
v 
o 
pr
em
es
tit
vi
 v
 p
am
et
no
 u
po
ko
je
ns
ko
 n
as
el
je
 n
am
es
to
 v
 d
om
 z
a 
os
ta
-
re
le
 la
hk
o 
vp
liv
a 
tu
di
 r
az
po
lo
žl
jiv
os
t 
us
tr
ez
ne
 s
pe
ci
al
iz
ira
ne
 s
ta
no
va
nj
sk
e 
en
ot
e 
z 
v g
ra
je
ni
m
i t
eh
no
lo
gi
ja
m
i z
a 
po
dp
or
o 
bi
va
nj
a 
(a
ng
. a
m
bi
en
t a
ss
ist
ed
 li
vi
ng
, v
 n
ad
al
je
-
va
nj
u:
 A
AL
) v
 n
jih
ov
em
 n
as
el
ju
. D
in
am
ik
o 
se
lit
ev
 in
 la
st
ni
št
va
 v
 p
am
et
ni
 u
po
ko
je
ns
ki
 
v a
si
 je
 m
og
oč
e 
m
er
iti
 z
 m
od
el
om
 v
eč
kr
at
ne
 d
ek
re
m
en
ta
ci
je
, p
re
ds
ta
vl
je
ni
m
 v
 te
m
 
do
ku
m
en
tu
.
Ak
tu
ar
sk
a 
se
da
nj
a 
vr
ed
no
st
 b
o 
za
go
to
vi
la
 z
na
ns
tv
en
e 
do
ka
ze
 o
 k
or
is
tih
 r
az
vo
ja
 
pa
m
et
ni
h 
up
ok
oj
en
sk
ih
 v
as
i k
ot
 s
oc
ia
ln
e 
in
fra
st
ru
kt
ur
e 
za
 s
ta
re
jš
e 
od
ra
sl
e 
na
 p
o -
de
že
lju
.
Y u
 id
r. 
(2
02
1)
Čl
an
ek
 o
br
av
na
va
 p
om
en
 s
ta
ro
st
i 
pr
ija
zn
ih
 p
od
ež
el
sk
ih
 s
ku
pn
os
ti 
(a
ng
. a
ge
-fr
ie
nd
ly
 ru
ra
l c
om
m
u -
ni
tie
s, 
v 
na
da
lje
va
nj
u:
 A
FR
C)
 in
 
r a
zi
sk
uj
e 
nj
ih
ov
 v
pl
iv
 n
a 
ka
ko
vo
st
 
ži
vl
je
nj
a 
st
ar
ej
ši
h 
od
ra
sl
ih
.
Z 
ra
zi
sk
av
o 
so
 p
re
ve
ril
i r
az
lič
no
 d
oj
em
an
je
 A
FR
C 
m
ed
 s
ta
re
j -
ši
m
i o
dr
as
lim
i (
na
d 
60
 le
t) 
in
 lj
ud
m
i s
re
dn
jih
 le
t (
45
–6
0 
le
t) 
v 
po
de
že
ls
ki
h 
sk
up
no
st
ih
 z
 a
nk
et
ni
m
i v
pr
aš
al
ni
ki
 (n
 =
 4
70
 
oz
iro
m
a 
39
3)
. Z
a 
ra
zi
sk
av
o 
in
 p
rim
er
ja
vo
 n
jih
ov
ih
 z
az
na
v 
je
 
bi
lo
 u
po
ra
bl
je
no
 v
eč
 s
ta
tis
tič
ni
h 
m
et
od
, k
ot
 s
o 
te
st
 C
hi
-k
va
-
dr
at
, t
-t
es
t, 
te
st
 z
an
es
lji
vo
st
i i
n 
m
ul
tip
la
 re
gr
es
ija
.
O
bm
oč
je
: K
ita
js
ka
.
Re
zu
lta
ti 
so
 p
ok
az
al
i, 
da
 (a
) s
o 
bi
li 
lju
dj
e 
sr
ed
nj
ih
 le
t b
ol
j z
ad
ov
ol
jn
i s
 k
om
po
ne
nt
am
i 
AF
RC
 in
 s
o 
im
el
i v
iš
je
 k
ak
ov
os
t 
ži
vl
je
nj
a 
ko
t 
st
ar
ej
ši
 o
dr
as
li;
 (
b)
 k
ak
ov
os
t 
ži
vl
je
nj
a 
lju
di
 s
re
dn
jih
 le
t s
o 
na
po
ve
do
va
li 
st
an
ov
an
je
, d
os
to
pn
os
t i
n 
zu
na
nj
i p
ro
st
or
i; 
(c
) n
a 
ka
ko
vo
st
 ži
vl
je
nj
a 
st
ar
ej
ši
h 
od
ra
sl
ih
 so
 v
pl
iv
al
i s
ta
no
va
nj
e,
 zu
na
nj
i p
ro
st
or
i, 
dr
už
be
na
 
ud
el
ež
ba
 in
 ja
vn
i p
re
vo
z.
O
se
i-K
ye
i i
dr
. 
(2
02
1)
N
am
en
 te
ga
 p
ris
pe
vk
a 
je
 p
ro
uč
iti
 
in
 a
na
liz
ira
ti 
kr
iti
čn
e 
de
ja
vn
ik
e 
us
pe
ha
 z
a 
sp
re
je
tje
 ja
vn
o-
za
se
b -
ne
ga
 p
ar
tn
er
st
va
 n
a 
sv
et
ov
ne
m
 
tr
gu
 u
po
ko
je
ns
ki
h 
va
si
.
Pr
eg
le
d 
lit
er
at
ur
e.
O
pr
av
lje
na
 je
 b
ila
 e
m
pi
rič
na
 ra
zi
sk
av
a 
z 
vp
ra
ša
ln
ik
om
 z
 
iz
ku
še
ni
m
i s
tr
ok
ov
nj
ak
i n
a 
sv
et
ov
ni
h 
tr
gi
h 
ja
vn
o-
za
se
bn
ih
 
pa
rt
ne
rs
te
v 
in
 u
po
ko
je
ns
ki
h 
na
se
lij
. Z
a 
an
al
iz
o 
so
 b
ili
 u
po
-
ra
bl
je
ni
 a
na
liz
a 
po
vp
re
čn
ih
 o
ce
n,
 m
et
od
a 
no
rm
al
iz
ac
ijs
ke
ga
 
r a
zp
on
a,
 K
en
da
llo
v 
ko
efi
ci
en
t s
kl
ad
no
st
i i
n 
fa
kt
or
sk
a 
an
al
iz
a.
Iz
 p
ub
lik
ac
ij,
 v
od
iln
ih
 ja
vn
ih
 in
 z
as
eb
ni
h 
in
st
itu
ci
j n
a 
po
dr
o -
čj
u 
ja
vn
o-
za
se
bn
ih
 p
ar
tn
er
st
ev
 in
 p
ro
je
kt
ov
 u
po
ko
je
ns
ki
h 
na
se
lij
 te
r č
la
no
v/
ra
zv
ija
lc
ev
 iz
 ra
zl
ič
ni
h 
zd
ru
že
nj
 u
po
ko
je
n-
sk
ih
 n
as
el
ij,
 z
la
st
i v
 A
vs
tr
al
iji
, j
e 
bi
lo
 iz
br
an
ih
 3
20
 a
nk
et
ira
n-
ce
v.
 P
re
je
tih
 je
 b
ilo
 4
8 
ve
lja
vn
ih
 o
dg
ov
or
ov
.
R e
zu
lta
ti 
ka
že
jo
, d
a 
so
 o
d 
27
 o
pr
ed
el
je
ni
h 
sk
up
ni
h 
va
rn
os
tn
ih
 o
kv
iro
v 
pr
i r
az
vo
ju
 
pr
oj
ek
to
v 
up
ok
oj
en
sk
ih
 v
as
i J
ZP
 n
aj
po
m
em
bn
ej
ši
: »
st
ar
os
ti 
pr
ija
zn
a 
za
sn
ov
a 
va
si
«, 
»p
rim
er
na
 lo
ka
ci
ja
 u
po
ko
je
ns
ke
 v
as
i J
ZP
«, 
»z
an
es
lji
ve
 in
 d
os
to
pn
e 
zd
ra
vs
tv
en
e 
in
 
