INVESTICIJE V KMETIJSTVO
;:>se°- sredstev,  ki  bodo  investiraua   v
tijstvo v naslednjili petih letih bo mo-
dokončno ugotoviti šele s predlogom
¦pcktivnega plana razvoja vsega gw-lurstva. Po orientaeijskein proručuuu. • bil izdelan na temelju potreb kntt*-va iji dejanskih mo/nosti te veje, da rbira  ta sredslva,  bi  moral znašat:  v
nidiijcm, daljšem ra/.dobju skupni ob-bruto investioij v kmetijstvo 550 do milijard din. Od  tega naj  bi  znašala
/bena sredstva 400 do 450, investicije udualnih proizvajaleev pa 150 d<> 200 jard dinarjev. Sorazmerno niajlion de-mdividualnih sredstev v skupnih in-i'ijah govori o poirebi dajauja druž-ii kre<Jif-ov zadrn?ani. ki bi finansi-invcsticije na iiulividualnih posestvili. temi investicijaini bi izboljša.li opreni->st kmetijstva, v naslednjein razdobju
¦i" usnovna sredstva na socialističndh : :darstvih podvojila. medtem ko hi se •čala v kmetijskih zadrugah štiri-j. . jino.
Smer in usmerjanje investicij
:sba   kaže   strukturo
sliranja     družbenih
i^tev v kmetijstvo v
¦ lobju  od   1.   1952   do
v primerjavi z Leti
do  1951. Iz nje  vi-
i. da se je struktura
/benih    invcsticij    v
•ijih štirih letih spre-
ula   v   korist   tistih
sticij.  ki  dajcjo hi-
M    učinek    (oprema.
• ina.  predelovalnf-ilbe.   mclianizaci ja).
..dslednjem razdobjn bomo nadaljevali tako politiko in bomo sred-stva predvsem investi-rali tam, kjer bodo da-jala neposredne rezul-tate (od obratnih sred-— v:  senie.  gnojila,  za-
ia   sredstva.   gorivo
iioriobno: <>d osnov-sredstev:      knnna
t.  živinoreja,   inelia-
uija, predelava, sad-
-tvo dtd.).  Prav  tako
iiomo bolj   smelo Io-
ili povečanja srcd-za melioracije. med-ko se bo dele-ž prad-
ili objoktov bistveno
iiijšal.
azumljivo je, da laliko postavljene ire dose/emo le z nsmerjanjem inve-j v" določene namene in določene ri. Orientacijski prikaz osnoVnih no-¦¦¦v investidij dn  namenov bi bil takle:
• Istva bi usmerjali v
investicije  v velika socialisti6na  go-larstva na področju vse države;
investicije   v   žitorodn-u   področje,   i«
a.te namene:  v predelavo kmetijskih
¦.lelkov,   transport,   kmetijske   servise.
•i v obrambo pred zunanjimi vodami in
usušpvanje. kmetijsko službo:
— investicije v dvig- kruuie baze aa področju vse države — v melioracijo paš-niJcov, živinorejske dolavnioe. zgra<lbe ži-vinorejske službe itd.
Družbeno investiranje v kmetijstvo naj bi šlo predvsem prek s<K'ialkstičnih pro izvajalnih organizacij — kmetijskih po-sestev. obdelovalnih zadrug in kinetij-skih za-drug — ki morajo biti nosilci raz-širjene   reproduikcije  na   vasi.
Viri sredstev
Ti dve risbi ka/.eta dosedanje skupne investicije družbenih sredstev v kmetij-stvo 7. re-gresom in brcz njega. Iz njik vi-dimo, da s<> se skupne inv&sticije v knie-tijstvo v zadnjih nekaj letili občutno po-večaJe. To povečanje pa ne gre enako-merno iz vseli virov, kar vidimo iz na-slednje  tabele:
(V   miKjoiuii <diii   po   tekočih   ceoah) 1951                    1955                     1956
Zvezni skladi in proračun.......     3.600
fiepubliški skladi in proračuni.....     8.100
Lokalni skladi  in proračuni......        700
Lastna sredstva ofganizacij......      1.800
AmortizacijvSki skladi.........     2.700
16.900
13.400            ir.700 2.700              3.700 2.300              4.800 2.900             3.300 _____3.3O0_____ 4.300______
24.600
33.800
Ivakor vidimo. so se občutuo povečala sredstva. ki se dajejo za pospeševanje na-predka kmetijstva iz zvezuih virov in skladov samib kmetijskih organizacij. medtem ko ni tako s sredstvi ljudskih re-publik in ljudskih odborov. Zato bi bilo l>otrebno v  naslednjem  raz<lobju posvetiti
— iuveslicije v meliorat ijska dela v subtropskih in sredozemskili podroejih — t tistem njihovem d&lu, ki je ugoden za sojenje industrijskih rastlin in vrtnin;
fKvnno MQ )95?'55
več pozornosti tudi aporabljanju teii vi-rov.
Obsežen program mehanizacije
V zadnjib dveh letih smo dosegLi prt-cejšeu napredek v uvajanju mehanizacijo v kmetijstvo. S sedanjim stanjem pa w inoremo biti zadovoljni: na e.n traktoi odpa-de še yt'dn<> 600 ha orne zemJje, šele vsako drugo gospodarstro inia plug, ena sejahuca za stri)a žita odpade na 50 go-spodarstev  itd.
