Št. 3167/E.
Določila
za dobavo električnega toka iz ljubljanske mestne elektrarne.
C
(š thk M
v#
F ^oo
§ I.
Splošna določila.
1.	Mestna elektrarna ljubljanska oddaja električni tok kot istosmeren in kot vrtilen tok s 50 pe-rijodami v sekundi strankam v okolišu svojega elektrovodnega omrežja. Za razsvetljavo uporablja napetost 150 voltov istosmernega, odnosno 220 voltov izmeničnega toka; za pogon motorjev v raznih podjetjih in za druge električne naprave 300, odnosno 380 voltov napetosti.
2.	Električni tok je strankam nepretrgoma, noč in dan, na razpolago. Mestna elektrarna prekine električni tok le tedaj, če so potrebne kake pre-uredbe ali popravila na električnih napravah.
3.	Strankam in podjetjem se zaradi prekinjenja električnega toka ne priznava nobena pravica do katerekoli odškodnine. Tudi tedaj ne, če bi tok ne imel zadovoljive napetosti.
§ IL
Hišne priklopitve,
4.	Hišne priklopitve od napeljav nizke napetosti do števca izvršuje, vzdržuje in izpreminja samo mestna elektrarna na račun odjemalcev. Od te na-
prave pa ostane vod do glavnih varovalk last mestne občine.
5.	Odjemalci električnega toka morajo brezplačno dovoljevati na svojih posestvih in poslopjih napeljavanje glavnih elektrovodov in vodov za hišne priklopitve. Pri prostovodih morajo dopuščati tudi obsekavanje vej na drevesih, ki motijo elektrovod.
6.	Če odjemalec električnega toka ni lastnik zemljišča ali poslopja, kjer bi se naj napeljal elektrovod, mu mora lastnik dovoliti napeljavo elektrovoda. To dovoljenje mora naročnik dela dokazati elektrarni.
7.	Ako je treba pri priklopitvi električnega voda podaljšati ali povečati sekundarno omrežje, priklopi elektrarna napravo le tedaj, če krije odjemalec vse stroške za potrebno podaljšanje, oziroma ojačenje omrežja.
§ UL
Proračuni za instalacije in priklopitve.
8.	Za nameravane instalacije ali priklopitve daje mestna elektrarna vsem strankam brezplačna pojasnila. Sestavlja tudi proračune, toda brezplačno le tedaj, ako stranka pri njej naroči predvideno instalacijo ali hišno priklopitev. V vseh drugih primerih zaračuna za sestavo proračuna porabljeni čas.
§ IV.
Instalacije v hišah.
9.	Za vsako električno napravo, izpeljavo in razširjenje, nadalje za vzdržavanje vseh naprav, ki so za glavnimi varovali hišnega priklopa, mora skrbeti odjemalec sam.
10.	Hišna instalacijska dela smejo vršiti le mestna elektrarna ali pa oblastveno konces. inštalaterji
11.	Če so instalacije izvršile ali razširile in preuredile neupravičene osebe, jih mestna elektrarna odklopi, oziroma ustavi strankam električni tok.
12.	Stranke, ki dajo neupravičenim osebam izvrševat instalacijska dela, so odgovorne vrhu tega za vso škodo na hišnih napeljavah in napravah.
13.	Za ta dela so neupravičeni tudi uslužbenci mestne elektrarne, ako jih izvršijo zasebno in ne po naročilu vodstva mestne elektrarne.
14.	Za izvršitev hišnih priklopitev in instalacij so merodajni »predpisi in smernice zveze nemških elektrotehnikov«.
15.	Mestna elektrarna preizkusi pred priklopit-vijo na elektrovodno omrežje vse instalacije, bodisi da se izvrši priklopitev nanovo, bodisi da se razširijo že obstoječe naprave. S to preizkušnjo pa ne preneha napram stranki garancijska obveznost inštalaterja, ki je instalacijo izvršil.