fiz
ič
ne
 z
m
og
lji
vo
st
i«
 t
er
 »
uč
in
ko
vi
to
 s
oc
ia
ln
o 
vk
lju
če
va
nj
e 
in
 in
te
gr
ac
ija
 v
 v
as
eh
«. 
N
ad
al
jn
ja
 a
na
liz
a 
je
 p
ok
az
al
a,
 d
a 
la
hk
o 
27
 k
lju
čn
ih
 d
ej
av
ni
ko
v 
so
ci
al
ne
 v
ar
no
st
i r
az
vr
-
st
im
o 
v 
se
de
m
 g
la
vn
ih
 sk
up
in
 d
ej
av
ni
ko
v,
 in
 si
ce
r »
uč
in
ko
vi
to
 sp
re
m
lja
nj
e 
pr
oj
ek
ta
«, 
»fi
na
nč
na
 p
od
po
r a
«, 
»s
oc
ia
ln
o 
vk
lju
če
va
nj
e«
, »
uč
in
ko
vi
ta
 p
og
od
be
na
 u
re
di
te
v 
m
ed
 
st
ra
nk
am
i«
, »
za
ve
za
no
st
 in
 p
od
po
ra
 v
la
de
«, 
»t
ra
jn
os
tn
a 
za
sn
ov
a 
va
si
« 
in
 »
uč
in
ko
vi
ta
 
st
ru
kt
ur
a 
pl
ač
ila
«.
B. VIDMAR
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2023, št. 16
91
Av
to
rji
Ci
lj 
čl
an
ka
M
et
od
ol
og
ija
 in
 v
zo
re
c 
te
r p
od
ro
čj
e 
iz
ve
db
e 
ra
zi
sk
av
e
Re
zu
lta
t
D
oo
la
n-
N
ob
le
 
(2
01
9)
V 
te
m
 č
la
nk
u 
je
 o
pi
sa
n 
po
st
o-
pe
k 
de
la
vn
ic
e,
 k
i j
e 
bi
l i
zv
ed
en
 
za
 d
ol
oč
it e
v 
pr
ed
no
st
ni
h 
na
lo
g 
fin
an
ci
ra
nj
a 
na
ci
on
al
ne
ga
 z
na
n-
st
ve
ne
ga
 iz
zi
va
 z
a 
do
br
o 
st
ar
an
je
 
na
 N
o v
i Z
el
an
di
ji 
(v
 n
ad
al
je
va
nj
u:
 
N
Z)
.
N
a 
po
dl
ag
i k
on
tr
ol
ne
ga
 s
ez
na
m
a 
za
 d
ol
oč
an
je
 p
re
dn
os
tn
ih
 
na
lo
g 
zd
ra
vs
tv
en
ih
 ra
zi
sk
av
 s
o 
bi
le
 v
 p
et
ih
 g
la
vn
ih
 m
es
tih
 
N
Z 
iz
ve
de
ne
 d
el
av
ni
ce
 z
a 
po
ve
zo
va
nj
e 
za
in
te
re
si
ra
ni
h 
st
ra
ni
 
(n
 =
 1
33
 u
de
le
že
nc
ev
). 
Vs
ak
a 
de
la
vn
ic
a 
je
 v
kl
ju
če
va
la
 u
vo
-
dn
o 
pr
ed
st
av
ite
v,
 d
el
o 
v 
m
aj
hn
ih
 s
ku
pi
na
h,
 k
i s
o 
ra
zi
sk
ov
al
e 
ta
 p
od
r o
čj
a:
 d
uš
ev
no
 z
dr
av
je
, s
oc
ia
ln
o 
bl
ag
os
ta
nj
e,
 z
dr
a-
vs
tv
en
e 
st
or
itv
e 
in
 s
ta
ro
st
i p
rij
az
no
 o
ko
lje
, b
el
ež
en
je
 k
lju
č-
ni
h 
za
m
is
li 
na
 fl
ip
ch
ar
tih
, p
ov
ra
tn
e 
in
fo
rm
ac
ije
 in
 ra
zp
ra
va
 o
 
do
k u
m
en
tir
an
i v
se
bi
ni
.
O
bm
oč
je
: N
ov
a 
Ze
la
nd
ija
.
Pr
ed
la
ga
ne
 s
tr
at
eg
ije
 z
a 
re
še
va
nj
e 
te
h 
vp
ra
ša
nj
 s
o 
vk
lju
če
va
le
 z
m
an
jš
an
je
 š
te
vi
la
 
lo
če
ni
h 
»v
as
i«
, 
za
go
ta
vl
ja
nj
e 
ce
lo
st
ne
 o
sk
rb
e 
in
 z
ag
ot
av
lja
nj
e 
st
ar
os
ti 
pr
ija
zn
eg
a 
pr
ev
oz
a.
 P
re
dl
ag
an
i p
rim
er
i s
pr
em
lja
nj
a 
uč
in
ka
 s
o 
vk
lju
če
va
li 
ve
čj
o 
vk
lju
če
no
st
 s
ta
-
re
jš
ih
 v
 t
er
ci
ar
no
 iz
ob
ra
že
va
nj
e 
in
 v
eč
 s
ta
no
va
nj
sk
ih
 m
ož
no
st
i. 
U
go
to
vl
je
na
 je
 b
ila
 
t e
ža
va
: p
om
an
jk
an
je
 st
ar
os
ti 
pr
ija
zn
ih
 sk
up
no
st
i, 
vk
lju
čn
o 
s s
ta
no
va
nj
i i
n 
pr
ev
oz
om
. 
St
ar
ej
ši
 o
dr
as
li 
so
 n
a 
po
dr
oč
ju
 p
om
em
bn
ih
 s
to
rit
ev
 iz
ra
zi
li 
po
tr
eb
o 
po
 in
te
gr
ac
iji
 
st
or
ite
v 
na
 v
se
h 
po
dr
oč
jih
 –
 z
dr
av
st
ve
ni
h 
in
 s
oc
ia
ln
ih
 –
 in
 p
o 
de
lo
vn
i s
ili
 z
 u
st
re
-
zn
im
i z
m
og
lji
vo
st
m
i z
a 
os
kr
bo
 s
ta
re
jš
ih
 o
dr
as
lih
. P
re
dl
ag
an
e 
m
ož
no
st
i z
a 
m
er
je
nj
e 
uč
in
ka
: (
a)
 v
eč
 m
ož
no
st
i z
a 
na
st
an
ite
v,
 (
b)
 v
eč
ja
 v
kl
ju
če
no
st
 s
ta
re
jš
ih
 v
 d
ru
žb
i, 
(c
) 
zm
an
jš
an
je
 š
te
vi
la
 s
pr
ej
em
ov
 v
 d
om
ov
e 
za
 o
st
ar
el
e,
 (č
) v
eč
ja
 v
kl
ju
če
no
st
 s
ta
re
jš
ih
 
v 
te
rc
ia
rn
o 
iz
ob
ra
že
va
nj
e.
D
ro
bn
e 
in
 B
o-
ga
ta
j (
20
22
)
V 
čl
an
k u
 s
o 
up
or
ab
ili
 p
od
at
ke
 o
 
no
tr
an
jih
 s
el
itv
ah
 m
ed
 s
lo
ve
n -
sk
im
i o
bč
in
am
i v
 le
tih
 2
01
8 
in
 
20
19
 in
 ra
zv
ili
 k
oh
or
tn
i p
ro
st
or
-
sk
i i
nt
er
ak
ci
js
ki
 m
od
el
 z
a 
oc
en
o 
pr
ih
od
nj
ih
 m
ed
ob
či
ns
ki
h 
se
lit
ev
.
V 
m
od
el
u 
pr
os
to
rs
ke
 in
te
ra
kc
ije
 s
o 
an
al
iz
ira
li 
ra
zl
ik
e 
v 
pr
i -
vl
ač
no
st
i i
n 
pr
iv
la
čn
os
ti 
ob
či
n 
za
 ra
zl
ič
ne
 k
oh
or
te
 s
 p
ou
da
r-
ko
m
 n
a 
st
ar
ej
ši
h 
od
 6
5 
le
t, 
ki
 m
or
da
 ž
el
ijo
 p
od
al
jš
at
i s
vo
j 
de
lo
vn
i s
ta
tu
s.
O
bm
oč
je
: S
lo
ve
ni
ja
.
Po
le
g 
vp
liv
a 
ra
zd
al
je
 m
ed
 o
bč
in
am
i n
a 
m
ig
ra
ci
jo
 in
 v
pl
iv
a 
ve
lik
os
ti 
ob
či
n 
se
 je
 iz
ka
-
za
lo
, d
a 
je
 r
az
po
lo
žl
jiv
os
t 
do
m
ov
 z
a 
os
ta
re
le
 z
el
o 
m
oč
en
 d
ej
av
ni
k 
za
 p
re
bi
va
ls
tv
o,
 