Zat« ima v prcdlogu perspektivnegu prograina melianizaiija kmetijstva, ki omogoča boljše »bdelovanje in večje do-hose. /t:U) važno inesto. Cenijo, da bo v nusledii jih petili lelili domaču proizvodnja dajiihi iiu lelo )«> 3S0O traklorjev in okru^' 23 tisoč ton raznili drugili naprav in stro-jev. l'o bi bila dvakrat večja pr<jizvod-nja, kakor je sedanja. V I. 1%1 naj bi do-
segla doinača proizvodnja okrog šest tisoč traktorjev.
Po programu bi bilo razeu tega potreb-uo zagotoviti iz uvoza povprečno okrog 4400 iraktorjev s sedmimi ustrezajočimi prikljuf.nimi stroji na vsak traktor. Na en traktor bi odpadlo 180 ha orae povr-šine, na socialističnih gospodarstvih pa le okrog 50 ha. Posebno pozornost bi posve-tili  uvozu kombajnov.
(Konec  na  16. strani)
Investicije v kmetijstvo z regresom (v milijonih din)
3; iQU
=0000-
40300-------
nnm—2Z9QQ-
20000-
mi
mc
W55
'556
Investicije v kmetijstvo brez regresa (v milijonih din)
J3oUO
30000
20000
i9i>J
W5«
W55
NASA
5KUPNOST
28. IV
1956
suan    1Q 1^57     1O
Investiciie v kmetijstvo
(Nadaljevanje z 15. strani)
Obsežen program melioracij
Velikim kolebanjem v douosih, ki so sedaj odvisni skoraj izključno od podneb-nili pogojev, bi se mogli v znatni meri iz-ogniti, če bi uresničili dolgoročni program inelioracij, ki ga izdelujemo. Za izvaja-"je teh. meliorucij&kili del določemih za to daljše razdobje bi bilo potrebno potrošiti 456 milijar<l dinurjev. Od tega obsežnega programa bi v prihodnjih 10 do 15 ]etih prišli v paštev olijnkti, ki bi najhitreje iu najučinkoviteje prispevali k povečanju kmetijske protzvodnje. Pri lem bi bilo težiSee dol na osuševanju zemljjšč, ne pa na nainakuuju, kar se je dogajalo doslej.
Po prioriteti h\ melioraeijska dela osrae-rili predvsem na nasleduje objekie:
—  da  bi  čim   več mogočih  del opraviH pri    osuševanju     žitorodnega     področja, vkljueujoč   v   k>  enotno  prekopno  mrežo lvidrosistema   Douava—Tisa—Donava;
—  da   bi. osnšili   doline   dolnjih   tokov večjih   rek  Morave,  Bosne,  Vrbasa,  Stru-mice, Breffalnice, Crne reke. Neretve itd.; prav   tako  bi   regulirali   tudi   srednje   in gornje   tokove   Save,   Morave,   Drave   in Mure;
—  da  bi opravilj  najnujnejša  dela  pri rejjulaciji    ia    obrambi    pred    poplavami vzdolž   velikih   vixiotokov   Donave.   Save. Drave,   Tise.   Mure   kakor   tudi   njihovih večjih   pritokov   (Morava,   Mlava,   Drina, Vrbas itd.);
—  da  bi  opravili  najnujnejša  dela  pri urejevanju hudournikov ia saniranju nu-dourniških   p<Klročij    v   gornjib   tokovih omiTijenih  ve«jih   pritokov:
—  da b-i  končali  začcte namakalne ob-jekte   in   izdelali    tiove   sisteme,   ki   b<xlo ^skrbovani   /.   vodo  jz   prekopa   Bezdan— Bečej      (okrog35.(K)0 ha),    nato     iiekatere
sisteme za namakanje v Makedoniji, nove objekte na nekateriH  večjih  ravnjnah  in kraških  poljih in  drugih  področjih, kjer so učinki namakanja zelo v:soki;
— da bi razvili sistem gradnje majh-uih melioraoijskih objektov, kjer koM 90, zato pogoj.i.
Umetna gnojila, seme itd.
Upoštevajoč naše realue možnosti za rationalno itporabljanje umetnih griojil računam«, da bi se v naslelnjetn petlet-nem razdobju povečala skLpna uporaim teh sredstev v naslednjih razmerjih:
Leto        SJcupoo t tieo^ toaaii    kg: na ha obde-lovalne površine
1957                    S00                 S0
1*58                  1200               120
1959                   1500               150
l%0                   1800                180
1961                  2200               220
Uporaba umetnih srnojil omog>oča po re-zultatih preizkusov porast pridelka žita od 1 do 3 kg. poveeuje d<mose krnuiili rastlin, krompirja itd.
Učinek investicij
Ce bodo izvedeni vsi ukrtpi v kmetij-stvu, pri čenier vključu/emo :u tudi name-ravani obseg družbenih investicij, cenijo, da bi se kmetij&ka proizvodnja v nasled-njih petih letih lahko povečala za okrog 33 odstotkov nad povprečje 1. 1951 do 1955. Kmefcijska proizvodaja socialističnih, velikih go*p<xlarstev bi se lahko podvo-jila v primerjavi z Jetoni 1955. Razumljivo je, da bo to predvsem odvisno od inve-sticij v kmetijstvo, pra^ tako pa tudi od drujarih organizacijsko tehniraili ukrepov, uied katerimi ima pomembno vlogo tudi kinetijs-ka sluiba.