16.	Če bi se električno omrežje s kako novo pri-klopitvijo preveč obtežilo, sme mestna elektrarna to priklopitev odkloniti in staviti v tem primeru za dobavo električnega toka posebne pogoje. Nadalje lahko odkloni elektrarna priklopitev novih instalacij ali električnih naprav zaradi slabega materijala ali zaradi tega, ker niso izvedene po oblastveno izdanih varnostnih predpisih.
Proti odklonitvi po mestni elektrarni ni nobenega priziva.
17.	Nove naprave se ne smejo priklapljati na električno omrežje, dokler niso montirani merilni in kontrolni aparati in dokler ni naprava preizkušena.
§ V.
Varovalke,
18.	Vsak hišni stik, ki je navezan na električno omrežje, mora biti neposredno po vstopu v hišo zavarovan z varovalko za hišne stike v zaščitni plombirani omarici. Ako so stanovanja priklopljena neposredno na provodno žico, morajo hišni provodi prav tako izhajati iz plombiranih zaščitnih omaric. Pravico odstranjati plombe s teh zaščitnih omaric ter v njih izmenjavati varovalke ima samo mestna elektrarna. Varnostne patrone v posameznih stanovanjih, ki niso plombirane, smejo, če so pregorele, izmenjavati tudi inštalaterji.
19.	Strogo zabranjeno, pa tudi nevarno je popravljati pregorele varnostne patrone z ovijanjem z žico,
§ VI.
Dolžnost prijave,
20.	Vsak instalater in vsaka stranka je dolžna pismeno prijavljati mestni elektrarni vse nameravane nove instalacije in izpremembe obstoječih naprav še pred pričetkom dela. Mestna elektrarna odloči na temelju prijave, kako naj bo instalacija izvršena.
Tiskanice za prijave dobe inštalaterji in stranke v pisarni mestne elektrarne v Mestnem domu.
Prijave morajo biti pravilno izpolnjene in opremljene z načrti, iz katerih je razvidna horizontalna in vertikalna razvrstitev električnih napeljav.
21.	Prav tako mora stranka prijaviti pismeno elektrarni vse izpremembe glede večjega ali manjšega števila žarnic, motorjev, raznih električnih aparatov in drugo.
22.	Strankam, ki bi si brez vednosti ali dovoljenja mestne elektrarne električno napravo priklopile, jo izpremenile ali na njej izvršile kaka instalacijska dela, se električni tok takoj ustavi. Inštalaterjem pa, ki so taka dela izvršili, bo mestna elektrarna prepovedala izvrševati instalacije v okviru mestnega električnega omrežja.
23.	Ako je treba zaradi stavbnih, zidarskih, pleskarskih ali sličnih del preložiti vod, ker obstoja nevarnost, da bi se pri tem poškodovala električna napeljava, je odjemalec dolžan še pred pričetkom teh del obvestiti mestno elektrarno.
24.	Prav tako je elektrarno obvestiti, ako namerava stranka polagati telefonske, električne signalne vode, vodne ali plinske cevi in slično. Nadalje, ako namerava v bližini električne napeljave izobesiti zastave in izvršiti razne dekoracije.
25.	Odjemalec mora mestno elektrarno takoj obvestiti, ako je njegova električna naprava poškodovana.
26.	Vsi odjemalci električnega toka morajo preselitve ali druge stanovanjske izpremembe takoj pismeno naznaniti elektrarni,
27.	Ako odjemalec preselitve ali kake izpremembe pri odjemu električnega toka ne naznani, jamči pri elektrarni zabeležena stranka za nadaljnje plačilo porabljenega toka.
28.	Kdor svojevoljno priklopi kako električno napravo na omrežje mestne elektrarne, ali pa od mestne elektrarne odrejeno ali izvršeno odklopitev električnega toka zopet vpostavi, bo sodno zasledovan.
§ VIL
Perijodične preizkušnje.
29.	Mestna elektrarna je upravičena, da od časa do časa preizkusi instalacije, kako so tehnično še uporabne in koliko toka rabijo.
30.	Vsaka stranka mora nameščencem mestne elektrarne, ki se izkažejo z izkaznico, dovoliti dostop v vse svoje prostore. Ti uslužbenci smejo pregledati in preizkusiti v njenih prostorih vse električne vode in naprave.