st
ar
ej
še
 o
d 
75
 le
t. 
Iz
 te
ga
 la
hk
o 
sk
le
pa
m
o,
 d
a 
na
 ra
st
 š
te
vi
la
 p
re
bi
va
lc
ev
 v
 o
bč
in
ah
 
od
lo
či
ln
o 
vp
liv
aj
o 
na
lo
žb
e 
v 
st
an
ov
an
ja
 z
a 
na
js
ta
re
jš
e 
ko
ho
rt
e.
 Ta
ke
 n
al
ož
be
 v
pl
iv
aj
o 
tu
di
 n
a 
no
va
 d
el
ov
na
 m
es
ta
 z
a 
m
ed
ic
in
sk
e 
se
st
re
, s
oc
ia
ln
e 
de
la
vc
e 
in
 d
ru
ge
 d
el
av
ce
, 
ki
 s
e 
uk
va
rja
jo
 s
 s
to
rit
va
m
i i
n 
os
kr
bo
 s
ta
re
jš
ih
 o
dr
as
lih
, k
ar
 la
hk
o 
bi
st
ve
no
 z
m
an
jš
a 
kr
če
nj
e 
ob
m
oč
ja
. T
ak
e 
na
lo
žb
e 
bi
 la
hk
o 
po
m
em
bn
o 
vp
liv
al
e 
na
 z
au
st
av
ite
v 
kr
če
nj
a 
sk
up
no
st
i i
n 
nj
ih
ov
ih
 o
sr
ed
nj
ih
 k
ra
je
v 
z 
za
go
ta
vl
ja
nj
em
 b
ol
jš
e 
ka
ko
vo
st
i ž
iv
lje
nj
a 
za
 
st
ar
ej
še
 in
 d
el
ov
ni
h 
m
es
t z
a 
m
la
de
.
Lu
 (2
02
1)
N
am
en
 te
 ra
zi
sk
av
e 
je
 ra
zi
sk
at
i 
po
sr
ed
ni
šk
i u
či
ne
k 
za
zn
an
eg
a 
na
dz
or
a 
na
d 
iz
ku
šn
jo
 s
ta
ra
nj
a 
na
 o
dn
os
 m
ed
 z
ad
ov
ol
js
tv
om
 
z 
do
m
om
 in
 z
ad
ov
ol
js
tv
om
 z
 
ži
vl
je
nj
em
.
U
po
ra
bl
je
ni
 s
o 
bi
li 
se
ku
nd
ar
ni
 p
od
at
ki
, z
br
an
i z
 o
se
bn
im
i 
in
te
rv
ju
ji 
z 
vp
ra
ša
ln
ik
om
 n
a 
vz
or
cu
 7
55
 k
ita
js
ki
h 
st
ar
ej
ši
h 
od
ra
sl
ih
, k
i ž
iv
ijo
 v
 s
ku
pn
os
ti.
 A
na
liz
a 
po
ti 
je
 b
ila
 u
po
ra
bl
je
-
na
 z
a 
pr
ou
či
te
v 
po
sr
ed
ni
šk
eg
a 
uč
in
ka
 z
az
na
ne
ga
 n
ad
zo
ra
 
v 
od
no
su
 m
ed
 z
ad
ov
ol
js
tv
om
 z
 d
om
om
 in
 z
ad
ov
ol
js
tv
om
 
z 
ži
vl
je
nj
em
 p
o 
na
dz
or
u 
dr
ug
ih
 k
ov
ar
ia
t. 
U
po
ra
bl
je
n 
je
 b
il 
pr
is
to
p 
bo
ot
st
ra
p.
O
bm
oč
je
: K
ita
js
ka
.
St
ar
ej
ši
 o
dr
as
li,
 k
i ž
iv
ijo
 v
 d
om
ač
em
 o
ko
lju
 s
 s
la
bi
m
i p
og
oj
i, 
ko
t s
o 
sl
ab
a 
os
ve
tli
te
v,
 
ne
ra
vn
i p
ra
go
vi
/t
la
 in
 p
om
an
jk
an
je
 n
ap
ra
v 
za
 n
uj
ne
 p
rim
er
e,
 s
o 
m
an
j z
ad
ov
ol
jn
i 
s 
sv
oj
im
 d
om
ač
im
 o
ko
lje
m
. N
jih
ov
o 
za
do
vo
ljs
tv
o 
z 
do
m
ač
im
 o
ko
lje
m
 je
 d
od
at
no
 
vp
liv
al
o 
na
 n
jih
ov
a 
pr
ep
rič
an
ja
 o
 n
ad
zo
ru
 n
ad
 iz
ku
šn
jo
 s
ta
ra
nj
a.
 P
ol
eg
 te
ga
 z
az
na
ni
 
na
dz
or
 n
ad
 iz
ku
šn
jo
 s
ta
ra
nj
a 
iz
ra
ža
 u
či
nk
e 
za
do
vo
ljs
tv
a 
z 
do
m
om
 n
a 
za
do
vo
ljs
tv
o 
z 
ži
vl
je
nj
em
. T
ak
 p
os
re
dn
iš
ki
 u
či
ne
k 
je
 b
il 
po
m
em
be
n 
le
 p
ri 
os
eb
ah
, m
la
jš
ih
 o
d 
80
 
le
t. 
U
go
to
vi
tv
e 
so
 p
om
em
bn
e 
za
 p
os
am
ez
ni
ke
, k
i ž
iv
ijo
 v
 d
ru
gi
h 
vs
e 
bo
lj 
ur
ba
ni
-
zi
ra
ni
h 
in
 p
re
bi
va
ls
tv
en
o 
st
ar
aj
oč
ih
 s
e 
m
es
tih
 v
 V
zh
od
ni
 A
zi
ji,
 k
i 
im
aj
o 
po
do
bn
o 
nu
jn
o 
po
tr
eb
o 
po
 s
po
db
uj
an
ju
 s
ta
ro
st
i 
pr
ija
zn
eg
a 
do
m
ač
eg
a 
ok
ol
ja
. K
ar
 z
ad
ev
a 
po
sl
ed
ic
e 
za
 p
ol
iti
ko
, j
e 
ta
 ra
zi
sk
av
a 
po
ud
ar
ila
 p
om
en
 sp
re
m
in
ja
nj
a 
do
m
a 
za
 st
ar
ej
še
 
od
ra
sl
e 
in
 u
po
ra
be
 u
st
re
zn
ih
 s
tr
at
eg
ij 
za
 p
ov
eč
an
je
 n
jih
ov
ih
 p
re
pr
ič
an
j o
 n
ad
zo
ru
 
na
d 
iz
ku
šn
ja
m
i s
ta
ra
nj
a.
Razvoj starosti prijaznega okolja na podeželju s pomočjo osmih področij Svetovne zdravstvene organizacije ...
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2023, št. 16
92
Av
to
rji
Ci
lj 
čl
an
ka
M
et
od
ol
og
ija
 in
 v
zo
re
c 
te
r p
od
ro
čj
e 
iz
ve
db
e 
ra
zi
sk
av
e
Re
zu
lta
t
Sy
ed
 id
r. 
(2
01
7)
Čl
an
ek
 o
pi
su
je
 tr
en
ut
no
 z
na
nj
e 
o 
so
ci
al
ni
 iz
ol
ac
iji
 in
 o
sa
m
lje
no
st
i 
st
ar
ej
ši
h 
Ki
ta
jc
ev
, k
i ž
iv
ijo
 v
 m
e -
st
ih
 in
 v
 z
ah
od
nj
aš
ki
h 
dr
už
ba
h,
 
da
 b
i s
e 
v 
pr
ih
od
nj
e 
up
or
ab
ilo
 
pr
i r
az
is
ka
va
h,
 v
 p
ra
ks
i i
n 
po
lit
ik
i 
v 
Ka
na
di
.
O
pr
av
lje
n 
je
 b
il 
pr
eg
le
d,
 d
a 
bi
 o
pi
sa
li 
tr
en
ut
no
 z
na
nj
e 
o 
so
ci
al
ni
 iz
ol
ac
iji
 in
 o
sa
m
lje
no
st
i s
ta
re
jš
ih
 K
ita
jc
ev
, k
i ž
iv
ijo
 v
 
