I" * u ISSN 1316-2943 J ■■ T ~r\A r KLIMATSKE RAZMERE V SEPTEMBRU V osrednji Sloveniji je bilo dvakrat toliko padavin kot običajno OZONSKA LUKNJA Ozonska luknja nad Antarktiko je bila večja kot lani 1 / RAZVOJ VREMENA 2. in 3, septembra je bilo več močnih neviht VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Klimatske razmere v septembru 2005.........................................................................................................3 Razvoj vremena v septembru 2005...........................................................................................................20 AGROMETEOROLOGIJA 26 HIDROLOGIJA 30 Pretoki rek v septembru.............................................................................................................................30 Temperature rek in jezer v septembru......................................................................................................34 Višine in temperature morja.......................................................................................................................36 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v septembru 2005..................................................................40 ONESNAŽENOST ZRAKA 43 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE 52 POTRESI 55 Potresi v Sloveniji - September 2005 ....................................................................................................... 55 Svetovni potresi - September 2005.......................................................................................................... 57 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 59 Fotografija z naslovne strani: Krn, od zahoda se približuje gmota oblakov, ki počasi prekrivajo vrh nad Peski. (Fotografija: Matej Bulc) Cover photo: Mountain Krn, clouds approaching from west are slowly covering the top. (Photo: Matej Bulc) UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC MOJCA DOBNIKAR TEHOVNIK JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ METEOROLOGIJA METEOROLOGY Klimatske razmere v septembru 2005 Climate in September 2005 Tanja Cegnar S septembrom se začenja meteorološka jesen. Svetli del dneva se opazno krajša. V povprečju se popoldanska temperatura zraka v notranjosti države septembra zniža za 5 °C, jutranja pa za 4 °C. Jesen se je začela z nadpovprečno toplim vremenom, ki pa so ga 2. in 3. septembra spremljala močna neurja; več jih je bilo 2. septembra, naslednji dan pa se je neurje zneslo predvsem nad Ljubljano in Zagorjem. Prav zaradi tega neurja je bilo Ljubljansko območje med najbolj namočenimi, več padavin je bilo le na zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Padavine so bile zaradi velikega deleža, ki so ga prispevale nevihte, razporejene izrazito neenakomerno. Na Obali, Koroškem in Zgornjesavski dolini so opazno zaostajali za dolgoletnim povprečjem, del Ljubljanske kotline pa je prejel več kot dvakratno običajno količino padavin. Le ponekod na Štajerskem je sonce sijalo desetino več časa kot običajno, na Obali pa je bilo dolgoletno povprečje izenačeno. V Julijcih in Zgornjesavski dolini je sonce sijalo le štiri petine toliko časa kot običajno; to območje je tudi najbolj zaostajalo za dolgoletnim povprečjem. Temperaturno je bil september 2005 povprečen, povsod po državi je bila zelo izrazita nekajdnevna ohladitev med 17. in 22. septembrom, ki jo je spremljalo večinoma oblačno vreme z občasnimi padavinami. >o 4 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 8 O 6 ^ o > 2 Q 0 O -4 NOVO MESTO i n nT—ni n nn hm—...n i n 1 1 n 6 <1 ri 4 w A > 2 t > Q 0 U ^ O -2 d n o -4 LJUBLJANA -II---IUI] ■ ■ 1 1 Ir D 6 < D 4 > 2 < > Q 0 u £ < > -2 j 11 O -4 -6 MURSKA SOBOTA :tjlfcJ i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka septembra 2005 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, September 2005 8 8 Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Prvi trije septembrski dnevi so bili nadpovprečno topli povsod po državi. Sledili so trije povprečni dnevi, nato se je začelo večdnevno nadpovprečno toplo obdobje, ki se je na Primorskem končalo s 17. septembrom, drugod po državi pa dan prej. Sledili so hladni dnevi, negativni odklon je bil največji 18. in 19. septembra, nato se je temperatura počasi spet približala povprečju. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna septembrska temperatura zraka je bila v Ljubljani 16.4 °C, kar je 0.9 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti povprečne septembrske temperature zraka. Odkar merimo temperaturo v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil najtoplejši september 1987, takrat je bila povprečna temperatura 18.3 °C, z 18.0 °C mu je sledil september 1999, septembra 1982 je bila povprečna temperatura 17.8 °C, opazno toplejši od letošnjega je bil tudi september 1975 s povprečno temperaturo 17.7 °C. Daleč najhladnejši je bil september 1972 z 12.3 °C, s 13.1 °C so mu sledili septembri 1952, 1971 in 1977, le malo toplejši je bil september 1996 s 13.2 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 12.9 °C, kar je 2.0 °C nad dolgoletnim povprečjem in presega meje običajne spremenljivosti. Najhladnejša so bila jutra v septembrih 1971 in 1972 s 7.9 °C, najtoplejša pa leta 1987 s 14.1 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 21.5 °C, kar je 0.1 °C pod dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Septembrski popoldnevi so bili najtoplejši leta 1961 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 24.9 °C, najhladnejši pa leta 1996 s 17.6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 30 Or ZA N 2 < sM H LJUBLJANA BEŽIGRAD -A/ALAA i\A * U *¥\ ntY] ]*\f* Y*V y\ * u ][ * * v U *JiA% J\ AJLaA AJ -1111111111111111111111111111111111111111111111111111111 12 J0 C 8 S 6 N 3 4 < 2 m w & 0 -2 -4 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu septembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in September and the corresponding means of the period 1961-1990 V nižinskem svetu je bil september nekoliko toplejši kot običajno, visokogorje pa je nekoliko zaostajalo za dolgoletnim povprečjem. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 3.6 °C, kar je 0.2 °C pod dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti septembrske temperature zraka. Doslej najhladnejši je bil september 1972 z -1.1 °C, -0.8 °C je bilo septembra 1996, 0.4 °C leta 2001 in 1.0 °C septembra 1995. Najmanj hladen je bil s 7.7 °C september 1961, sledil mu je s 6.8 °C september 1987, septembra 1982 je bilo 6.6 °C, leta 1997 pa 6.2 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna septembrska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, v katerih se najnižja dnevna temperatura spusti do ledišča ali nižje. Na Kredarici je bilo septembra osem hladnih dni, v nižinskem svetu se temperatura ni spustila tako nizko. Topli so dnevi, ko najvišja dnevna temperatura doseže vsaj 25 °C. Na Obali je bilo 16 toplih dni, na Goriškem 18, na Krasu pa 9, prav toliko jih je bilo tudi v Novem mestu in Mariboru. V Ratečah ni bilo toplih dni, v Postojni so zabeležili dva. V Slovenj Gradcu so bili trije topli dnevi, toliko jih je bilo tudi v Lescah. V Ljubljani je bilo sedem toplih dni. Od sredine minulega stoletja so bili v Ljubljani štirje septembri brez toplega dneva, sedemnajst toplih dni je bilo septembra 1987, le dan manj septembra 1961 (slika 3). Septembra je temperatura presegla 30 °C le v Vipavski dolini in na Krasu ter Bizeljskem. V Ljubljani so vroči dnevi septembra izjemno redki, pet jih je bilo leta 1973, dva leta 1962, po en pa v septembrih 1951, 1975, 1982 in 1997 (slika 4). 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo o J 10 -| > LJUBLJANA [ LJUBLJANA IT T B111111111 111111111 W11111 W 1111111111111W1111111 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 3. Število toplih dni v septembru in povprečje obdobja Slika 4. Število vročih dni v septembru in povprečje obdobja 1961-1990 1961-1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature Figure 4. Number of days with maximum daily temperature more than 25 °C in September and the corresponding mean above 30 °C in September and the corresponding mean of the of the period 1961-1990 period 1961-1990 Septembra 2005 se temperatura ni spustila zelo nizko. V preteklosti smo že večkrat izmerili nižjo temperaturo. Septembra 2005 sta bili dve izraziti ohladitvi, prvič je k nam začel pritekati hladnejši zrak 17. septembra, najhladneje pa je bilo naslednji dan. Ob ohladitvi se je močno zmanjšala razlika med najvišjo in najnižjo dnevno temperaturo. Ta ohladitev je bila izrazita tako v visokogorju kot tudi po nižinah. Drugič se je ozračje ohladilo ob koncu meseca, bolj izrazito v visokogorju, manj pa v nižinskem svetu. Najnižjo temperaturo v septembru 2005 so izmerili v dneh od 24. do zadnjega dne v mesecu. Na Kredarici je bila najnižja temperatura -6.2 °C, septembra 1954 so izmerili -10.0 °C, leta 1971 -9.8 °C, naslednje leto pa -9.2 °C. V Portorožu se je temperatura spustila na 10.3 °C, septembra 1952 pa je bilo na Obali le 2.9 °C, leto kasneje 4.6 °C. V Ratečah je bilo 2.0 °C, septembra 1972 so izmerili -4.6 °C, v septembrih 1971 in 1995 pa -4.4 °C. V Murski Soboti je bila najnižja temperatura 6.7 °C, septembra 1977 so izmerili -3.5 °C, septembra 1983 pa -1.7 °C. V Novem mestu je bila najnižja temperatura 8.6 °C, v preteklosti je bilo najhladneje septembra 1970 z -1.2 °C. V Mariboru se je ohladilo na 8.4 °C , v septembrih 1952 in 1977 je bila temperatura -1.0 °C . V Murski Soboti je bilo 6.7 °C, septembra 1977 so izmerili le -3.5 °C. V Ljubljani se je ohladilo na 9.8 °C. V preteklosti se je najbolj ohladilo septembra 1977 (-0.6 °C), nato septembra 1971 (0.3 °C), v septembrih 1959 in 1962 je bilo 1.3 °C. Ž28 3 S 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 5. Najvišja septembrska temperatura in povprečje Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka septembra obdobja 1961-1990 2005 od povprečja 1961-1990 Figure 5. Absolute maximum air temperature in Figure 6. Mean air temperature anomaly, September 2005 September and the 1961-1990 normals Najvišjo temperaturo v septembru 2005 so na večini merilnih mest zabeležili prvi ali drugi dan meseca. Tudi najvišja temperatura se septembra 2005 ni približala doslej najvišjim vrednostim. V Biljah je bilo 31.2 °C, v zgornji Vipavski dolini 31.5 °C, v Godnjah na Krasu 30.5 °C, podobno temperaturo so izmerili tudi na Bizeljskem. Na Letališču Portorož je bila najvišja temperatura 29.1 °C, septembra 1962 se je ogrelo na 32.0 °C. V Črnomlju so izmerili 29.7 °C, septembra 1956 pa kar 34.4 °C. V Novem mestu je bilo 28.4 °C, septembra 1962 pa 32.3 °C. V Mariboru je bilo 28.0 °C, 20 6 5 15 4 S3 2 5 0 32 30 24 22 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo septembra 1956 pa 32.2 °C. V Murski Soboti so z 28.2 °C za tri °C zaostajali za temperaturo iz septembra 1950. Na Kredarici so izmerili 12.4 °C, septembra 1975 pa je bilo celo 18.4 °C. O 10 Ph w H O w w H 10 5 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 35 O 30 25 H W 20 15 W H 10 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN O 30 25 W W H 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN O W W H 10 5 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN O 30 25 20 W 15 W H 10 5 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 35 O 30 25 H W 20 15 W H 10 5 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN O 30 25 20 w w H 10 5 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Slika 7. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), september 2005 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), September 2005 20 15 35 5 35 35 20 15 15 5 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna temperatura je bila septembra povsod po državi v mejah običajne spremenljivosti. Nekoliko hladneje od dolgoletnega povprečja je bilo v Julijcih in na Trnovski planoti, drugod je bilo dolgoletno povprečje preseženo. V pretežnem delu ozemlja je bil temperaturni odklon med 0.5 in 1.0 °C. Nekoliko večji odklon je bil le na Bizeljskem in v delu Prekmurja. Slika 8. Prikaz porazdelitve padavin septembra 2005 Figure 8. Precipitation amount, September 2005 Slika 9. Višina padavin septembra 2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 9. Precipitation amount in September 2005 compared with 1961-1990 normals Veliki dolenci Lendava Jeruzalem Slovenske konjice Sevno Nova vas Kneške ravne Kobarid Žaga Soča Log pod Mangartom Podljubelj Logarska dolina Brnik Kamniška Bistrica Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateče-Planica Kredarica Lesce Godnje 50 100 150 200 250 300 350 povprečje 1961-90 | | september 2005 Slika 10. Mesečna višina padavin v mm septembra 2005 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 10. Monthly precipitation amount in September 2005 and the 1961-1990 normals Septembrske padavine so prikazane na sliki 8. Najmanj padavin je bilo v Lendavi, padlo je le 68 mm, sledila je Obala, na Letališču Portorož je padlo le 71 mm dežja, v Murski Soboti 76 mm, Velikih Dolencih pa 77 mm. Ponekod je padlo tudi več kot 200 mm padavin; med najbolj namočene kraje se je uvrstila Ljubljana, kjer je padlo skoraj 300 mm. Na Kredarici so namerili 236 mm, v Kneških ravnah 237 mm, Žagi 232 mm, Kobaridu 226 mm, Soči 218 mm in Novi vasi 207 mm. Na sliki 9 so prikazane septembrske padavine v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Najbolj so za dolgoletnim 0 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo povprečjem zaostajali v Podljubelju, kjer je padla polovica običajnih septembrskih padavin. Tudi Log pod Mangartom je s tremi petinami običajnih padavin spadal med manj namočena območja. Na Obali, kjer je padlo le slabih sedem desetin običajnih septembrskih padavin, so prav tako opazno zaostajali za običajnimi padavinskimi razmerami. Večina ozemlja je dobila več padavin kot običajno, najbolj pa sta izstopala Ljubljana in del Kamniških Alp z dvojno količino običajnih septembrskih padavin. Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo najmanj na Obali, bilo jih je le 6. Po 7 takih dni je bilo v Prekmuiju in na Bizeljskem. Osem padavinskih dni je bilo v Zgornjesavski in Vipavski dolini ter na Koroškem. Največ padavinskih dni je bilo na Kredarici, Brniku, v Kamniški Bistrici, vasi Žaga, Novi vasi, Sevnem in Logarski dolini, bilo jih je 16. Po petnajst padavinskih dni je bilo v Podljubelju, Slovenskih Konjicah in Jeruzalemu. Štirinajst so jih zabeležili v vasi Soča. Po dvanajst padavinskih dni je bilo v Ljubljani, Beli krajini, Lendavi, Velikih Dolencih in Celju. 25 20 15 § O J > g 10 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 11. Število padavinskih dni v septembru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 11. Number of days in September with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 350 300 ? B 250 LJUBLJANA BEŽIGRAD Slika 12. Padavine septembra in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 12. Precipitation in September and the mean value of the period 1961-1990 3 iS ž £ 200 150 - 100 - 50 - 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Septembra je v Ljubljani padlo 294 mm, kar je 226 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo septembra le dvakrat več padavin: septembra 1965 je padlo 322 mm, leta 2001 pa 304 mm. Najmanj padavin je bilo septembra 1970, namerili so le 22 mm; nekoliko bolje je bilo septembra 1966, ko je padlo 34 mm, septembra 1975 je bilo 44 mm padavin, leta 1985 pa 61 mm. 5 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - september 2005 Table 1. Monthly meteorological data - September 2005 Postaja NV RR Padavine in pojavi RP SD Kamniška Bistrica 601 192 102 16 Brnik 384 183 141 16 Podljubelj 740 88 49 15 Log pod Mangartom 650 124 56 11 Soča 487 218 97 14 Žaga 353 232 92 16 Kobarid 263 226 93 13 Kneške ravne 752 237 86 13 Nova vas 722 207 155 16 Sevno 515 156 139 16 Logarska dolina 730 177 96 16 Slovenske Konjice 332 145 134 15 Jeruzalem 345 108 131 15 Lendava 195 68 96 12 Veliki Dolenci 308 77 117 12 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SD - število dni s padavinami > 1.0 mm Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih točk, kjer merijo le padavine in v hladnem delu leta tudi snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. Slika 13. Trajanje sončnega obsevanja septembra 2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 13. Bright sunshine duration in September 2005 compared with 1961-1990 normals Na sliki 13 je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja septembra v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Na večini ozemlja dolgoletno povprečje trajanja sončnega obsevanja ni bilo doseženo. V Julijcih in Zgornjesavski dolini je sonce sijalo le štiri petine toliko časa kot običajno, na Kredarici je bilo 126 ur sončnega vremena, v Ratečah pa 152, le dvakrat je bilo v Zgornjesavski dolini septembra manj sončnega vremena, to je bilo septembra 1993 (122 ur) in 2001 (134 ur). Na Celjskem in Mariborskem je bilo sončnega vremena za desetino več kot običajno. Na Goriškem je sonce sijalo 190 ur, kar je toliko kot običajno. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, kjer je sonce sijalo 230 ur, kar za 2 % presega dolgoletno povprečje. V Novem mestu so za dolgoletnim povprečjem s 153 urami zaostajali za 14 %. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo £ > < Q < KREDARICA I 1.....L. i ll iL^jp > ¡3 9 W ^ m o 6 9 3 fi D ^ iS 3 M i; > BILJE ________ I I . 1 ..........1 > 9 W m m o 61 , I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 45 - £ > < 30 - Q < 15 - LJUBLJANA PPr 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN > S 9 W ^45 m ^ o > 6 i ^30 >y < Z „ O NOVO MESTO L > 9 W m m o M z 3 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN w £ > < Q iS CELJE rlrrrrrPPrrPr4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 dan L.....L 19 21 23 25 27 29 MURSKA SOBOTA z > < 30------ Q < > 9 W ,.....jit.....L o 6 g >ü Z 3 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN MARIBOR > -5 9 W X 45----- m W 8 I 6 g «30------- iS 3 g 15 - ,ii Jr > 9 W M m o M Z 3 g 0 -....... 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan PORTOROŽ M W <5 £ > < 30 Q < 15 - I. i > 9 W m m o 6 1 3 I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 14. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) septembra 2005 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 14. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, September 2005 15 15 12 12 0 0 75 15 75 15 60 12 60 12 0 0 0 0 75 15 15 60 12 12 0 0 15 15 60 12 60 12 45 - 0 0 0 0 Na sliki 14 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo tU p o ti S H 300 250 200 150 100 50 - Slika 15. Število ur sončnega obsevanja v septembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 15. Bright sunshine duration in hours in September and the mean value of the period 1961-1990 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Septembra 2005 je bilo v Ljubljani 157 ur sončnega vremena, kar je 96 % dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena septembra 1997 (250 ur); med bolj sončne spadajo še september 1961 (223 ur), september 1992 (219 ur) in 1985 (219 ur). Najbolj sivi so bili septembri 1993 (109 ur), 1996 (111 ur), 1960 in 1952 s po 118 urami sončnega vremena. 10 § 6 O J > W 4 H 4 18 16 14 i12 Q10 > 8 LJUBLJANA L I killl 0 -I I I 11 I I 11 11 11 I ! 