§ VIII.
Pristojbine za preizkušnje,
31.	Mestna elektrarna preizkuša brezplačno naprave, katere je izvršila sama. Tedaj plača stranka povodom prijave samo pristojbino za priklopitev.
32.	Pri instalacijah, ki jih izvršijo oblastveno koncesijonirani inštalaterji, morajo plačati stranke takoj o priliki prijave (§ VI.) mestni elektrarni pristojbine za preizkušnjo in pristojbine za priklopitev.
Brez plačila pristojbin so prijave neveljavne.
33.	Pristojbine za preizkušnjo znašajo:
za	1	priklopljeno	fazo...............Din	80'—
»	2	priklopljeni	fazi.................»	100--—
»	3	priklopljene	faze.................»	120-—
34.	Preizkuševalnina za motorje znaša:
za motorje do 5 k. s.................Din 40-—
za vsako nadaljnjo k. s.............. »	5'—
35.	Pristojbine za priklopitve:
do 3 priklopljenih porabljivcev toka
(žarnice, okovi, vtikala) .	.	. Din 100-—
od 4 do 6 priklopljenih porabljivcev Din 150"— nad 6	»	»	»	200-—
za motorje do 0-5 k. s............... »	50—
za vsako nadaljnjo k. s..............»	75'—
36.	Mestna elektrarna pobira navedene pristojbine za preizkušnjo tudi pri izpremembah, ki jih izvršijo inštalaterji na že obstoječih napravah. Ako priklopi odjemalec pri preuredbi električne naprave še nove porabljivce toka, plača tudi pristojbino za priklopitev,
§ IX.
Instalacijski materijal.
37.	Za svetila, obločnice, motorje in razne druge električne aparate, kateri niso bili kupljeni pri mestni elektrarni, mora stranka dobiti od mestne elektrarne dovoljenje, da jih sme priklopiti. Mestna elektrarna zaračuna za preizkušnjo' imenovanih predmetov enkratno pristojbino, poleg tega pa še morebitne stroške za njih prevažanje. Pri električnih napravah izven mesta zaračuna tudi vozne in potne stroške za osebe, katerim je bila poverjena preizkušnja.
38.	Električni aparati se postavljajo in uporabljajo po predpisih mestne elektrarne, ki mora končano instalacijsko delo šele odobriti.
§ X.
Izvrševanje hišnih instalacij.
39.	Ako stranka želi, da izvrši instalacijo mestna elektrarna, mora to pismeno naročiti in v naročilu natančno navesti načrt in obseg predvidenih del. Enako mora stranka postopati, ako želi med delom izvršiti na prvotno zasnovani napravi izpremembe.
Uslužbencem mestne elektrarne je prepovedano, na željo stranke svojevoljno izpreminjati delovni načrt, ki ga je sestavilo vodstvo mestne elektrarne.
40.	Za solidno in strokovnjaško izvedbo dela pri električnih napeljavah, ki jih je prevzela mestna elektrarna, nadalje za najboljšo kakovost uporabljenega materijala jamči mestna elektrarna eno leto, počenši od dne izgotovitve. Jamstvo pa preneha takoj, če izvrši kaka druga oseba kakršnakoli dela na taki električni napravi, ali pa, ako bi nastala škoda zaradi nasilnega, malomarnega ali neprimernega postopanja pri uporabi električne naprave, po naravnih vplivih ali pa zaradi obrabe materijala.
41.	Mestna elektrarna ne jamči za tuje naprave niti tedaj, ako jih je sama preizkusila in priklopila na svoje omrežje.
42.	Mestha elektrarna je upravičena zahtevati predplačila za dobavo materijala in za izvršitev naročenega dela do višine v proračunu predvidenega zneska. Navadno pa se morajo računi poravnati naj-kesneje v 30 dneh. Plačevanje na obroke dovoljuje mestna elektrarna le v izrednih primerih z vraču-nanjem obresti po 8%.
Ako odjemalec ne plačuje redno, mu mestna elektrarna takoj ustavi električni tok, dolžne zneske pa izterja sodnim potom.