m
es
tih
 in
 v
 z
ah
od
nj
aš
ki
h 
dr
už
ba
h,
 te
r t
ak
o 
za
go
to
vi
li 
in
fo
r -
m
ac
ije
 z
a 
pr
ih
od
nj
e 
ra
zi
sk
av
e,
 p
ra
ks
o 
in
 p
ol
iti
ko
 v
 K
an
ad
i. 
19
 č
la
nk
ov
 je
 iz
po
ln
je
va
lo
 m
er
ila
 z
a 
vk
lju
či
te
v.
O
bm
oč
je
: K
an
ad
a.
D
ru
žb
en
a 
iz
ol
ac
ija
 in
 o
sa
m
lje
no
st
 s
ta
 v
se
 v
eč
ji 
pr
ob
le
m
 p
ri 
st
ar
ej
ši
 o
dr
as
li 
ki
ta
js
ki
 
po
pu
la
ci
ji 
v 
Ka
na
di
, z
at
o 
so
 p
ot
re
bn
e 
do
da
tn
e 
ra
zi
sk
av
e,
 d
a 
bi
 u
go
to
vi
li 
nj
un
 o
bs
eg
 
in
 u
či
nk
ov
ite
 u
kr
ep
e.
 V
 n
ek
at
er
ih
 p
rim
er
ih
 je
 b
ilo
 sa
m
sk
o 
ži
vl
je
nj
e 
de
ja
vn
ik
 tv
eg
an
ja
 
te
r 
pr
ed
po
go
j z
a 
ob
ču
te
k 
so
ci
al
ne
 iz
ol
ira
no
st
i i
n 
os
am
lje
no
st
i t
er
 n
iz
ko
 s
am
oo
ce
-
no
 k
ak
ov
os
ti 
ži
vl
je
nj
a 
in
 d
ob
re
ga
 p
oč
ut
ja
. Z
la
st
i k
ita
js
ke
 v
do
ve
, k
i ž
iv
ijo
 s
am
e,
 s
o 
se
 i
zk
az
al
e 
za
 n
aj
bo
lj 
iz
po
st
av
lje
ne
 i
zo
la
ci
ji 
in
 o
sa
m
lje
no
st
i. 
H
kr
at
i 
pa
 ž
iv
lje
nj
e 
v 
sa
m
ot
i p
ri 
te
j p
op
ul
ac
iji
 n
i d
os
le
dn
o 
po
m
en
ilo
 v
eč
je
ga
 o
bč
ut
ka
 o
sa
m
lje
no
st
i. 
N
ek
a-
te
ri 
st
ar
ej
ši
 o
dr
as
li 
Ki
ta
jc
i, 
če
pr
av
 s
o 
ži
ve
li 
sa
m
i, 
ni
so
 ž
el
el
i ž
iv
et
i v
 m
ed
ge
ne
ra
ci
js
ki
 
ži
vl
je
nj
sk
i s
ku
pn
os
ti 
(tj
. s
 s
vo
jim
i o
dr
as
lim
i o
tr
ok
i).
 V
 n
ek
at
er
ih
 v
zo
rc
ih
 je
 n
am
re
č 
ži
vl
je
nj
e 
z 
ot
ro
ki
 p
ov
zr
oč
ilo
 v
iš
jo
 s
to
pn
jo
 o
dv
is
no
st
i o
d 
dr
ug
ih
 p
ri 
in
st
ru
m
en
ta
ln
ih
 
dn
ev
ni
h 
de
ja
vn
os
tih
, n
iž
jo
 ra
ve
n 
so
ci
al
ne
 p
od
po
re
 te
r m
an
jš
o 
sa
m
oo
ce
no
 fi
na
nč
ne
 