11 I I I 11 I 11 I I , I I I 11 II I 11 I I 11 I I ! I I 111 I I I I 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 i rm i i II III i 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 16. Število jasnih dni v septembru in povprečje Slika 17. Število oblačnih dni v septembru in povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 16. Number of clear days in September and the mean Figure 17. Number of cloudy days in September and the value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 Jasen dan je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Septembra se v notranjosti države po nižinah pogostost jasnih dni že močno zmanjša zaradi jutranje megle. Največ jasnih dni je bilo na Obali in Goriškem, našteli so jih 9. Na Kredarici ni bilo niti enega jasnega dneva, prav tako tudi v Kočevju in Novem mestu. V Prekmurju in Mariboru je bilo 6 jasnih dni. V Ljubljani je bil septembra 2005 le en jasen dan (slika 16); od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani kar štirinajst septembrov brez jasnega dneva. Devet jasnih septembrskih dni je bilo leta 1992. Oblačni dnevi so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ jih je bilo na Notranjskem in visoko v Julijcih, zabeležili so jih 12. Enajst oblačnih dni je bilo v Kočevju in Črnomlju, po deset pa v Lescah, Ratečah in na Bizeljskem. V Ljubljani je bilo devet oblačnih dni, kar je dan več od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bil le en oblačen dan septembra 1985, šestnajst jih je bilo septembra 1993. Ob morju in na Goriškem so oblaki v povprečju prekrivali manj kot polovico neba. Skoraj sedem desetin neba so v povprečju oblaki prekrivali v Julijcih in na Kočevskem. V nižinskem svetu v notranjosti države je k večji povprečni oblačnosti prispevala tudi pogosta jutranja megla. V Ljubljani je bila povprečna oblačnost 6.4 desetine. 0 8 6 2 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - september 2005 Table 2. Monthly meteorological data - September 2005 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 14.5 0.9 20.2 10.6 26.1 2 6.8 24 0 3 58 168 5.8 10 4 162 114 11 4 0 0 0 13.7 Kredarica 2514 3.6 -0.2 6.1 1.5 12.4 1 -6.2 30 8 0 492 126 80 6.9 12 0 236 120 16 4 17 13 37 19 754.5 6.7 Rateče-Planica 864 12.1 0.7 18.3 7.7 24.4 1 2.0 30 0 0 143 152 80 5.5 10 7 117 75 8 3 3 0 0 920.1 11.6 Bilje pri N. Gorici 55 17.8 0.9 24.2 13.0 31.2 2 8.4 24 0 18 0 190 94 4.6 7 9 187 130 8 8 0 0 0 1011.3 15.7 Slap pri Vipavi 137 17.8 0.6 23.7 14.3 31.5 2 9.0 30 0 16 0 5.1 8 8 155 112 8 1 0 0 0 13.0 Letališče Portorož 2 18.4 0.9 24.4 14.0 29.1 2 10.3 25 0 16 0 230 102 4.3 4 9 71 64 6 7 0 0 0 1017.0 16.1 Godnje 295 16.5 0.7 22.9 13.3 30.5 2 9.0 30 0 9 26 3.1 4 16 137 105 9 0 0 0 0 9.4 Postojna 533 14.6 0.9 20.1 11.1 28.3 2 8.0 27 0 2 59 172 92 6.6 12 1 162 112 10 2 5 0 0 14.2 Kočevje 468 14.2 0.4 20.8 10.4 28.8 2 7.1 30 0 7 78 6.9 11 0 151 108 11 1 14 0 0 13.7 Ljubljana 299 16.4 0.9 21.5 12.9 29.0 2 9.8 30 0 7 36 157 96 6.4 9 1 294 226 12 5 12 0 0 984.2 15.0 Bizeljsko 170 16.5 1.2 22.7 12.3 30.6 2 9.2 23 0 14 28 6.5 10 1 100 104 7 1 15 0 0 14.0 Novo mesto 220 15.8 0.9 21.0 12.1 28.4 2 8.6 25 0 9 47 153 86 6.4 9 0 143 130 10 5 17 0 0 992.7 15.5 Črnomelj 196 16.5 0.9 22.1 12.3 29.7 2 8.0 25 0 12 34 6.1 11 5 134 115 12 4 11 0 0 16.2 Celje 240 15.6 1.0 21.7 11.4 29.2 2 7.5 24 0 11 46 181 111 5.8 9 4 149 146 12 9 14 0 0 990.8 14.7 Maribor 275 16.1 0.9 21.4 12.4 28.0 2 8.4 24 0 9 37 190 109 5.3 9 6 127 129 11 5 1 0 0 986.2 14.7 Slovenj Gradec 452 14.4 0.8 20.4 9.9 28.4 2 6.0 30 0 3 83 160 95 6.6 9 1 99 84 8 2 15 0 0 13.2 Murska Sobota 188 15.9 1.2 21.8 11.2 28.2 1 6.7 24 0 10 38 166 94 5.5 9 6 76 100 7 1 10 0 0 997.0 14.3 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - september 2005 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - September 2005 Postaja T povp Tmax povp Tmax abs .dekada Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp II Tmax abs . dekada Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp III Tmax abs .dekada Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 20.1 26.7 29.1 15.6 12.1 14.1 9.1 18.4 24.1 27.2 14.4 11.2 12.9 9.1 16.6 22.5 24.2 11.9 10.3 10.6 8.4 Bilje 20.2 26.9 31.2 14.9 11.4 13.6 9.5 17.5 23.2 27.8 13.4 11.9 12.6 10.9 15.7 22.5 25.1 10.8 8.4 9.1 6.7 Slap pri Vipavi 20.3 26.6 31.5 16.7 13.0 14.6 11.0 17.1 22.8 27.0 13.9 12.0 12.7 10.0 15.9 21.7 25.5 12.3 9.0 10.4 8.5 Postojna 17.0 23.1 28.3 12.9 8.8 11.1 7.0 14.0 19.0 24.2 10.6 8.5 9.0 6.6 12.6 18.1 21.8 9.6 8.0 7.8 6.4 Kočevje 16.9 24.6 28.8 12.2 7.7 12.3 7.4 13.6 20.2 25.9 9.9 8.0 10.1 7.8 12.0 17.6 21.2 9.1 7.1 9.1 7.5 Rateče 14.4 21.5 24.4 9.4 4.8 6.0 0.4 11.4 17.3 24.3 7.3 5.4 5.2 2.4 10.5 16.3 20.1 6.3 2.0 4.7 -0.3 Lesce 17.1 23.7 26.1 12.5 8.5 11.7 8.4 13.4 19.0 24.5 10.1 8.0 10.1 8.0 13.1 17.9 20.5 9.2 6.8 9.0 6.0 Slovenj Gradec 17.3 24.2 28.4 11.4 6.9 9.8 5.3 13.9 19.3 24.8 9.8 7.8 8.2 5.5 12.1 17.5 21.4 8.4 6.0 6.8 2.9 Brnik 17.6 24.7 28.4 11.9 7.8 14.2 20.2 24.7 10.1 7.8 13.2 18.6 22.0 8.9 5.7 Ljubljana 19.1 25.1 29.0 14.8 11.3 12.7 8.5 15.9 20.6 25.4 12.5 9.9 11.1 9.2 14.2 18.8 22.7 11.2 9.8 8.8 6.4 Sevno 18.1 23.1 26.6 14.5 11.4 12.4 8.7 14.2 18.7 24.1 11.2 7.2 10.0 7.0 12.6 16.6 20.2 9.6 7.2 7.6 5.0 Novo mesto 18.6 24.7 28.4 14.2 10.4 12.2 7.9 15.2 20.4 26.2 11.5 9.0 9.7 7.8 13.6 17.8 21.1 10.5 8.6 8.8 6.7 Črnomelj 19.4 26.0 29.7 14.3 9.5 13.0 8.5 15.8 21.5 27.2 11.6 9.5 10.6 8.5 14.2 18.8 23.0 11.0 8.0 10.2 7.5 Bizeljsko 19.5 26.8 30.6 14.2 10.0 12.8 9.0 15.9 21.9 27.8 12.3 9.4 11.0 7.6 14.1 19.4 23.4 10.5 9.2 9.3 8.0 Celje 18.3 25.5 29.2 13.0 8.9 11.8 7.5 15.3 20.8 26.2 11.4 9.4 10.2 8.7 13.3 18.8 22.6 10.0 7.5 8.8 6.1 Starše 19.1 25.8 29.4 13.8 9.6 12.6 8.6 15.6 20.9 26.7 12.2 9.4 11.3 9.4 13.5 18.8 23.4 9.4 6.8 8.5 6.0 Maribor 19.3 25.2 28.0 14.6 10.6 15.4 20.4 26.7 12.3 9.4 13.7 18.5 22.4 10.4 8.4 Jeruzalem 19.4 24.0 26.5 15.6 12.0 12.7 9.0 15.5 19.8 25.5 12.5 8.0 10.5 7.0 13.8 17.9 21.5 10.8 8.8 7.8 5.0 Murska Sobota 18.8 25.5 28.2 13.0 8.4 11.9 7.2 15.5 21.1 27.0 11.3 9.1 10.4 8.6 13.3 18.7 22.4 9.3 6.7 8.1 5.5 Veliki Dolenci 19.1 24.3 27.1 14.6 11.5 10.2 6.5 15.3 19.9 25.6 11.8 8.5 9.4 7.5 13.7 18.0 21.4 9.8 7.5 7.1 4.8 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - september 2005 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - September 2005 Postaja I. RR p.d. Padavine II. RR p.d. in število padavi III. RR p.d. nskih dni M RR p.d. od 1.1.2005 RR Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. septembra 2005 Portorož 14.6 1 26.7 4 29.9 3 71.2 8 586 Bilje 25.9 4 105.1 6 55.6 3 186.6 13 871 Slap pri Vipavi 39.0 1 32.6 5 83.0 3 154.6 9 934 1200 1100 - Postojna 30.0 3 71.8 5 60.0 5 161.8 13 938 LJUBLJANA Kočevje 23.7 3 68.1 7 58.9 7 150.7 17 941 1000 J Rateče 8.3 2 85.8 5 22.7 4 116.8 11 909 J Lesce 27.5 2 86.9 6 47.8 4 162.2 12 1073 s j Slovenj Gradec 11.5 5 55.6 4 31.8 5 98.9 14 947 g 800 - j- Brnik 20.0 2 82.7 5 80.4 5 183.1 12 1111 ;> 700 -C^ 600 -^ 500 - ----------------------------------------------— Ljubljana 121.4 3 93.8 7 79.1 6 294.3 16 1094 Sevno 25.7 3 49.4 5 80.7 5 155.8 13 1019 Novo mesto 7.7 2 50.6 6 85.0 7 143.3 15 1040 < £ 400 - / Črnomelj 4.1 2 73.6 7 56.5 7 134.2 16 1024 Bizeljsko 0.8 1 41.9 4 57.7 4 100.4 9 815 Celje 21.1 3 73.2 6 54.3 5 148.6 14 1016 200 r^ Starše 0.2 1 71.3 6 36.1 5 107.6 12 799 100 ^^—' Maribor 1.7 3 71.4 7 54.0 4 127.1 14 884 0 Jeruzalem 5.1 1 62.1 4 40.4 5 107.6 10 873 Murska Sobota 2.5 1 39.0 5 34.6 5 76.1 11 739 Veliki Dolenci 4.4 1 26.8 5 45.9 4 77.1 10 668 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2005 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2005 - total precipitation from the beginning of this year (mm) 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož - letališče Bilje - 26 % 1.9 % E -io m/s W 1.8 m/s 8.1 % ... 4.7 % E 3.0 m/s W 1.1 m/s SW 1.7 m/s Slika 18. Vetrovne rože, september 2005 Figure 18. Wind roses, September 2005 2 6 % N 2 2 m/s 5 9 % N 0 7 m/s 5.6 % N 1.6 m/s 12 4 % NNW 4 7 m/s NNW O? %/s NNW 1.3 m/s NNE 1.6 m/s NNE NNE »»a, 20 0 % NW 3 8 m/s NW i .5 m/s MC 2.9 % NE 1.2 m/s NE NW NE 2.3 % ENE 2.2 m/s WNW o 8 %/s CMC 9 4 % ENE i 0 m/s WNW i .4 m/s CMC 35% ENE 1.2 m/s WNW 3.3 m/s 4.4 % W 5 2 m/s 5 6 % E 2 3 m/s 6 5 % E 10 m/s 2.9 % W 0.7 m/s 3.5 % E 1.1 m/s W 0 8 % WSW 2 8 m/s pep 138 % ESE 3.7 m/s ESE 6 8 % ESE 1 0 m/s WSW 0.(5 m/s ccc 23 % ESE 1.1 m/s WSW «... 0 4 % SW 12 m/s 10 7 % SE 3.7 m/s 7.4 % SW 1 8 m/s 1.1 % SW 0.5 m/s SE SE 0 3 % SSW 0.7 m/s SSW 1 9 %/s SSE 2.9 m/s SSE SSW 2.0 m/s 9.5 % SSE 1.8 m/s 7 7 % s 10 m/s S 8.6 % S 2.4 m/s °.8 % N 0.8 m/s 1.0 % N 2.0 m/s 3 2 % N 0 9 m/s 1.6 % NNW 1.1 m/s 1.0 % NNE 0.9 m/s 0.9 % NNW 1.9 m/s 0.8 % NNE 2.2 m/s NNW 05 %/s 4 3 % NNE 10 m/s 2.4 % NW 1.5 m/s Mc 2.2 % NE 1.3 m/s 7.8 % NW 3.4 m/s 4.9 % NE 3.3 m/s 4 0 % NW 0 8 m/s 9.5 % NE 17 m/s 2.9 % WNW 1.9 m/s 5.7 % ENE 1.7 m/s 4.6 % WNW 06 m/s 5.8 % WNW 27 m/s CMC 74% ENE 3.3 m/s ENE 10 8 % W 10 m/s 22.2 % E 2.1 m/s PQP 2 2 % ESE 1 2 m/s 4.5 % WSW 1.0 m/s ..E 323 % ESE 2.0 m/s WSW 2.2 m/s ccc 384 % ESE 2.4 m/s WSW 0 9 m/s CC 25 % SE 1 0 m/s .E 60 % SE 1.3 m/s SW SW 2.2 m/s 12.3 % SE 2.2 m/s SSW 1.1 m/s SSE 3.5 % SSW 1.9 m/s SSE 26 % SSE 1.2 m/s 2.4 % SSW 3.3 m/s CCC 33 % SSE 2.1 m/s S 2.5 % S 1.4 m/s 2.1 % S 3.2 m/s 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 18) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na Letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je vzhodjugovzhodnik, ki je pihal v 38 % vseh terminov; jugovzhodniku je pripadlo dobrih 12 %, severozahodniku pa 8 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 17. in 29. septembra dosegel 18.6 m/s. V Biljah je vzhodnik skupaj s sosednjima smerema pihal v 60 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 2. septembra dosegel 22.8 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, ki je pihal v 13 % vseh primerov, jugjugozahodnik s sosednjima smerema je pihal v 24 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je bil 3. septembra 14.4 m/s. Na Kredarici je veter v sunku 9. septembra dosegel hitrost 31.5 m/s; severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 47 % vseh terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 26 %. V Mariboru je severozahodniku in zahodsevero-zahodniku pripadlo 42 % vseh primerov, južnemu vetru in jugjugovzhodniku pa 18 %; sunek vetra je 7. septembra dosegel hitrost 11.0 m/s. V Novem mestu sta severovzhodnik in vzhodseverovzhodnik pihala v petini primerov, pogosto pa so pihali tudi zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik in jugjugozahodnik ter južni veter, skupaj jim je pripadlo 49 % vseh terminov; največja izmerjena hitrost je bila 17. septembra 14.9 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, september 2005 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, September 2005 Postaja Temperatura zraka I. II. III. M I. Padavine II. III. M Sončno obsevanje I. II. III. M Portorož 1.4 0.8 0.4 0.9 38 70 89 64 100 102 105 102 Bilje 2.0 0.6 0.2 0.9 52 265 103 130 101 79 103 