43.	Ves dobavljeni materijal in od elektrarne izvršene instalacije ostanejo last mestne elektrarne toliko časa, dokler stranka dolga popolnoma ne poravna.
44.	Mestna elektrarna nadzoruje druge inštalaterje, kako izvršujejo instalacije na mestnem omrežju in kakšen materijal uporabljajo.
§ XI.
Popravila.
45.	Popravila na hišnih priklopitvah do števca izvršuje na račun odjemalcev edinole mestna elektrarna.
46.	Hišni posestniki in stranke morajo plačati vsa popravila in nadomestne dobave, katere smatra mestna elektrarna po oblastveno izdanih varnostnih predpisih za potrebne, kakor n. pr. izmenjavo pregorelih ali varnostnim predpisom ne odgovarjajočih varovalnih patron, slabo izoliranih ali iz nedopustnega materijala (železa, cinka) napravljenih vodov itd.
47.	Ako je udeleženih na hišni priklopitvi več strank, zaračuna mestna elektrarna stroške hišnemu posestniku.
§ XII.
Odklcpitev instalacij.
48.	Mestna elektrarna ima pravico ustaviti dobavo električnega toka popolnoma ali deloma, ne da bi bil odjemalec upravičen zahtevati odškodnino, v naslednjih primerih:
a)	Ako odjemalčeva električna naprava ovira redno funkcijoniranje elektrovodnega omrežja mestne elektrarne. V takih primerih traja ukinjenje električnega toka toliko časa, dokler odjemalec na lastne stroške ne odstrani vseh obstoječih napak;
b)	ako ogroža električna naprava radi raznih pomanjkljivosti splošno varnost;
c)	ako odjemalec zabrani ali onemogoči uslužbencem mestne elektrarne, ki se izkažejo z legitimacijo, dostop do števca in do vseh delov naprave;
č) ako izvrši odjemalec na obstoječih napravah popravila ali izpremembe po neupravičenih osebah na škodo mestne elektrarne, ali pa, ako o tem ne obvesti mestne elektrarne;
d)	ako odjemalec zlorablja tok, ali pokvari plombo na števcu ali na plombiranih zaščitnih omaricah;
e)	ako odjemalec mestni elektrarni ne plačuje redno;
f)	ako je ugotovljeno, da odjemalec sploh ne more plačevati, zlasti pa, če je zašel v konkurz.
49.	Za vsako nedovoljeno porabo električnega toka iz elektrarniškega omrežja uvede mestna občina sodno postopanje.
50.	Tatvino električnega toka zakrivi oni, ki n, pr. samovoljno priklopi aparate pred števcem, pred omejevalci toka ali pred drugimi kontrolnimi aparati, ali kdor uporablja tok za namene, za katere bi ga moral plačevati dražje, ali kdor vpliva na tek, odnosno registriranje števca,
51.	Za zlorabo toka velja priklopitev žarnic, motorjev ali drugih aparatov v času, ko je to zabranjeno.
52.	V vseh primerih samovoljne ali nedovoljene porabe toka mora odjemalec takoj plačati redno pristojbino najmanj za 6 mesecev nazaj in zapade poleg tega še sodni kazni.
53.	Mestna elektrarna je upravičena, da namesti za žarnice, za motorje ali druge električne priprave posebne aparate, ki zabranjujejo premembo v določeni porabi električnega toka, ali pa omeje porabo toka le na gotov čas.
§ XIII.
Števci, merilni in kontrolni aparati.
54.	Števce ter druge merilne in kontrolne aparate oddaja mestna elektrarna strankam v najem. Montira jih na stroške odjemalcev,
55.	Za izposojene števce, ki so last mestne elektrarne, so stranke odgovorne. Morebiti nastalo škodo morajo v vsakem primeru povrniti, torej tudi tedaj, ako se poškodujejo števci le slučajno, po naravni sili ali po tujih osebah.