us
tr
ez
no
st
i i
n 
do
ho
dk
a.
Vi
r: 
la
st
ni
 v
ir
Digitalno podprte storitve oskrbe na daljavo in dolgotrajne 
oskrbe, socialna infrastruktura, tehnologije ambientalne inte-
ligence, centri za pomoč in različne vrste okolij – družinska 
okolja in starosti prijazna okolja – omogočajo neodvisnost in 
samostojnost starajočega se prebivalstva (Colnar idr., 2021). 
Organizacija oskrbe starejših odraslih v oskrbovanih pametnih 
domovih v upokojenskih naseljih zmanjšuje tveganje padcev, 
socialno izključenost in osamljenost, kar odloži potrebo po 
preselitvi v domove za starejše ter bistveno zmanjša stroške 
zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe starejših odraslih 
(Bogataj idr., 2022a). Zanesljive in dostopne zdravstvene in fi-
zične zmogljivosti so eden od štirih najpomembnejših ključnih 
dejavnikov pri razvoju projektov javno-zasebnega partnerstva 
za vasi za upokojence, kot so ugotovili Osei-Kyei idr. (2021). 
Aktivno vključevanje starejših odraslih in deležnikov skupnosti 
v določanje raziskovalnih prednostnih nalog je bila edinstvena 
priložnost za razumevanje ključnih področij, ki se starejšim 
odraslim zdijo pomembna za prihodnje raziskave. Na podro-
čju pomembnih storitev so starejši odrasli izrazili potrebo po 
integraciji storitev v celotnem spektru – zdravstvenih in soci-
alnih – in po delovni sili z ustreznimi zmogljivostmi za oskrbo 
starejših odraslih (Doolan-Noble, 2019).
Pregled raziskav s področja zasnove stanovanj vključuje ra-
ziskave, ki ugotavljajo, ali so stanovanja izdelana iz ustreznih 
materialov in dobro strukturirana, imajo dovolj prostora, da 
se starejši lahko prosto gibljejo, ali so ustrezno opremljena za 
posebne okoljske pogoje (na primer ustrezna klimatizacija ali 
ogrevanje), ali so prilagojena starejšim, imajo enake površine, 
dovolj široke prehode za invalidske vozičke ter ustrezno obli-
kovane kopalnice, stranišča in kuhinje. Raziskava politik na-
črtovanja sosesk v Angliji je pokazala, da lahko te teoretično 
pozitivno vplivajo na starostnikom prijazne cilje, vključno z 
občutljivo zasnovo stanovanj, vendar je to omejeno, če ni večjih 
spodbud in politične zavezanosti celostnemu oblikovanju po-
litike (Lee idr., 2022). Starostnikom prijazno oblikovanje vasi 
je eden od štirih najpomembnejših CSF pri razvoju projektov 
JZP upokojenskih vasi (Osei-Kyei idr., 2021). Starejši odra-
sli, ki živijo v domačem okolju s slabimi pogoji, kot so slaba 
osvetlitev, neravni pragovi/podlage in pomanjkanje naprav za 
nujne primere, so manj zadovoljni s svojim domačim okoljem 
(Lu, 2021).
Na področju preoblikovanja stanovanj smo preverjali, ali so na 
voljo raziskave, ki obravnavajo, ali so stanovanja prilagojena 
starejšim osebam, ali so preoblikovanja stanovanj cenovno dos-
topna, ali je oprema za preoblikovanje stanovanj na voljo takoj 
ali je na voljo finančna pomoč za preoblikovanja stanovanj in 
ali so ljudje seznanjeni, kako je mogoče stanovanja prilagoditi 
potrebam starejših oseb. Raziskava na Kitajskem je poudarila 
pomen prilagoditve stanovanja za starejše odrasle (Lu, 2021).
B. VIDMAR
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2023, št. 16
93
V pregledu literature smo preverili raziskave s področja vzdr-
ževanja, ki bi obravnavale, ali so storitve vzdrževanja dostop-
ne starejšim, ali so na voljo ustrezno usposobljeni in zanesljivi 
ponudniki storitev za izvajanje vzdrževalnih del ter ali so jav-
na stanovanja, najemna stanovanja in skupni prostori dobro 
vzdrževani. Našli nismo nobene raziskave, povezane z vzdr-
ževanjem stanovanj.
Šteje se, da je okolje starejšim prijazno, če omogoča staranje na 
mestu. To pomeni, da so stanovanja v bližini storitev in objek-
tov, da so na voljo dostopne storitve, ki starejšim omogočajo, 
da ostanejo doma, in da so starejši dobro obveščeni o storitvah, 
ki so jim na voljo za pomoč pri staranju na mestu. Podeželska 
območja zahtevajo visok odstotek potovalnega časa med delov-
nimi dnevi ponudnikov storitev. Potrebna je optimalna orga-
nizacija oskrbe in drugih storitev, potovalni čas pa je treba čim 
bolj skrajšati. Dobri programi lahko zmanjšajo človeške vire, 
potrebne za zagotavljanje storitev dolgotrajne oskrbe (Bogataj 
idr., 2022; Drobež idr., 2022), in tako zagotovijo možnosti za 
staranje na mestu tudi na oddaljenih podeželskih območjih. 
Proces načrtovanja sosesk na angleških podeželskih območjih 
lahko spodbuja in prispeva h gradnji primernih stanovanj za 
starejše odrasle in cenovno dostopnih stanovanj, ki mlajšim 
odraslim omogočajo, da ostanejo bližje starajočim se staršem 
(Lee idr., 2022).
Pri vključevanju starejših ljudi v skupnost je zasnova stanovanj 
lahko pomemben dejavnik. Sobivanje spodbuja občutek sku-
pnosti in pripadnosti, sobivanje za starejše se lahko prilagodi 
tako, da služi izključno potrebam starejših odraslih iz etničnih 
manjšin, medgeneracijsko sobivanje pa spodbuja priložnosti za 
generacijsko solidarnost. NORC-SSP zagotavlja kulturno pri-
merne programe in storitve za povečanje socialne participacije 
starejših odraslih iz etničnih manjšin, omogoča medgeneracij-
sko povezovanje ter spodbuja priložnosti za generacijsko soli-
darnost in prispevke skupnosti. Vasi olajšujejo medgeneracijsko 
povezovanje (Mahmood idr., 2022). Ugotovitev te raziskave je, 
da podeželska okrožja, ki namenjajo več pozornosti ustvarjanju 
vključujočega okolja, dosegajo višje ocene na področju zdravja. 
Ravnovesje med grajenim okoljem, storitvami ter vključenostjo 
in priložnostmi skupnosti je tisto, kar vpliva na zdravje pode-
želskih skupnosti. Vključenost in priložnosti sestavljajo druž-
beno plast, ki potrebuje več pozornosti, zlasti za podeželske 
skupnosti (Zhang idr., 2020). V študijah primerov načrtovanja 
sosesk so na splošno poročali o pozitivnem vplivu sodelovanja 
starejših odraslih v procesu priprave načrta, kar je pomembno 
tudi z vidika vključenosti in prijaznosti do starejših (Lee idr., 
2022). Medsebojna pomoč med starejšimi odraslimi je razšir-
jena v vzhodnoazijskih državah, kot so Japonska, Kitajska in 
Tajska (Zheng idr., 2019). Na Kitajskem so uvedli program 
skupnostne pomoči, ki starejše odrasle spodbuja k medseboj-
ni pomoči in podpori, da bi se izognili socialni izolaciji in 
izboljšali svoje počutje. Zato je veliko dejavnosti in dogodkov, 
ki jih starejši odrasli, ki živijo v podeželski skupnosti, izvajajo 
ali se jih udeležujejo skupaj, kot so plačevanje računov, naku-
povanje in delo na kmetiji. Podeželske skupnosti zagotavljajo 
podporo starejšim odraslim, vključno z vsakodnevno oskrbo, 
zdravstveno oskrbo, socialnimi storitvami itd. Skrb in podpora 
v skupnosti omogočata starejšim odraslim, da se udeležujejo 
dejavnosti v skupnosti, ki povečujejo družabna srečanja in so-
cialno povezanost starejših odraslih. Ta oblika družabnega dru-
ženja ima prednosti pri ohranjanju socialnih odnosov starejših 
odraslih (Yu idr., 2021). Učinkovito socialno vključevanje in 
povezovanje v vaseh je eden od štirih najpomembnejših CSF 
pri razvoju projektov JZP upokojenskih vasi (Osei-Kyei idr., 
2021). V delavnici za starejše odrasle na Novi Zelandiji sta bili 
socialna izolacija in osamljenost obravnavani kot pomembno 
vprašanje (Doolan-Noble, 2019). 
Različne stanovanjske možnosti, kot so sobivanje, NORC-
-SSP in vasi, imajo v primerjavi s klasičnimi oblikami bivanja 
v lastnih stanovanjih več prednosti glede cenovne dostopnosti, 
zagotovljenih storitev, vključenosti in družbenega sodelovanja 
(Mahmood idr., 2022). Preverili smo, ali je na voljo literatu-
ra, ki bi raziskovala, ali so na območju na voljo ustrezne in 
cenovno dostopne stanovanjskih možnosti za starejše, vključ-
no s slabotnimi in invalidnimi starejšimi, ali so starejši dobro 
obveščeni o razpoložljivih stanovanjskih možnostih, ali je na 
lokalnem območju na voljo dovolj cenovno dostopnih stano-
vanj, namenjenih starejšim, ali so v stanovanjih za starejše na 
voljo ustrezne storitve, vsebine in dejavnosti in ali so stanovanja 
za starejše vključena v okoliško skupnost. Več stanovanjskih 
možnosti lahko starejšim odraslim pomaga, da se odločijo, 
kar jim najbolj ustreza. Razpoložljivost ustrezne stanovanjske 
enote z vgrajenimi tehnologijami AAL v njihovih vaseh lahko 
vpliva tudi na odločitev o prerazporeditvi znotraj vasi pame-
tnih upokojencev namesto selitve v dom za starejše. Dinamiko 
preseljevanja in lastništva v pametni upokojitveni vasi je mo-
goče meriti z modelom večkratnega dekrementa (Bogataj idr., 
2022a). Na delavnici za starejše odrasle na Novi Zelandiji je 