94 Slap pri Vipavi 2.0 0.0 -0.2 0.6 87 73 167 112 Postojna 2.2 0.4 0.0 0.9 57 168 124 112 101 78 97 92 Kočevje 1.8 -0.2 -0.6 0.4 53 154 116 108 Rateče 1.8 -0.1 0.3 0.7 15 188 41 75 101 64 74 80 Lesce 2.3 -0.2 0.9 0.9 55 213 93 114 Slovenj Gradec 2.5 0.3 -0.2 0.8 27 180 73 84 123 81 78 95 Brnik 2.3 0.1 0.6 1.0 44 223 169 141 Ljubljana 2.3 0.4 0.1 0.9 272 249 166 226 117 84 83 96 Sevno 2.2 -0.6 -1.0 0.2 66 146 206 139 Novo mesto 2.4 0.3 0.1 0.9 21 143 227 130 92 92 72 86 Črnomelj 2.4 0.1 0.0 0.9 10 189 153 115 Bizeljsko 2.9 0.5 0.1 1.2 2 131 194 104 Celje 2.3 0.7 0.0 1.0 61 248 143 146 137 98 94 111 Starše 2.6 0.5 -0.1 1.0 1 281 115 118 Maribor 2.7 0.2 -0.1 0.9 4 290 154 129 Jeruzalem 2.4 -0.3 -0.6 0.4 17 238 151 131 Murska Sobota 2.7 0.7 0.1 1.2 9 169 135 100 119 83 74 94 Veliki Dolenci 2.9 0.3 0.2 1.1 17 143 211 117 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - dekade in mesec Prva tretjina septembra je bila povsod toplejša kot običajno, ob morju je bilo za 1.4 °C topleje kot običajno, drugod po državi pa je bilo dolgoletno povprečje večinoma preseženo za 2 do 3 °C, padavin je bilo večinoma manj kot običajno, ponekod je prva tretjina meseca minila skoraj brez omembe vrednih padavin, v Ljubljani pa je bilo dolgoletno povprečje močno preseženo, k čemur je najbolj prispevala močna nevihta 3. septembra zvečer. Na Dolenjskem je bilo sončnega vremena za desetino manj kot običajno, drugod je bilo dolgoletno povprečje doseženo ali preseženo, v Celju kar za dobro tretjino. Druga tretjina meseca je bila temperaturno povprečna, odkloni so bili zanemarljivo majhni. Padavin je bilo manj kot običajno le zgornji Vipavski dolini in na Obali, drugod je bilo dolgoletno povprečje 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo močno preseženo, ponekod na Štajerskem je padla skoraj trikratna običajna količina padavin. Sonce je sijalo običajno dolgo na Obali in v Celju, drugod je sončnega vremena primanjkovalo. V Zgornjesavski dolini so dosegli le dve tretjini dolgoletnega povprečja. Zadnja tretjina septembra je bila temperaturno povprečna z zanemarljivo majhnimi odkloni, padavin je bilo le na Obali, v Ratečah in na Koroškem opazno manj kot običajno, na Dolenjskem in Goričkem je bilo padavin dvakrat toliko kot običajno. Sončnega vremena je bilo nekoliko več kot običajno na Primorskem, drugod je bilo bolj oblačno kot običajno; v Prekmurju, na Dolenjskem in Zgornjesavski dolini so dosegli sedem desetin običajnega trajanja sončnega obsevanja. Odkar imamo meteorološka opazovanja in meritve na Kredarici se je le redko zgodilo, da sneg septembra ni vsaj za kratek čas pobelil tal, to je bilo v letih 1956, 1958, 1959, 1966, 1982 in 1987. Septembra 1972 so zabeležili 24 dni s snežno odejo, septembra 1976 21 dni, v letu 2001 je bilo 20 dni s snežno odejo, v letih 1988 in 1996 pa po 16. Na sliki 19 je največja višina snežne odeje na Kredarici. 1955 I960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Naj debelejšo snežno odejo so namerili septembra 1988, snega je bilo 95 cm. Septembra 1989 je snežna odeja dosegla 75 cm, septembra 2002 so namerili 65 cm snega, septembra 1984 pa 54 cm. Letos je debelina snežne odeje 19. septembra dosegla 37 cm. Slika 19. Največja višina snega v septembru Figure 19. Maximum snow cover depth in September Na sliki 20 je prikazano število dni z nevihto ali grmenjem v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; septembra je bil v Prekmurju zabeležen le en dan z nevihto. V Ratečah so bili trije dnevi z nevihto, kar ustreza običajnim razmeram, pa tudi v Ljubljani in Novem mestu s petimi nevihtnimi dnevi niso odstopali od običajnih razmer. Pet nevihtnih dni je bilo tudi v Mariboru. Na Obali so zabeležili sedem dni z nevihto ali grmenjem, na Goriškem pa osem. 12 Q O J £ m i o j £ m 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 Q O J £ m m 1993 FFfl 2005 MURSKA SOBOTA 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 20. Število dni z nevihto v septembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 20. Number of days with thunderstorm in September and the mean value of the period 1960-1990 100 80 60 40 20 0 2 10 0 8 8 6 6 4 4 2 2 0 0 1999 12 12 10 10 8 8 6 6 4 4 2 2 0 0 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Kredarici so zabeležili sedemnajst dni, ko so to meteorološko postajo vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Prav toliko dni z meglo je bilo v Novem mestu, po 15 jih je bilo na Bizeljskem in Koroškem, 14 pa v Celju. Slika 21. Število dni z meglo v septembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 21. Number of foggy days in September and the mean value of the period 1961-1990 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo septembra dvanajst dni z meglo, kar je tri dni manj od dolgoletnega povprečja, ki je bilo s sedemnajstimi dnevi zadnjič preseženo septembra 1982. Od sredine minulega stoletja je bilo samo pet dni z meglo septembra 1990, po 23 pa jih je bilo v letih 1954 in 1969. September in oktober sta meseca z največjo verjetnostjo za nastanek megle, na srečo pa se le-ta septembra kmalu po sončnem vzhodu razkroji. Na sliki 22 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Najvišji je bil zračni pritisk 3. in 4. septembra (najvišja povprečna dnevna vrednost je bila 990.5 mb). 10. in 11. septembra se je zračni pritisk prvič izrazito znižal (dnevno povprečje pod 977 mb). Sledil je kratkotrajen porast in nato hiter padec na 973.6 mb 16. septembra, kar je bila najnižja povprečna dnevna vrednost tega meseca. Dokaj ustaljen in razmeroma visok je bil zračni pritisk od 18. septembra do konca meseca. M 16 z a g 14 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 8 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 22. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare septembra 2005 Figure 22. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in September 2005 Na sliki 22 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Ob toplem vremenu je bilo v zraku največ vodne pare prvi in drugi dan septembra, delni pritisk vodne pare je bil 19.5 mb. V naslednjih dneh je vsebnost vodne pare v zraku padala in 6. septembra dosegla 13.5 mb. Nato je vse do 9. septembra pritekal bolj vlažen zrak, vsebnost vodne pare je dosegla 19 mb. Ob ohladitvi med 18. in 21. septembrom je bil delni pritisk vodne pare le malo nad 11 mb. Po prehodnem porastu vlažnosti zraka je bila najnižja septembrska vrednost (10 mb) dosežena zadnji dan meseca. 25 20 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 995 22 20 990 M 18 M 985 980 12 975 10 970 Ob koncu še nekaj podatkov o razsežnosti in intenziteti ozonske luknje nad južnim zemeljskim polom septembra 2005. Na sliki 23 je prikazan odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja za 10., 20. in 30. september 2005. Razmere za razkroj molekul ozona so bile ves september ugodne in ozonska luknja se je širila. Letošnji obseg in intenziteta presegata lanskega, saj je zračni vrtinec nad južnim polom dobro izražen in obsežen. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 23. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju nad južnim zemeljskim polom 10., 20. in 30. septembra 2005 v DU (zgornja vrstica) in odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (spodnja vrstica); povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 23. Total ozone on 10th, 20th and 30th of September 2005 in DU (upper row) and deviations from the normals in % (lower row); source: Meteorological Service of Canada SUMMARY The mean air temperature in September was everywhere well within the limits of normal variability. In low land it was above the 1961-1990 average, in high mountains slightly bellow the normals. Temperature anomaly was on most of our country between 0.5 and 1 °C. From September 17th to 22nd there was a cold and mostly cloudy period with frequent precipitation. Precipitation was distributed unevenly and it was mostly above the 1961-1990 average, only on the Coast, in Koroška region and in Upper Soča valley there was noticeably less precipitation than on average. In some areas double amount of usual precipitation in September was observed. On the 2nd and 3rd of September 2005 there were severe thunderstorms with locally heavy precipitation. Unusually intense precipitation occurred mainly in Ljubljana with surrounding and in western part of Kamniško Savinjske Alps. There was more cloudy weather than on average, only on the Coast there was as much sunny weather than usual. In some parts of Štajerska region sunshine duration exceeded the 1961-1990 average by 10 %. In Julian Alps and in Zgornjesavska valley there was 20 % less sunny weather than usual; this was also the cloudiest part of Slovenia. Abbreviations in the Table 2: NV - altitude above the mean sea level (m) TS - mean monthly air temperature (°C) TOD - temperature anomaly (°C) TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) DT - day in the month TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SM - number of days with min. air temperature <0 °C SX - number of days with max. air temperature >25 °C TD - number of heating degree days OBS - bright sunshine duration in hours RO - % of the normal bright sunshine duration PO - mean cloud amount (in tenth) SO - number of cloudy days SJ - number of clear days RR - total amount of precipitation (mm) RP - % of the normal amount of precipitation SD - number of days with precipitation >1.0 mm SN - number of days with thunderstorm and thunder SG - number of days with fog SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SSX - maximum snow cover depth (cm) P - average pressure (hPa) PP - average vapor pressure (hPa) 19 Razvoj vremena v septembru 2005 Weather development in September 2005 Janez Markošek 1. september Pretežno jasno, zjutraj po nekaterih nižinah megla, toplo Iznad severne Evrope je proti Alpam segalo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bil nad nami greben s toplim zrakom. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 31 °C. 2.