56.	Če se poškoduje izposojen števec radi pre-obtežbe, je odjemalec za nastalo škodo odgovoren, ako je sam zvišal porabo električnega toka v svoji napravi s priklopljenjem novih aparatov in tega ni prijavil mestni elektrarni, ali pa, ako je preobtežba nastala radi slabega stanja električnih naprav.
57.	Ako zapazi odjemalec na števcu napako ali če se števec ustavi, mora to takoj javiti mestni elektrarni.
58.	Kadar odjemalec dvomi o pravilnem funk-cijoniranju števca, ima pravico zahtevati preizkušnjo. Ako se izkaže, da števec nima večjih napak, kakor so po zakonu dovoljene, trpi vse stroške preizkušnje stranka sama. V nasprotnem primeru trpi stroške preizkušnje, popravila ali izmenjave števca mestna elektrarna.
59.	Pristojbina za preizkušnjo števca znaša Din 30-— do Din 100-—.
60.	Za preizkušnjo velikih števcev, katere mestna elektrarna ne more sama izvršiti, plača stranka stroške za donos in odnos števca ter pristojbino, ki jo zahteva meroizkusni urad. Pristojbina pa se zahteva le, če je števec pravilno kazal (točka 58).
61.	Ako se pa ugotovi, da števec nepravilno kaže, včasih obstoji, ali popolnoma zastane, tedaj se uporaba toka za dotični mesec zaračuni po dejanskih razmerah na podlagi poprečne vsote iz prejšnjega in sledečega meseca, ko je kazal števec pravilno.
62.	Vsaka stranka je upravičena zahtevati preizkušnjo števca na lastne stroške pri kakem mero-izkusnem uradu.
63.	Izključena je priklopitev števcev, ki jih ni dodala mestna elektrarna.
§ XIV.
Zaračunavanje električnega toka.
64.	Mestna elektrarna zaračunava odjemalcem dobavljeni tok po števcih. Cene za električni tok in najemščino za števce določa občinski svet,
65.	Pritožbe zaradi zaračunane množine toka morajo stranke vlagati pri mestni elektrarni pismeno najkesneje v teku 8 dni po prejemu računa. Po preteku tega roka stranke nimajo več pravice do ugovora.
66.	Uporabljeni tok in najemnina za števec se plačujeta v mesečnih obrokih za nazaj.
67.	Zaračunani zneski so plačljivi takoj po vročitvi računa stranki. Ako mestna elektrarna stranki izjemno dovoli daljši plačilni rok, zaračuna za zaostanke 8% zamudne obresti.
68.	Za račune, katerih stranka zaradi dvomljivih podatkov števca ne smatra za pravilne, je treba plačati naplačilo v višini pravilnega zneska v prejšnjem mesecu. Po preizkušnji števca dobi stranka končnoveljavni račun, eventualno po točki 61.
H —
69.	Likalniki, kuhalniki, grelci, sesaljke prahu in motorji za gospodinjstvo se priklapljajo na števec za razsvetljavo, ako ne rabijo več kakor 0'5 KW električne energije. Za nje plačuje stranka isto ceno, kakor za razsvetljavo. Ako pa rabijo aparati več kakor 0-5 KW energije, lahko odjemalec zahteva poseben števec. V tem primeru plačuje odjemalec po dogovoru nižjo ceno toka.
§ XV.
Motorji.
70.	Mestna elektrarna ne priklaplja na svoje omrežje asinkronskih motorjev z delozmožnostjo nad 9 HP. Motorji z delozmožnostjo od 10 HP naprej morajo biti sinkronski ali nesinkronski brez uporabe slepega toka.
71.	Mestna elektrarna je upravičena zabranje-vati v večernih urah pogon motorjev, ako je njeno omrežje premočno obteženo po razsvetljavi.
Ta določila stopajo takoj v veljavo in veljajo za vse odjemalce električnega toka iz omrežja ljubljanske mestne elektrarne.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ima pravico ustaviti dodajo električnega tako vsakomur, ki se ne pokori tem določilom.
V Ljubljani, dne 1. decembra 1927,
Mencinger s. r.,
vladni komisar.


n »■:>	: {' i;i / \	-









'