bilo pomanjkanje starosti prijaznih skupnosti – vključno s sta-
novanji in prometom – poudarjeno kot vprašanje, ki ga je treba 
rešiti (Doolan-Noble, 2019). Socialna izolacija in osamljenost 
sta vse večja težava pri starejši odrasli kitajski populaciji v Kana-
di (Syed idr., 2017). Samostojno življenje je dejavnik tveganja 
in predpogoj za občutek socialne izoliranosti in osamljenosti 
(Mui, 1996, 1998; Wong idr., 2007) ter nizko samooceno ka-
kovosti življenja in dobrega počutja (Gee, 2000). Kljub temu 
ni nujno, da je življenje v samoti pomenilo povečano občute-
nje osamljenosti. Nekateri starejši odrasli Kitajci, čeprav živijo 
sami, ne želijo živeti v medgeneracijski življenjski skupnosti (tj. 
s svojimi odraslimi otroki) (Gee, 2000; Hsu, 2014; Lai, 2005). 
Ugotovljeno je bilo, da je razpoložljivost domov za ostarele 
zelo močen dejavnik za populacijo, starejšo od 75 let. Iz tega 
Razvoj starosti prijaznega okolja na podeželju s pomočjo osmih področij Svetovne zdravstvene organizacije ...
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2023, št. 16
94
lahko sklepamo, da na rast prebivalstva v občinah odločilno 
vpliva naložba v stanovanja za najstarejše kohorte (Drobne in 
Bogataj, 2022).
Raziskave s področja bivalnega okolja preverjajo, ali so stanova-
nja prenatlačena, ali se starejši v svojem bivalnem okolju dobro 
počutijo, ali stanovanja niso na območjih, ki so izpostavljena 
naravnim nesrečam, ali se starejši v okolju, v katerem živijo, 
počutijo varno in ali je zagotovljena finančna pomoč za ukrepe 
za varnost stanovanja. Rezultati raziskave v 3.139 okrožjih v 
Združenih državah Amerike kažejo, da ima grajeno okolje v 
soseski največji vpliv na zdravje skupnosti za vse vrste okrožij. 
Čeprav so značilnosti sosesk najmočneje povezane z zdravjem 
skupnosti, je za podeželska območja potreben širši pristop z 
upoštevanjem starosti, rase, revščine ter vključenost in prilo-
žnosti (Zhang idr., 2020). Na Kitajskem so pripravili načrt za 
preprečevanje onesnaževanja in izboljšanje čiščenja odpadnih 
voda na podeželskih območjih, kar bo v veliko pomoč pri 
ohranjanju čistoče zunanjih prostorov. Čisti in priročni zunanji 
prostori so dobri za higieno podeželskih skupnosti in koristijo 
telesnemu zdravju prebivalcev, ki živijo tam (Yu idr., 2021). 
Starostnikom prijazna zasnova vasi in primerna lokacija vasi za 
upokojence JZP sta dva od štirih najpomembnejših ključnih 
dejavnikov podpore pri razvoju projektov vasi za upokojence 
JZP (Osei-Kyei idr., 2021). Starejši ljudje potrebujejo posebno 
pozornost in storitve, zato je treba pri načrtovanju in gradnji 
projektov vasi upokojencev JZP uporabiti bolj trajnostne kon-
cepte in načela. To ne bo pripomoglo le k izboljšanju zdravja 
in dobrega počutja prebivalcev, temveč tudi k splošni okoljski 
učinkovitosti projekta (Hu idr., 2018).
4 Razprava
Pri pregledu literature o razvoju starosti prijaznega okolja na 
podeželju s pomočjo osmih področij WHO – področje stano-
vanj – smo obravnavali 14 člankov, ki so povezani s starostjo, 
prijaznim okoljem na podeželju in stanovanji. Število je razme-
roma majhno in tudi članki, ki smo jih ocenili v tem prispevku, 
se zelo razpršeno osredinjajo na različne teme v zvezi z AFE. 
Stanovanjska problematika je v člankih običajno obravnavana 
le kot ena od več domen ali je z njimi celo povezana posredno. 
To kaže, da je tema stanovanjske problematike AFE na podežel-
ju razmeroma nova in premalo raziskana. Ker na podeželju živi 
veliko prebivalcev in ker je število starejših odraslih, ki živijo 
na podeželju, relativno še večje kot v mestih, bi pričakovali, da 
bo na to temo pripravljenih več raziskav in člankov. 
Nekatere raziskave, vključene v naš pregled literature, obravna-
vajo le povezavo med možnostjo bivanja in socialno izolacijo 
(Syed idr., 2017), druge pa poskušajo oceniti, kako grajeno 
okolje soseske (Zhang idr., 2020), starosti prijazna stanovanja 
podeželskih skupnosti (Yu idr., 2021) in zaznani stanovanjski 
pogoji (Lu, 2021) vplivajo na enakost zdravja, kakovost življen-
ja in zadovoljstvo z življenjem. Oblikovali bi lahko še skupino 
štirih člankov, ki se osredinjajo na optimizacijo zagotavljanja 
storitev dolgotrajne oskrbe z modeli optimizacije logistike (po-
tovanj) (Bogataj idr., 2022), integracijo ambientalne inteligen-
ce (Drobež idr., 2022), teleoskrbo (Colnar idr., 2021) in načr-
tovanje zmogljivosti na podlagi proučevanja različnih tveganj, 
ki jih prinaša grajeno okolje podeželskih območij (Bogataj idr., 
2022a). Druga raziskava migracijskih tokov je ugotovila, da je 
razpoložljivost zdravstvenih ustanov (domov za ostarele) eden 
od ključnih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev starejših odra-
slih za migracijo. Naložbe v domove za starejše ne privabljajo 
le starejše populacije, temveč zagotavljajo tudi delovna mesta 
(medicinske sestre, socialni delavci in drugi delavci v sektorju 
dolgotrajne oskrbe), s tem pa vplivajo na rast prebivalstva v 
občini (Drobne in Bogataj, 2022). Dva članka predstavljata 
vrednotenje načinov, na katere je mogoče učinkovito vključi-
ti starejše odrasle v proces razvoja starosti prijaznih elemen-
tov v njihovo okolje. Novozelandska raziskava je predstavila 
vključevanje starejših odraslih v delavnice, na katerih so bili 
opredeljeni njihovi predlogi (Doolan-Noble, 2019), v angleški 
so opazovali, kako so bili starejši odrasli povabljeni v projekte 
načrtovanja sosesk, kjer so lahko predstavili svoje predloge na 
uradni ravni (Lee idr., 2022). Primerjava treh vrst stanovanj-
skih možnosti za starejše odrasle (sobivanje, NORC-SSP in 
vasi) s pregledom literature je predstavila prednosti in slabosti 
vsake možnosti s pomočjo uvedbe več domen AFE, vključno 
s stanovanji (Mahmood idr., 2022). Ker so upokojenske vasi 
že globalno razvita dejavnost, je raziskava, ki je anketirala iz-
kušene praktike na globalnem trgu JZP in upokojenskih vasi, 
predstavila strategije za razvoj upokojenskih vasi, jih oprede-
lila 27 in navedla štiri najpomembnejše CSF (Osei-Kyei idr., 
2021). Vsi štirje najpomembnejši CSF so povezani s stanovanji 
na področju AFE. Nazadnje je bila metoda geovizualizacije 
uporabljena za avstralsko raziskavo na območju Brisbana ter 
je razkrila razporeditev upokojenskih vasi in različen vzorec 
razporeditve med profitnimi in neprofitnimi upokojenskimi 
vasmi (Xia idr., 2021). 
Na podeželju je mogoče socialne storitve zagotavljati z upora-
bo socialne infrastrukture (Rogelj in Bogataj, 2019) pametnih, 
starosti prijaznih vasi (Bogataj idr., 2020a). Pametna social-
na infrastruktura temelji na dveh smereh: digitalni transfor-
maciji zdravstvenih in socialnih storitev v skupnosti (Rogelj 
idr., 2021) in razvoju pametnih AFE (Kavsek idr., 2021). To 
je omogočil razvoj tehnologij za pomoč v okolju (Rogelj in 
Bogataj, 2020). Digitalno preobrazbo dolgotrajne oskrbe na 
podeželju (Drobez idr., 2021) omogočajo nove tehnologije, 
ki temeljijo na strojnem učenju in brezžičnem senzorskem 
omrežju. Do zdaj je bila večina raziskav v zvezi s teleoskr-
bo (Colnar idr., 2021) in ambientalno podprtim življenjem 
B. VIDMAR
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2023, št. 16
95
osredinjena na razvoj pametnih mest (Bogataj, Rogelj in 
Salaj, 2021). Najopaznejša razlika med organizacijo storitev 
dolgotrajne oskrbe med podeželjem in mesti je gostota pre-
bivalstva in prostorska razpršenost stanovanj (Bogataj idr., 
2021). V pametnih vaseh, ki so starosti prijazne, je mogoče 
organizirati dolgotrajno oskrbo za starejše odrasle v soseskah, 
podprtih z AAL za vse življenje, ter tako zmanjšati tveganje za 
padce, socialno izključenost in osamljenost, s tem pa odložiti 
potrebo po selitvi v domove za starejše ter zmanjšati stroške 
zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe zanje (Bogataj idr., 
2020b). Uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij (v 
nadaljevanju: IKT) med starejšimi odraslimi krepi socialno 
mrežo in zmanjšuje socialno izolacijo (Nedeljko idr., 2021). 
AFE in socialna kohezija pozitivno vplivata na zadovoljstvo 
z življenjem starejših odraslih na podeželju (Nedeljko idr., 
2022). Pametne vasi, ki so starosti prijazne, zagotavljajo rešitev 
za starejše odrasle na podeželju, da ostanejo dalj časa samostoj-
ni in neodvisni. Zaradi tega se lahko odloži selitev v dom za 
starejše (Bogataj idr., 2020; Bogataj idr., 2020a).
Na podlagi rezultatov, predstavljenih v tem pregledu, lahko 
sklepamo, da je splošna stanovanjska domena v AFE za pode-
želska območja premalo raziskana. Nekatere značilnosti, nave-
dene na kontrolnem seznamu stanovanjskih objektov v vodni-
ku Globalni vodnik za starosti prijazna mesta, niso omenjene 
v nobeni raziskavi, ki bi zajela podeželska območja (značilnost 
vzdrževanje), druge pa so obravnavane zelo skopo. Tudi zna-
čilnosti, kot so dostopnost, osnovne storitve, vključevanje v 
skupnost in stanovanjske možnosti, ki so bile obravnavane v 
več ocenjevanih člankih, niso dovolj raziskane. Mogoče je upo-
rabiti nekatere raziskave, ki zajemajo stanovanja na področju 
AFE na mestnih območjih, in jih prenesti na podeželje, ven-
dar je v tem primeru treba raziskati in upoštevati razlike med 
mestnim in podeželskim okoljem. Spodbujati bi bilo treba več 
raziskav na področju stanovanjske domene AFE na podeželju, 
ki bi odgovornim za njihov razvoj pomagale, da se osredinijo 
na najnujnejša področja v njihovih skupnostih.
V Sloveniji imamo trenutno neuveljavljen Zakon o dolgotraj-
ni oskrbi (ZDOsk, Ur. l. RS, št. 196/21), ki je opredelil po-
membne spremembe v organizaciji DO, ki so potrebne, da se 
bo primerna DO lahko zagotavljala vsem, ki jo potrebujejo 
zaradi upada funkcionalnih zmožnosti, skladno z njihovimi 
potrebami, v domovih za DO, na socialnih kmetijah in domu 
upravičenca, torej tudi na podeželju. Prav tako so na voljo fi-
nančne in gradbene rešitve, da država ustvari pogoje za pridobi-
tev stanovanja za osebe z zmanjšanimi gibalnimi zmožnostmi. 
V Pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev 
oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja 
pogojev za njihovo obratovanje (Ur. l. RS, št. 110/04, 81/09 
in 17/11) so za te opredeljene gradbene zahteve. Univerzalno 
graditev in uporabo objektov je kot eno od osmih bistvenih 
zahtev za objekte določil Gradbeni zakon (GZ-1, Ur. l. RS, št. 
199/21 in 105/22), kar pomeni graditev in uporabo objektov, 
dostopnih vsem ljudem (glej 32. člen zakona). Družbena in-
frastruktura in njeno načrtovanje sta opredeljena v Zakonu o 
urejanju prostora (ZUreP-3, Ur. l. RS, št. 199/21), s čimer se 
zagotavlja primerna, kakovostna, enakovredna, trajnostna in 
univerzalna dostopnost dobrin v omrežju naselij, pri tem pa 
je treba upoštevati tudi mobilnost prebivalstva in minimalne 
standarde dostopnosti do kakovostnih storitev. Paket ukrepov, 
namenjenih starejšim prebivalcem z osredotočanjem predvsem 
na bivanjske oblike, ki omogočajo kakovostno zdravstveno in 
drugo oskrbo (kot so varovana in oskrbovana stanovanja) 
ter zagotavljajo vključevanje v družbo in medsebojno pomoč 
(mešane soseske, bližina družbenih dejavnosti, funkcionalna 
prilagoditev enostanovanjskih stavb za sobivanje generacij), 
je predstavljen v Resoluciji o nacionalnem stanovanjskem 
programu 2015–2025 (Ur. l. RS, št. 92/15). Ta namenja po-
sebno pozornost rešitvam energetske prenove, ki povečujejo 
kakovost bivanja v lastnem stanovanju (rentni odkup, ener-
getsko pogodbeništvo), funkcionalni prenovi stanovanj in 
prilagoditvi potrebam starejših. Med tremi strateškimi cilji za 
uresničevanje vizije Strategije dolgožive družbe (glej Bednaš 
in Kajzer, 2017) je pomemben cilj blaginja vseh generacij ter 
dostojno in varno bivanje v domačem okolju z upoštevanjem 
visoke ravni človekovih pravic. Eden od štirih stebrov za ures-
ničitev ciljev strategije je oblikovanje okolja za aktivnost v ce-
lotnem življenju (prilagoditev gospodarstva, bivalnih razmer 
in prometne ureditve s podporo IKT in tehnoloških rešitev). 
Posebna pozornost strategije je namenjena prilagoditvi bival-
nih razmer  – bivalnega prostora za (podaljšano) neodvisno 
življenje starejših v domačem okolju. Prav tako velja omeni-
ti IKT-storitev E-oskrba, ki jo ponuja Telekom Slovenije ter 
podaljšuje samostojno in neodvisno bivanje na lastnem domu 
s številnimi funkcijami (tudi požarna in poplavna varnost) 
in centrom za 24-urno asistenco. Omogoča tudi stalen stik 
s svojci oziroma njihovo hitro obveščanje. Od 1. julija 2020 
je v Sloveniji omogočen brezplačen javni potniški promet za 
vse upokojence. V letu 2022 so v Senovem pri Krškem začeli 
umeščati prve pametne srebrne vasi v Sloveniji v skladu s kon-
ceptom pametne srebrne vasi (Bogataj idr., 2020).
Urejena so torej številna zakonodajna področja in usmeritve na 
področju stanovanj za starejše odrasle, manjka pa nam ureditev 
področja širše socialne infrastrukture. Nikjer se ne omenja-
ta gradnja in ureditev skupnih prostorov za starejše odrasle 
na podeželju. V Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 
2023–2027 za Slovenijo (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar-
stvo in prehrano, 2022) je navedeno, da sta dvig kakovosti 
življenja in krepitev gospodarske dejavnosti na podeželju med 
pomembnimi cilji. Nadaljevali bodo s podporo za dejavnosti 
lokalnih pobud oziroma lokalnega razvoja, ki ga vodi skup-
nost (pristop LEADER/CLLD), vključno s spodbujanjem 
Razvoj starosti prijaznega okolja na podeželju s pomočjo osmih področij Svetovne zdravstvene organizacije ...
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2023, št. 16
96
medgeneracijskega sodelovanja in različnih socialnih in »pa-
metnih« storitev po konceptu pametnih vasi. Iz tega je očitno, 
da kmetijska politika podpira razvoj starostnikom prijaznega 
okolja, občine pa morajo razvoj starejšim prijaznega okolja vkl-
jučiti v strateške načrte lokalnih akcijskih skupin, da bodo za 
to lahko izkoristile sredstva evropskih skladov. 
5 Sklep
Vse več skupnosti se pridružuje svetovnemu gibanju WHO za 
AFE. V okviru tega je stanovanjsko področje eno od osmih 
področij AFE in podpira višje standarde in spodbuja varnej-
še, bolj zdravo in daljše neodvisno življenje starejših odraslih. 
Podeželska območja zaostajajo pri razvoju AFE in to velja 
tudi za stanovanjsko področje v okviru AFE. Prav tako je na 
področju razvoja AFE na podeželju izvedenih premalo razis-
kav. V svojem pregledu literature smo našli in obravnavali le 
malo raziskav, ki se nanašajo na stanovanjsko področje AFE 
na podeželju. V Sloveniji prav tako potrebujemo nadaljnji 
zakonodajni okvir za urejanje naselij na podeželju, ki bodo 
prijazna starejšim odraslim, za prenovo in uveljavitev Zakona o 
dolgotrajni oskrbi (ZDOsk, Ur. l. RS, št. 196/21) in v skladu z 
uveljavitvijo zakona za razvoj storitev DO na podeželju, saj je 
precejšnje razhajanje med dostopnostjo storitev DO v urbanih 
središčih in ruralnih območjih. Potrebne so dodatne raziskave, 
da bi našli najboljše rešitve za njihov razvoj ter tako podprli 
odločevalce na občinski in državni ravni. Strateški načrt skup-
ne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo (Ministrstvo za 
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2022) bo še naprej pod-
piral dejavnosti lokalnih pobud oziroma lokalnega razvoja, ki 
ga vodi skupnost, vključno s spodbujanjem medgeneracijskega 
sodelovanja ter različnih socialnih in »pametnih« storitev po 
konceptu pametnih vasi. Občine imajo možnost, da vključijo 
razvoj starejšim prijaznega okolja v strateške načrte lokalnih 
akcijskih skupin in s tem izkoristijo sredstva evropskih skladov.
Borut Vidmar, univ. dipl. ekon.
Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor, Socialna gerontolo-
gija, Maribor
Zavod INRISK, Maribor
E-pošta: borut.vidmar@almamater.si
Zahvala
Projekt L7-3188 Hierarhična zasnova in financiranje socialne infrastruk-
ture pametnih srebrnih vasi je finančno podprla Javna agencija za 
znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. 
Viri in literatura
Bednaš, M., in Kajzer, A. (ur.) (2017): Strategija dolgožive druž-
be. Ljubljana, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in 
razvoj.
Bogataj, D., Bogataj, M., in Drobne, S. (2022): Long-term care sustaina-
ble networks in ADRION region. Sustainability 14(18), 11154.
Bogataj, D., Emerlahu, V., in Rogelj, V. (2022a): Capacity planning for 
social infrastructure of smart retirement villages. IFAC-P z apersOnLine, 
55(39), str. 222–228.
Bogataj, D., Campuzano Bolarin, F., Kavšek, M., in Rogelj, V. (2020): 
Smart silver villages as part of social infrastructure for older adults in 
rural areas. IFAC-PapersOnLine, 53(2), str. 16914–16919.
Bogataj, D., Kavšek, M., Rogelj, V., Drobež, E., in Bogataj, M. (2020a): 
Koncept pametne srebrne vasi. Trebnje, Zavod INRISK, Inštitut za raziska-
vo sistemov, izpostavljenih rizikom.
Bogataj, D., Rogelj, V., Drobez, E., in Temeljotov Salaj, A. (2020b): Ambi-
ent assisted living in lifetime neighbourhoods. IFAC-PapersOnLine, 53(2), 
str. 16896–16901. 
Bogataj, D., Rogelj V., in Temeljotov Salaj, A. (2021): Social infrastructure 
supporting ambient assisted living in a smart silver city: Literature 
review and research agenda. IFAC-PapersOnLine, 54(1), str. 942–947. 
Bogataj, M., Temeljotov Salaj, A., in Bogataj, D. (2021): Sustainable and 
adequate home-care logistics including precedence constraints. IFAC-
-PapersOnLine, 54(1), str. 948–953. 
Canadian Senior Cohousing (2023): Harbourside. Dostopno na: https://
canadianseniorcohousing.com (sneto 15. 2. 2023).
Colnar, S., Dimovski, V., in Bogataj, D. (2021): Review of telecare in smart 
age-friendly cities. IFAC-PapersOnLine, 54(13), str. 744–749. 
Doolan-Noble, F., Mehta, P., Waters, D., in Baxter, G. D. (2019): Suppor-
ting ageing well research: Findings from a research priority setting 
exercise. Australasian Journal on Ageing, 38(2), str. 136–143. 
Drobez, E., Kavsek, M., Bogataj, M., in Drobez, M. (2022): Ambient intel-
ligence supporting health and social care services in smart care settin-
gs: Literature review and research agenda. IFAC-PapersOnLine, 55(10), 
str. 934–939.
Drobez, E., Rogelj, V., Bogataj, D., in Bogataj, M. (2021): Planning digital 
transformation of care in rural areas. IFAC-PapersOnLine, 54(13), str. 
750–755.
Drobne, S., in Bogataj, M. (2022): Migration flows through the lens of 
human resource ageing. Business Systems Research Journal, 13(3), str. 
47–62.
European Court on Human Rights (1955): European convention on 
human rights. Strasbourg.
Eurostat (2023): Past and future population ageing trends in the EU. 
Dostopno na: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.
php (sneto 10. 2. 2023)
Gee, E. (2000): Living arrangements and quality of life among Chinese 
Canadian elders. Social Indicators Research, 51, str. 309–329.
Gradbeni zakon (GZ-1). Uradni list Republike Slovenije, št. 199/21. Ljubl-
jana.
Hu, X., Xia, B., Skitmore, M., in Buys, L. (2018): Providing a sustainable li-
ving environment in not-forprofit retirement villages. Facilities, 36(5–6), 
str. 272–290.
B. VIDMAR
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2023, št. 16
97
Hsu, Y. (2014): Feeling at home in Chinatown: Voices and narratives of 
Chinese monolingual seniors in Montreal. Journal of International Migra-
tion and Integration, 15(2), str. 331–347.
Lai, D. W. (2005): Cultural factors and preferred living arrangement of 
aging Chinese Canadians. Journal of Housing for the Elderly, 19(2), str. 
71–86.
Lee, C., Parker, G., Buckner, S., Mattocks, C., Barnes, A., Oliver E. J., 
Cowan, A., in Lafortune, L. (2022): Neighbourhood planning, rural 
ageing and public health policy in England: a case of policy myopia? 
Town Planning Review, 93(3), str. 275–300. 
Lu, S. (2021): Perceived housing conditions, home satisfaction, control 
beliefs over aging experience, and life satisfaction among Chinese 
older adults: A path analysis study. Journal of Aging and Environment, 
35(1), str. 88–105. 
Kavsek, M., Rogelj, V., in Bogataj, D. (2021): Smart age-friendly enviro-
nments. IFAC-PapersOnLine, 54(13), str. 768–773 
Kerbler, B., in Černič Mali, B. (2018): Bivanje starejših ljudi in prilagajanje 
grajenega okolja za funkcionalno ovirane. Kakovostna starost, 21(1), str. 
3–16.
Lehnert, T., Heuchert, M. A. X., Hussain, K., in Koenig, H. H. (2019): Sta-
ted preferences for long-term care: A literature review. Ageing & Society, 
39(9), str. 1873–1913.
Mahmood, A., Seetharaman, K., Jenkins, H. T., in Chaudhury, H. (2022): 
Contextualizing innovative housing models and services within the 
age-friendly communities framework. Gerontologist 62(1), str. 66–74.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2022): Strateški načrt 
skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo. Ljubljana.
Mui, A. C. (1998): Living alone and depression among older Chinese 
immigrants. Journal of Gerontological Social Work, 30(3–4), str. 147–166.
Mui, A. C. (1996): Depression among elderly Chinese immigrants: An 
exploratory study. Social Work, 41(6), str. 633–645.
Nedeljko, M., Bogataj, D., in Kaucic, B. M. (2021): The use of ICT in older 
adults strengthens their social network and reduces social isolation: 
Literature review and research agenda. IFAC-PapersOnLine, 54(13), str. 
645–650.
Nedeljko, M., Perović, B., in Kaučič, B. M. (2022): Social cohesion and an 
age-friendly environment determine the life satisfaction of elderly peo-
ple in rural areas: An integrative review of the literature. Pielegniarstwo 
XXI wieku Nursing in the 21st Century, 21(2), str. 133–137. 
Organizacija združenih narodov (1948): Universal declaration of human 
rights. Dostopno na: https://www.un.org/en/about-us/universal-declara-
tion-of-human-rights (sneto 11. 2. 2023).
Organizacija združenih narodov (1996): Agenda Habitat. Carigrajska 
deklaracija II. Konferenca Združenih narodov o človekovih naseljih – Habi-
tat II. New York.
Osei-Kyei, R., Tam, V., in Ma, M. (2021): Effective strategies for develo-
ping retirement village public – private partnership. International Jour-
nal of Housing Markets and Analysis, 14(5), str. 821–41.
Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stano-
vanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje. 
Uradni list Republike Slovenije, št. 110/04, 81/09 in 17/11. Ljubljana.
Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (ReN-
SP15–25). Uradni list Republike Slovenije, št. 92/15. Ljubljana.
Rogelj, V., in Bogataj, D. (2019): Social infrastructure of silver economy: 
Literature review and research agenda. IFAC-PapersOnLine, 52(13), str. 
2680–2685. 
Rogelj, V., in Bogataj, D. (2020): Ambient assisted living technologies and 
environments: Literature review and research agenda. Prispevek je bil 
predstavljen na konferenci z naslovom 7th International Conference on 
Control, Decision and Information Technologies (Codit’20), ki je poteka-
la od 29. 6. do 2. 7., str. 762–767. 
Rogelj, V., Temeljotov Salaj, A., in Bogataj, D. (2021): Digital transforma-
tion of community health and social services for ageing cohorts. IFAC-
-PapersOnLine, 54(13), str. 756–761.
Statistični urad Republike Slovenije. (2023): Za 1 % več rojenih. Dosto-
pno na: https://www.stat.si (10. 2. 2023).
Syed, M. A., McDonald, L., Smirle, C., Lau, K., Mirza, R. M., in Hitzig, S. 
L. (2017): Social isolation in Chinese older adults: Scoping review for 
age-friendly community planning. Canadian Journal on Aging/Revue 
Canadienne Du Vieillissement, 36(2), str. 223–245. 
United Nation Human Rights Ofiice of the High Commissioner (1966): 
International covenant on economic, social, and cultural rights. Dostopno 
na: https://www.ohchr.org/en/instruments-mechanisms/instruments/
international-covenant-economic-social-and-cultural-rights (sneto 11. 
2. 2023).
Ustava Republike Slovenije. Uradni list Republike Slovenije, št. 33/91 (s 
poznejšimi spremembami in dopolnitvami). Ljubljana.
Xia, B., Jiaxuan, E., Chen, Q., Buys, L., Yigitcanlar, L., in Susilawati, C. 
(2021): Understanding spatial distribution of retirement villages: An 
analysis of the Greater Brisbane Region. Urban Science, 5(4), 89.
Yu, J., Ma, G., in Wang, S. (2021): Do age-friendly rural communities 
affect quality of life? A comparison of perceptions from middle-aged 
and older adults in China. International Journal of Environmental Resear-
ch and Public Health, 18(14), 7283.
Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk). Uradni list Republike Slovenije, št. 
196/21. Ljubljana.
Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3). Uradni list Republike Slovenije, 
199/21. Ljubljana.
Zheng, D., Gong, J., in Zhang, C. (2019): Efficiency of medical service 
systems in the rural areas of Mainland China: A comparative study from 
2013 to 2017. Public Health, 171, str. 139–147.
Zhang, X., Warner, M. E., in Wethington, E. (2020): Can age-friendly 
planning promote equity in community health across the rural-urban 
divide in the US? International Journal of Environmental Research and 
Public Health 17(4), 1275. 
WHO (World Health Organization) (2007): Global Age-friendly Cities: A 
Guide. https://www.who.int/publications/i/item/9789241547307 (14. 
January 2023)
WHO (World Health Organization) (2017): Age-friendly environments in 
Europe. A handbook of domains for policy action. Ženeva. 
Wong, S. T., Yoo, G. J., in Stewart, A. L. (2007): An empirical evaluation 
of social support and psychological well-being in older Chinese and 
Korean immigrants. Ethnicity and Health, 12(1), str. 43–67.
Razvoj starosti prijaznega okolja na podeželju s pomočjo osmih področij Svetovne zdravstvene organizacije ...