-3. september Sprva pretežno jasno, nato pooblačitve, občasno padavine, deloma nevihte, lokalno nalivi Naši kraji so bili še vedno na južnem obrobju območja visokega zračnega pritiska. Prek srednje Evrope pa se je proti vzhodu pomikala slabo izražena višinska dolina s hladnim zrakom (slike 1-3). Prvi dan je bilo zjutraj in dopoldne še pretežno jasno, po nekaterih nižinah je bila megla. Čez dan je oblačnost naraščala, popoldne in zvečer so bile krajevne plohe in nevihte. Nevihte so ponekod spremljali močnejši nalivi in močan veter. Drugi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami. Lokalno, na primer v Ljubljani, so bili tudi močnejši nalivi. Prvi dan so bile najvišje dnevne temperature še od 24 do 31 °C, drugi dan pa je bilo malo hladneje. 4.-5. september Delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno Nad južno Skandinavijo, srednjo Evropo in Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bil nad srednjo Evropo greben s toplim zrakom, le jugovzhodno od nas je bilo manjše jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je deloma vplivalo na vreme pri nas. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je burja, drugod je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Najbolj oblačno je bilo v jugovzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile le od 20 do 24, na Primorskem do 27 °C. 6. september Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, zjutraj ponekod po nižinah megla Nad vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s šibkimi južnimi vetrovi pritekal razmeroma topel zrak. Pretežno jasno je bilo, čez dan občasno ponekod zmerno oblačno. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 24, na Primorskem do 27 °C. 7.-8. september Delno jasno, v jugozahodni Sloveniji zmerno do pretežno oblačno, toplo Nad vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad zahodnim Sredozemljem pa plitvo ciklonsko območje. S šibkimi jugozahodnimi vetrovi je pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z občasno zmerno oblačnostjo. V jugozahodni Sloveniji je bilo pretežno oblačno, prvi dan je tam ponekod občasno rahlo deževalo. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 28 °C. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9.-11. september Spremenljivo oblačno, krajevne padavine, deloma plohe in nevihte Nad južno polovico Evrope je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bilo zahodno od nas jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 4-6). Prevladovalo je spremenljivo oblačno vreme, torej so bila občasno obdobja delno jasnega vremena, občasno pa je bilo pretežno oblačno. Pojavljale so se krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 20 do 27 °C. 12. september Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno, jugozahodnik Nad Alpami in Balkanom je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa je dolina segala od južne Skandinavije do zahodnega Sredozemlja. S šibkimi jugozahodnimi vetrovi je pritekal topel in razmeroma suh zrak. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 27 °C. 13. september Spremenljivo oblačno, popoldne krajevne plohe in nevihte Naši kraji so bili v območju visokega zračnega pritiska. V višinah pa je bilo nad južnim obrobjem Alp in severnim Jadranom manjše jedro hladnega zraka (slike 7-9). Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 26 °C. 14.-15. september Pretežno jasno, občasno delno oblačno, zjutraj ponekod megla, toplo Iznad zahodne Evrope je nad Alpe segalo območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi je pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod delno oblačno. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 28 °C. 16. september Zmerno do pretežno oblačno, zjutraj ponekod megla Nad srednjo Evropo, Jadranom in Balkanom je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal še razmeroma topel, vendar precej vlažen zrak. Zmerno do pretežno oblačno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 27 °C. 17.-20. september Oblačno s pogostimi padavinami, sprva nevihte, burja, hladno Nad severnim Sredozemljem in Balkanom je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah se je prek zahodne Evrope v zahodno Sredozemlje spustila dolina s hladnim zrakom, njen južni del se je nato odcepil v samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je vplivalo na vreme pri nas (slike 10-12). Oblačno je bilo s pogostimi padavinami, prvi dan so bile tudi nevihte. Drugi dan je na Primorskem začela pihati burja, najmočnejša je bila v Vipavski dolini. Zadnja dva dni obdobja je bilo tam povečini suho vreme s šibko do zmerno burjo. Najmanj padavin je padlo na obali, največ, več kot 100 mm, pa v gorskem in hribovitem svetu zahodne Slovenije. Ohladilo se je, najhladneje je bilo 18. septembra, ko so bile najvišje dnevne temperature od 8 do 12, na Primorskem okoli 15 °C. 21. september Na Primorskem delno jasno z burjo, drugod oblačno, občasno ponekod še rahel dež Nad srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad naše kraje. V višinah pa je bilo nad nami še vedno slabše izraženo jedro hladnega in vlažnega zraka. Na Primorskem 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo je bilo delno jasno, pihala je burja, v Vipavski dolini do 130 kilometrov na uro. Drugod je bilo oblačno, občasno je ponekod še rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 13, na Primorskem do 21 °C. 22. september Oblačno, občasno ponekod rahel dež ali rosenje Na vreme pri nas je še vedno vplivalo višinsko jedro hladnega zraka (slike 13-15). Povsod je bilo oblačno, občasno je ponekod še rahlo deževalo ali rosilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 16, na Primorskem od 18 do 22 °C. 23.-26. september Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, zjutraj po nižinah megla, topleje Iznad severovzhodne Evrope je nad Alpe segalo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je nad naše kraje s severozahodnimi vetrovi pritekal toplejši in razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno zmerno oblačno. Zjutraj in del dopoldneva je bila ponekod po nižinah megla. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 20 do 25 °C. 27.-29. september Pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami, lokalno nalivi Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Ena vremenska fronta se je prek naših krajev ob zahodnih višinskih vetrovih pomikala v noči na 28. september, druga pa 29. septembra (slike 16-18). Prvi dan se je pooblačilo, popoldne in zvečer ter v noči na 28. september je deževalo, vmes so bile tudi nevihte. Ponekod v severovzhodni Sloveniji so bili močnejši nalivi. Sprva je bilo pretežno oblačno, čez dan se je delno razjasnilo. Zadnji dan obdobja je bilo spet oblačno s padavinami, v zahodni Sloveniji so bile tudi posamezne nevihte. Lokalno so bili tudi močnejši nalivi. Najmanj dežja je padlo v severovzhodni Sloveniji in na obali, največ, lokalno več kot 100 mm, pa v hribovitem svetu zahodne Slovenije. Zadnji dan je bilo razmeroma hladno, najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 17, na Primorskem do 22 °C. 30. september Razjasnitve, v jugovzhodni Sloveniji posamezne plohe, burja Po prehodu hladne fronte se je nad Alpami zgradilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal bolj suh zrak. Že zjutraj je bilo ponekod v zahodni Sloveniji pretežno jasno. Čez dan se je razjasnilo tudi drugod, le v jugovzhodni Sloveniji so bile sredi dneva še krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 18, na Primorskem do 21 °C. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 3.9.2005 ob 14. uri Figure 1. Mean sea level pressure on September, 3rd 2005 at 12 GMT Slika 2. Satelitska slika 3.9.2005 ob 14. uri Figure 2. Satellite image on September, 3rd 2005 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 3.9.2005 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on September, 3rd 2005 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 9.9.2005 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on September, 18th 2005 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 9.9.2005 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on September, 9th 2005 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 18.9.2005 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on September, 18th 2005 at 12 GMT 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 13.9.2005 ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on September, 13th 2005 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 18.9.2005 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on September, 18th 2005 at 12 GMT Slika 8. Satelitska slika 13.9.2005 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on September, 13th 2005 at 12 GMT Slika 11. Satelitska slika 18.9.2005 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on September, 18th 2005 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 13.9.2005 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on September, 13th 2005 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 18.9.2005 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on September, 18th 2005 at 12 GMT 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 22.9.2005 ob Slika 14. Satelitska slika 22.9.2005 ob 14. uri 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on September, 22nd 2005 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 22.9.2005 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on September, 22nd 2005 at 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on September, 22nd 2005 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29.9.2005 ob Slika 17. Satelitska slika 29.9.2005 ob 14. uri 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on September, 29th 2005 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 29.9.2005 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on September, 29th 2005 at 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on September, 29th 2005 at 12 GMT 25 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust Septembra so bile povprečne mesečne temperature zraka v večjem delu Slovenije med 15 in 16 °C, na Goriškem in na Obali pa med 17 in 19 °C. Povprečne mesečne temperature so presegle dolgoletno povprečje, odkloni so bili manjši od 1 °C. Podobno so bile nekoliko nad povprečjem tudi vsote efektivne temperature zraka (preglednica 3). Le na Obali so bile povprečne mesečne temperature zraka za 0.7 °C nižje od dolgoletnih vrednosti. Toplejša je bila prva polovica meseca, ko so se temperature občasno še povzpele do 25 °C, v Primoiju celo nad 30 °C. Minimalne temperature zraka pa so v posameznih dneh že padle pod 10° C. V osrednji Sloveniji so bile nadpovprečne tudi padavine, kjer je septembra padlo blizu 300 mm dežja, enkrat več kot normalno. Na Obali ter v severovzhodni Sloveniji je padlo med 70 in 80 mm dežja, kar je le dobra polovica dolgoletnega povprečja. Drugod po Sloveniji je padlo od 100 in 200 mm dežja. Padavine so bile razporejene na 15 do 18 padavinskih dni, povprečno jih je septembra od 7 do 11. Padavine so bile večje od količine izhlapele vode iz tal in rastlin (preglednica 1), zato so bila tla pogosto presežno namočena, kar je onemogočalo spravilo koruze in pripravo tal za jesensko setev ozimin. V prvi polovici meseca so bili sončni dnevi s temperaturami nad 20 °C in svežimi nočmi s temperaturami blizu 10 °C izredno ugodni za pospešeno zorenje poznih sort jabolk. Svetovalna služba za sadjarstvo je priporočila spremljanje vremenskih razmer in odlaganje obiranja, saj so plodovi v takih vremenskih pogojih še lahko pridobivali v obarvanosti in zrelosti. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija - ETP. Izračunana je po Penmanovi enačbi, september 2005 Table 1. Ten days and monthly average, maximal and total potential evapotranspiration - ETP according to Penman's equation, September 2005 Postaja I. dekada II.dekada II.dekada mesec (M) povpr. max. S povpr. max. S povpr. max. S povpr max. S Portorož-letal. 3.1 4.3 31 2.7 3.5 26 2.3 2.8 23 2.7 4.3 80 Bilje 3.1 4.3 31 2.5 3.4 25 2.2 2.7 21 2.6 4.3 77 Slap pri Vipavi 3.2 4.2 32 2.5 3.4 24 2.3 2.9 23 2.7 4.2 79 Godnje 3.6 4.2 35 2.7 3.5 27 2.4 2.9 24 2.9 4.2 86 Postojna 2.5 4.0 24 1.8 2.8 17 1.7 2.3 17 2.0 4.0 59 Kočevje 2.5 3.1 25 1.9 3.0 19 1.5 1.9 15 2.0 3.1 60 Rateče 2.8 3.5 28 1.9 3.0 19 1.6 2.1 16 2.1 3.5 63 Slovenj Gradec 2.7 3.5 27 2.0 2.9 20 1.6 2.0 16 2.1 3.5 64 Brnik 2.7 3.6 26 2.0 2.9 20 1.6 1.9 15 2.1 3.6 62 Ljubljana 2.8 3.9 29 2.2 3.3 22 1.7 2.2 17 2.3 3.9 68 Sevno 2.9 3.9 29 2.1 3.3 21 1.7 2.4 17 2.2 3.9 68 Novo mesto 2.7 3.3 28 2.1 3.0 21 1.6 2.0 16 2.1 3.3 64 Črnomelj 2.8 3.5 28 2.3 3.5 23 1.6 2.4 16 2.2 3.5 67 Bizeljsko 2.9 3.6 30 2.2 3.2 22 1.7 2.2 18 2.3 3.6 69 Celje 3.0 4.0 30 2.2 3.4 22 1.7 2.5 17 2.3 4.0 68 Starše 3.2 4.3 32 2.4 3.5 24 1.9 2.5 19 2.5 4.3 75 Maribor 3.2 4.1 32 2.2 3.3 22 1.8 2.5 18 2.4 4.1 72 Maribor-letal. 3.1 4.0 31 2.2 3.4 22 1.8 2.5 18 2.4 4.0 71 Jeruzalem 3.1 4.0 31 2.2 3.2 22 1.8 2.4 19 2.4 4.0 72 Murska Sobota 3.1 4.1 31 2.1 3.3 21 1.8 2.5 18 2.3 4.1 70 Veliki Dolenci 3.2 3.8 33 2.1 2.8 21 1.7 2.5 18 2.4 3.8 71 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, september 2005 Table 2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, September 2005 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 22.2 22.6 32.2 28.8 15.4 17.6 19.4 20.0 26.8 24.8 13.8 15.0 17.6 18.4 24.6 23.0 11.8 14.0 19.7 20.3 Bilje 22.8 22.9 35.7 31.7 14.4 16.6 19.8 20.2 31.3 28.4 12.4 13.7 17.9 18.1 30.1 26.8 11.0 12.2 20.2 20.4 Lesce 19.6 19.7 26.6 25.0 13.1 14.6 16.7 16.8 26.4 22.9 11.5 12.0 16.1 15.7 25.2 20.5 10.0 11.2 17.5 17.4 Slovenj Gradec 20.0 19.7 26.3 23.2 12.7 14.5 17.1 17.1 24.9 22.5 10.7 11.5 14.7 14.8 20.4 18.4 10.9 11.8 17.2 17.2 Ljubljana 21.0 20.8 30.6 28.9 13.9 14.3 17.9 17.9 29.3 27.2 11.8 12.3 16.6 16.5 26.8 24.2 10.8 12.2 18.5 18.4 Novo mesto 20.8 20.7 26.2 25.8 15.6 16.1 17.7 17.7 23.6 23.2 13.9 13.9 16.0 16.0 20.6 19.4 13.8 14.0 18.2 18.1 Celje 19.9 19.8 26.6 24.6 13.7 14.6 16.9 17.3 24.9 23.1 11.8 12.6 15.2 15.4 22.0 20.4 10.8 12.3 17.3 17.5 Maribor-letališče 21.2 21.3 30.0 27.6 13.2 14.5 17.3 17.8 29.7 27.3 10.4 11.3 15.0 15.1 24.1 21.1 9.4 10.6 17.8 18.0 Murska Sobota 20.6 20.5 29.8 27.0 12.6 14.0 17.5 17.7 30.2 25.4 11.2 11.3 15.1 15.2 22.6 21.2 10.2 11.1 17.7 17.8 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max * -ni podatka Tz2 min Tz5 min 30 u 25 =3 I 20 S— 15 10 PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 30 u 25 : 20 15 10 -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) LJUBLJANA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 30 u 25 20 15 10 -I Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, september 2005 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, September 2005 MURSKA SOBOTA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, september 2005 Table 3. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, September 2005 Postaja I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 201 184 166 551 -21 151 1 34 116 401 -21 101 84 66 251 -21 3796 2586 1587 Bilje 202 175 157 535 30 1 52 125 107 385 30 102 75 57 235 30 3705 2550 1564 Slap pri Vipavi 203 1 71 159 533 19 1 53 121 109 383 19 103 71 59 233 18 3643 2470 1484 Postojna 170 1 40 126 437 26 1 20 90 76 287 26 70 42 26 139 23 2966 1924 1041 Kočevje 169 136 120 426 12 119 86 70 276 12 69 39 21 129 8 2801 1793 923 Rateče 144 114 105 363 20 94 64 55 21 3 19 44 21 10 75 12 2447 1485 704 Lesce 171 134 131 435 22 1 21 84 81 285 22 71 36 31 137 19 2911 1885 1007 Slovenj Gradec 173 139 121 433 26 1 23 89 71 283 26 73 40 23 136 22 2872 1866 988 Brnik 176 1 42 132 450 29 1 26 92 82 300 29 76 42 33 151 25 2992 1986 1091 Ljubljana 191 159 142 492 28 1 41 109 92 342 28 91 59 42 193 27 3385 2306 1349 Sevno 181 1 42 126 450 8 131 92 76 300 8 81 47 28 156 9 3050 1972 1059 Novo mesto 186 152 136 474 28 1 36 102 86 324 28 86 53 36 175 26 3296 2229 1290 Črnomelj 194 158 142 494 26 1 44 1 08 92 344 26 94 58 42 194 24 3402 2324 1371 Bizeljsko 195 1 59 141 496 37 1 45 109 91 346 37 95 59 41 1 96 36 3347 2287 1343 Celje 183 153 133 468 30 1 33 103 83 318 30 83 53 33 168 27 3223 2175 1245 Starše 191 156 135 483 32 1 41 106 85 333 32 91 56 35 183 30 3322 2260 1314 Maribor 193 154 137 483 27 1 43 1 04 87 333 27 93 54 37 183 26 3351 2273 1329 Maribor-letališče 188 154 130 472 16 138 1 04 80 322 16 88 54 30 172 15 3222 2164 1236 Jeruzalem 194 155 138 487 15 1 44 105 88 337 15 94 57 38 190 16 3345 2246 1296 Murska Sobota 188 155 133 476 35 1 38 105 83 326 35 88 56 33 176 33 3242 2209 1274 Veliki Dolenci 191 1 53 137 481 35 1 41 103 87 331 35 91 54 37 181 32 3275 2186 1241 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V drugi polovici meseca je bilo sonca precej manj v obdobju med 17. in 22. septembrom je prevladovala popolna oblačnost. Pogoste padavine so ovirale dozorevanje grozdja. Pri zgodnjih sortah so jagode pričele pokati in gniti, zlasti v Posavski vinorodni deželi, kjer je bilo 20 deževnih dni in je padlo nad 140 mm dežja. Večina padavin je padla v drugi polovici septembra. V Podravski vinorodni deželi so po 23. septembru tehnološko dozorele rane sorte (Sivi pinot, Chardonnay, Sauvignon, Muškat Otonel in Kerner) medtem, ko so srednje pozne sorte dosegle primerno zrelost za trganje šele po 30. septembru. Vremenske razmere, zlasti pogoste padavine niso bile ugodne za dozorevanje grozdja. Primerjalno vzorčenje letnikov 2004 in 2005 je pokazalo, da je bila konec druge dekade septembra vsebnost sladkorja pri zgodnjih sortah nižja od primerljivega vzorca lanskega letnika, pri srednje poznih in poznih sortah pa višja. Nižja sta bila tudi deleža skupnih kislin in vinske kisline, prav tako višji je bil pH pri podobni vsebnosti sladkorja. Višja je bila tudi teža 100-tih jagod (Spremljanje dozorevanje grozdja, Kmetijski zavod Maribor). Obilne padavine so povzročile pojav poznega škrlupa na plodovih in na drevesih. Svetovalna služba za zaščito rastlin je priporočala izvajanje zaščitnih ukrepov. Svetovali so tudi škropljenje gostih nasadov jablan in hrušk s sredstvi za preprečevanje hruševega ožiga. Zaradi pogostih padavin je bilo potrebno škropljenje večkrat ponoviti (Sadjarski nasveti, Kmetijski zavod Maribor). RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; Absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature;Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; ABBREVIATIONS Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min od 1.1. Tef>0,5,10 °C Vm I., II., III. M ETP * ! SUMMARY In September average monthly air temperatures ranged between 16 and 19 °C in the most agricultural important regions of Slovenia. Declines above the LTA (long-term average) ranged up to 1 °C. The exception was the Littoral where the monthly temperature averages ranged slightly below the LTA. Repeatedly rain and the lack of sunshine disadvantaged the final ripening of grape. Vinegrowers reported the rot and the lagging of ripeness compared to the previous vintage for early varieties. Excessively wet soil hindered the harvesting of corn and soil preparation for winter wheat sowing. soil temperature at 2 cm depth ( °C) soil temperature at 5 cm depth ( °c) maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) sum in the period - 1st January to the end of the current month sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C declines of monthly values from the averages ( °C) decade, month potential evapotranspiration (mm) missing value extreme decline 29 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v septembru Discharges of Slovenian rivers in September Igor Strojan Septembra so bili pretoki rek v celoti tretjino manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. V letošnjem letu so bili pretoki do sedaj večji kot navadno le pretekli mesec avgust. Pretoki so bili septembra večinoma mali do srednji. Poleg zadnjega dne v mesecu so pretoki povečali še dvakrat in sicer od petega do devetega in 19. do 25. septembra. V teh obdobjih so bili pretoki večinoma srednji, le ponekod veliki (slika 2). Največji pretoki rek so bili v veliki večini manjši kot navadno. Pretoki so bili v veliki večini primerov največji od petega do sedmega septembra (slika 2 in 3 ter preglednica 1). Srednji mesečni pretoki rek so bili na vseh obravnavanih vodomernih postajah manjši od povprečja v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so bili najmanjši v zgornjesavski dolini. Na vodomerni postaji Radovljica je septembra preteklo le nekaj več kot polovico povprečnega pretoka iz dolgoletnega primerjalnega obdobja (slika 1). Tudi najmanjši pretoki rek so bili tretjino manjši kot navadno. Pretoki so bili večinoma najmanjši prve dni meseca (slika 2 in 3 ter preglednica 1). Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki septembra 2005 in povprečnimi srednjimi septembrskimi pretoki v obdobju 19611990 na slovenskih rekah Figure 1. Ratio of the September 2005 mean discharges of Slovenian rivers compared to September mean discharges of the 1961-1990 period Časovno spreminjanje pretokov Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961-1990 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek septembra 2005 Figure 2. The September 2005 daily mean discharges of Slovenian rivers SUMMARY The discharges of Slovenian rivers were in September about 30 percent lower than usual. This year only August was hydrological wet month. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6.0 ^5.0 O O4.0 H ' ^ # Kcf ^ ^ ^ A? # # / > ^ ^ tr- * * 5.0 >4.0 o o W3.0 R Ph SŽ2.0 § N 0.0 / \ ¡T 4 /- s > t \ "s, -A ✓ i 7 \ v 0 -20 i i f 3 4 t N S s -i t s \ A \ / 5 T1 A 2 _ t \ / 2 _ i-- .j 2 2 _ -40 -60 -80 5:55 18:54 7:04 19:55 9:22 21 10 13:31 22:27 13:10 23:27 13:19 0:12 13:37 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 7:07 20:12 7:39 20:48 8:10 21:24 3 — Ud M v -3 __ V 2 1 3 4 0:52 14:01 1:30 14:28 2:07 14:58 1 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v novembru 2005 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in November 2005 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v septembru Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Morje je bilo v septembru toplo. Vse značilne vrednosti so bile večje od obdobnega povprečja. Temperatura morja je bila ves mesec višja od temperature zraka. Prve dni v mesecu se je porast temperature iz avgusta nadaljeval. Tretjega septembra je morje doseglo najvišjo temperaturo v mesecu, 25.4°C. V naslednjih dneh je burja v kratkem času za nekaj stopinj ohladila morje. Sledilo je daljše obdobje počasnega ogrevanja morske vode, temperatura je skoraj spet dosegla 25°C. Od 17. do 22. septembra je ponovno pihala burja in morje se je ponovno ohladilo. V tem obdobju je bilo najhladnejše, 20.9°C (preglednica 2). ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v septembru 2005 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in September 2005 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v septembru 2005 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v dvanajstletnem obdobju 1992-2004 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in September 2005 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 12-years period 1992-2004 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper september 2005 °C september 1992-2004 min sr max °C °C °C Tmin | 20.9 Tsr | 23.2 Tmax j 25.4 16.5 19.9 22.3 20.0 22.5 25.2 22.3 24.0 27.9 SUMMARY Sea levels in September were above average for this season of the year, but they were not extreme. Sea temperature was high, but also not extreme. 39 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v septembru 2005 Groundwater reserves in alluvial aquifers in September 2005 Urša Gale Septembra smo na večini merskih mest v aluvialnih vodonosnikih izmerili običajne in visoke gladine podzemne vode. Izjemno visoko vodno stanje je bilo v vodonosnikih Celjske kotline, Vrbanskega platoja, Šentjernejskega polja ter delih vodonosnikov Apaškega, Ptujskega, Krškega, Brežiškega in Ljubljanskega polja. Od nekajmesečnih nizkih vodnih zalog so si opomogli vodonosniki Vipavske doline, kjer smo septembra zabeležili običajno vodno stanje. Običajne gladine podzemne vode so bile tudi Kranjskem polju ter v večjem delu Prekmurskega in Dravskega polja. Na območju aluvialnih vodonosnikov je septembra padlo več padavin, kot je značilno za ta mesec. Zabeleženi so bili štirje večji padavinski dogodki. Največ dežja je padlo v zadnjih dneh meseca. Količinsko je bilo največ padavin zabeleženih na Ljubljanskem polju, kjer je bila povprečna mesečna količina presežena za več kot enkrat. Presežek padavin za več kot tretjino je bil na območju vodonosnikov Krško Brežiške kotline in Vipavske doline. Običajnim vrednostim so se najbolj približala območja Celjske kotline in doline Mure, kjer je bil padavinski presežek nekaj odstoten. Nivoji podzemne vode so bili septembra na pretežnih merskih mestih nad običajnimi vrednostmi. Maksimum iz primerjalnega obdobja je bil septembra zopet presežen na Vrbanskem platoju, nove do sedaj najvišje gladine pa smo pretekli mesec zabeležili tudi v Bukovšku na Brežiškem polju in v Šentjakobu na Šentjernejskem polju. Največji absolutni mesečni dvig podzemne vode je bil izmerjen v Mostah na Kranjskem polju in je znašal 243 centimetrov, največji mesečni upad, 171 centimetrov, pa je bil na postaji v Krški vasi na Krškem polju. Glede na maksimalno amplitudo nihanja podzemne vode je bil največji dvig, 35 %, septembra zabeležen v Bukošku na Brežiškem polju, največji upad pa v Spodnjem Starem Gradu na istem polju, kjer je znašal 32 % največje amplitude. Z znižanjem vodostaja reke Mure se je v septembru znižala tudi gladina podzemne vode na merskih mestih Apaškega, Murskega in Prekmurskega polja, ki so pod vplivom režima reke. Kljub temu so bile zaloge podzemne vode na teh mestih še vedno nadpovprečne. Slika 1 prikazuje vpliv nihanja vodostaja Mure na nivo podzemne vode na Apaškem polju v letu 2004. Medtem ko je v osrednjem delu polja na postaji Žepovci vpliv reke dušen, je ta bolj izrazit v Segovcih na severnem robu polja, blizu reke. Slika 1. Vpliv nivoja reke Mure na režim podzemne vode na Apaškem polju Figure 1. Influence of water level of the Mura River on groundwater regime in Apaško polje 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo E 179 178 177 S 176 175 Mursko polje - Zgornje Krapje 5555 0 - 100 ~ - 200 E. - 300 .| 400 I ro 500 600 E 248 n 246 244 ž 242 Sp. Savinska dolina - Levec 0 - 100 33333344444455555 00000000000000000 .S. £ I j E C E Krško polje - Skopice 151 149 147 145 143 0 100 200 300 400 500 600 33333344444455555 00000000000000000 ■3d>c ■™ee 3d>c Vipavska dolina - Šempeter 61 56 51 46 -50 50 150 250 350 450 33333344444455555 00000000000000000 j E (Ü 5 EE E E Ljubljansko polje - Kleče 285 280 o 275 600 33333344444455555 ooooooooooooooooo "3 ipž G ¡5'S"g ipž G ¡5'ü";5g. , § | - . a E E I PSOinaks I-P25-P75 IP1&-P25 PacjaruiiE - m«. pctprE^ic Mediana PTS-PSfr P5Q h-Pitt Padar-ant ■ zibele-ierie- Slika 2. Mediana mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2003, 2004 in 2005 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 2. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2003, 2004 and 2005 - red circles, in relation to percentile values for comparative period 1990-2001. Dotoki so septembra prevladovali nad iztoki na Dravskem in Sorškem polju, v spodnji Savinjski in Vipavski dolini ter na Vrbanskem platoju. Posledično so se zaloge podzemnih vod v teh predelih povečale. Na ostalih vodonosnikih smo septembra zabeležili prevladujoč upad podzemne vode, kar je vodilo k zmanjšanju zalog podzemne vode. Septembra lani je bilo stanje zalog podzemnih vod manj ugodno kot letos. Hidrološka suša je tedaj zajela pretežne dele vodonosnikov severovzhodne Slovenije ter Vipavske doline. Drugod je bilo stanje zalog v območju običajnih vrednosti. SUMMARY In September high groundwater levels prevailed due to high amount of precipitation. Extremely high groundwater reserves were recorded in Savinja valley, Vrbanski plato and in some other parts of alluvial aquifers over the country. In other parts normal groundwater reserves were mostly measured. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ekstremno visoke vodne zaloge (extremely high GW reserves) nadpovprečno vodnato (water abundant) običajne vodne zaloge (normal GW reserves) sušno (low GW reserves) ekstremno nizke vodne zaloge (extremely low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 3. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu septembru 2005 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, P. Gajser, V. Savič) Figure 3. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in September 2005 ( U. Gale, P. Gajser, V. Savič) 42 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula Onesnaženot zraka v Sloveniji v septembru 2005 je bila malo večja kot v avgustu. Za razmeroma kar ugodno stanje je bilo krivo spet spremenljivo vreme, saj je bilo kar 15 dni s padavinami. Na drugi strani pa so se pojavile tudi prve močnejše in dolgotrajnejše temperaturne inverzije, ki povzročijo slabo razredčevanje dimnih plinov iz dimnikov TE Trbovlje in TE Šoštanj na višje ležečih merilnih mestih. V mesecu septembru so bile izmerjene koncentracije SO2 nizke na merilnih mestih, ki niso pod neposrednim vplivom večjih virov emisij, medtem ko so bile kot običajno precej višje na merilnih mestih vplivnih območij emisij TE Trbovlje, TE Šoštanj in tovarne VIPAP v Krškem. Na teh območjih - tudi v mestih v Zasavju - je bilo zabeleženih do 10 prekoračitev mejnih urnih vrednosti in posamezne prekoračitve mejne dnevne vrednosti. Letno število dovoljenih prekoračitev mejne urne vrednosti koncentracije SO2 je bilo za leto 2005 do konca septembra že krepko preseženo v Ravenski vasi, manj pa na Dobovcu in Kovku (vplivno območje TE Trbovlje), v Krškem (vpliv tovarne VIPAP) ter na Velikem vrhu na vplivnem območju TE Šoštanj. V letu dni so dovoljeni trije dnevi s prekoračeno dnevno mejno vrednostjo. Tudi to število je bilo do konca septembra prekoračeno na že omenjenih merilnih mestih TE Trbovlje in na merilnem mestu Krško. Koncentracije dušikovega dioksida in ogljikovega monoksida so bile precej pod dovoljenimi mejami, koncentracije delcev PM10 pa so na nekaterih mestnih lokacijah - zlasti v Zasavju - presegle mejno dnevno vrednost - največkrat (7 dni) na merilnem mestu v Zagorju. Letno število dovoljenih prekoračitev dnevne mejne vrednosti je bilo že preseženo do konca septembra na vseh mestnih lokacijah razen v Novi Gorici, kjer je merilno mesto bolj oddaljeno od prometnih cest. Koncentracije ozona so se v septembru še nadalje nižale in so redko kje presegle le še ciljno 8-urno vrednost - največkrat, in sicer trikrat v Kopru. Število letno dovoljenih prekoračitev 8-urne ciljne vrednosti ozona kot tudi letna mejna vrednost parametra A0T40 so bili do konca septembra že preseženi na skoraj vseh merilnih mestih. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško ARSO 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo LEGENDA: MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 1 in 2 ter v preglednici 1. Koncentracije v večjih mestih so bile daleč najvišje v Zasavju. kjer so v Trbovljah osemkrat presegle mejno urno vrednost in enkrat tudi mejno dnevno vrednost. Na kakovost zraka v teh krajih vplivajo poleg emisije iz trboveljske termoelektrarne tudi lokalni viri emisije iz industrije. V Trbovljah je bila najvišja urna koncentracija 848, najvišja dnevna pa 129 ^g/m3. Koncentracije SO2 na vplivnem območju TE Šoštanj so tokrat presegle mejno urno vrednost največkrat na merilnem mestu v Šoštanju, na Velikem vrhu pa je bila presežena tudi mejna dnevna vrednost. Najvišja urna koncentracija 609 ^g/m3 je bila izmerjena v Šoštanju, najvišja dnevna 184 ^g/m3 pa na Velikem vrhu. Vzrok za pogosto visoke koncentracije v Šoštanju je bil pogost jugozahodni veter, ki prinese na merilno mesto onesnažen zrak iz nižjih dimnikov TE Šoštanj. Visoke koncentracije SO2 s preseženo mejno urno in dnevno vrednostjo so bile izmerjene kot vedno tudi na višje ležečih merilnih mestih vplivnega območja TE Trbovlje. Na Kovku je bila najvišja povprečna mesečna koncentracija 39 ^g/m3, najvišja dnevna pa 226 ^g/m3, medtem ko je bila najvišja urna koncentracija 1272 ^g/m3 izmerjena na Dobovcu. Koncentracije SO2 na merilnem mestu v Krškem so dvakrat presegle mejno urno vrednost. To merilno mesto je sicer ob mirnem in jasnem vremenu zaradi toka zraka po dolini Save navzdol izpostavljeno vplivu emisije tovarne celuloze VIPAP. Dušikov dioksid Onesnaženost zraka z NO2 je bila kot običajno precej nižja od dovoljene. Izmerjene koncentracije so dosegle 53 % mejne urne vrednosti in so bile višje na mestnih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 3 in preglednica 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile precej pod dopustno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišja povprečna 8-urna koncentracija je dosegla le 11 % mejne vrednosti. Benzen Za mesec september je bilo premalo veljavnih podatkov, zato jih ne objavljamo. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ozon Koncentracije ozona v zraku so v septembru komajda še kje presegle ciljno 8-urno vrednost (največ trikrat na merilnem mestu v Kopru). Koncentracije ozona prikazujeta slika 4 in preglednica 4. Delci PM10 in PM2.5 Koncentracije delcev PM10 so marsikje v mestih - največkrat v Zasavju - presegle mejno dnevno vrednost. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2.5 je prikazana na slikah 5 in 6 ter v preglednici 5. Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 min najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances A0T40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U - mestno, N - nemestno / area: U - urban, N - non-urban faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2005: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2005: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan/24 hours Leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 50 (DV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 7,5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedences. Preglednica 1. Koncentracije SO2 v ^g/m3 za september 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 1. Concentrations of SO2 in ^g/m3 in September 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations mesec / 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours month 3 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >MV >MV £od 1.jan. >AV maks >MV >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 88 3 26 0 0 0 7 0 0 Maribor 95 7 23 0 0 0 12 0 0 Celje 92 7 127 0 0 0 19 0 0 DMKZ Trbovlje 88 19 848 8 17 1 129 1 1 Hrastnik 95 10 396 1 12 0 43 0 0 Zagorje 96 13 305 0 17 0 56 0 1 Murska S.Rakičan 95 2 13 0 0 0 4 0 0 Nova Gorica* 64 5 15* 0* 0 0 9* 0* 0 SKUPAJ DMKZ 8 848 9 46 1 129 1 2 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 100 8 136 0 0 0 34 0 0 EIS CELJE EIS Celje 91 0 47 0 0 0 6 0 0 EIS KRŠKO Krško 93 24 401 2 69 0 67 0 16 Šoštanj 98 19 609 9 21 0 111 0 0 Topolšica 100 7 284 0 0 0 28 0 0 Veliki vrh 100 38 585 7 38 0 184 1 2 EIS TEŠ Zavodnje 100 17 486 1 3 0 59 0 0 Velenje 100 3 47 0 0 0 8 0 0 Graška Gora 100 8 219 0 2 0 55 0 0 Pesje 98 5 256 0 0 0 19 0 0 Skale mob. 99 10 252 0 0 0 33 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 13 609 17 64 0 184 1 2 Kovk 96 39 754 10 89 0 226 2 18 EIS TET Dobovec 100 24 1272 9 132 0 166 2 12 Kum 77 4 168 0 12 0 18 0 0 Ravenska vas 99 17 268 0 210 0 57 0 33 SKUPAJ EIS TET 21 1272 19 443 0 226 4 63 EIS TEB Sv.Mohor 83 5 416 1 1* 0 28 0 0* 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Koncentracije NO2 v ^g/m3 za september 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 2. Concentrations of NO2 in ^g/m3 in September 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations mesec / month 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MV >MV £od 1.jan. >AV Ljubljana Bež. U 100 22 51 0 0 0 DKMZ Maribor U 100 26 106 0 0 0 Celje U 93 15 56 0 0 0 Trbovlje U 83 17 88 0 0 0 Murska S. Rakičan N 100 11 54 0 0 0 Nova Gorica U 91 20 59 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 100 2 21 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* U 74 36 86 0 0 0 EIS TES Zavodnje N 98 1 33 0 0 0 Skale mob. N 100 0 20 0 0 0 EIS TET Kovk N 99 8 61 0 0 0 EIS TEB Sv.Mohor* N 71 3 22* 0* 0* 0* Preglednica 3. Koncentracije CO (mg/m3) in benzena (^g/m3) za september 2005, izmerjene na avtomatskih postajah Table 3. Concentrations of CO (mg/m3), and benzene (^g/m3) in September 2005 measured by automatic stations CO benzen mesec / month 8 ur / 8 hours mesec / month MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MV % pod Cp Ljubljana Bež.* 81 0.6 1.1* 0* DKMZ Maribor 100 0.5 1.1 0 Celje 96 0.2 0.6 0 Nova Gorica 93 0.4 1.1 0 EIS CELJE EIS Celje* 71 0.1 0.3* 0 Preglednica 4. Koncentracije O3 v ^g/m3 za september 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4. Concentrations of O3 in ^g/m3 in September 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp maks >OV >AV A0T40 maks maks >CV MREŽA od 1.apr. >CV £od 1. jan. Krvavec N 93 92 129 0 0 60150 123 1 86 Iskrba N 94 43 132 0 0 41290* 112 0 60* Ljubljana Bež. U 100 32 124 0 0 32868 109 0 38 DKMZ Maribor U 100 29 92 0 0 6138* 77 0 0* Celje U 100 40 146 0 0 34097 139 1 43 Trbovlje U 97 27 138 0 0 21635 116 0 14 Hrastnik U 95 34 137 0 0 25572* 116 0 27* Zagorje U 100 26 119 0 0 15739 100 0 12 Nova Gorica* U 87 45 130* 0* 0* 43355* 109* 0* 43* Koper U 100 79 160 0 0 64276* 136 3 Murska S. Rakičan N 100 38 114 0 0 29288 100 0 31 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 100 57 1 30 0 0 25292 118 0 46 OMS LJUBLJANA Maribor Pohorje N 99 76 131 0 0 33005 123 1 55 EIS TEŠ Zavodnje N 100 71 121 0 0 36629 116 0 58 Velenje U 100 33 108 0 0 19786 102 0 10 EIS TET Kovk N 100 66 1 38 0 0 34330 126 1 56 EIS TEB Sv.Mohor N 99 59 151 0 0 1953 125 1 1* 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v |ig/m3 za september 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 5. Concentrations of PM10 and PM2.5 in |ig/m3 in September 2005, calculated from 1-hour values by automatic stations PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA Postaja >MV kor. MREZA % pod Cp maks >MV £od 1.jan. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. 90 26 44 0 40 1.03 21 39 DKMZ Maribor 95 32 47 0 61 1.0 21 32 Celje 89 35 60 4 66 1.3 Trbovlje 77 41 62 5 115 1.3 Zagorje 98 42 60 7 105 1.3 Murska S. Rakičan 84 28 45 0 42 1.1 Nova Gorica 92 33 46 0 30 1.3 Koper 73 25 52 1 1.3 Iskrba (R) 100 14 25 0 11 20 MO MARIBOR MO Maribor 100 38 61 7 69 1.3 EIS CELJE EIS Celje 82 28 41 0 52 0.89 OMS LJUBLJANA Vnajnarje (sld)* 18 27* 37* 0* 0 EIS TES Pesje 96 26 51 1 14 1.3 Skale mob. 99 21 39 0 8 1.3 EIS TET Prapretno 99 25 41 0 8* 1.3 Opombe / Notes: Pri koncentracijah PM10 je upoštevan korekcijski faktor / correction factor is included.in PM10 concentrations sld - merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Murska S.Raki čan Nova Gorica* Vnajnarje EIS Celje Krško Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnj e Velenj e Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 □ cp(^g/m3) □ MV-1ura(št.primerov) □ MV-24ur(št.primerov) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v septembru 2005 Figure 1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in September 2005 □ -, _, 1 1 3 DMKZ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 □-1—1 1 1 1 1 1 1 1 _ 1 1 i—1 ; ' 1-1 1 1 1 1 =1 1 1 1 1 EIS TEŠ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 j ' =□ 1 1 -1 1 EIS TET 1 1 1 1 1 1 1 1- ; EIS TEB 1 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ^^^^Ljublj ana Bež. ^^^^ Maribor ■ Celje Zagorj e ♦ Trbovlj e Hrastnik • Šoštanj M Murska S.Rakičan ^^^^ Krško ♦ Nova Gorica Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m3) v septembru 2005 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 2. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in September 2005 (MV- 24-hour limit value) Lj ublj ana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje Murska S. Rakičan Vnaj narje Zavodnje Škale mob. Kovk Sv.Mohor* 0 10 20 30 40 50 60 70 URBANO =] NEURBANO = □ cp(jig/m3) ■ MV-1 ura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v septembru 2005 Figure 3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in September 2005 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež Maribor Celje Velenj e Trbovlj e Hrastnik Zagorje Nova Gorica* Koper Murska S. Raki čan Vnajnarje Maribor Pohorj e Krvavec Iskrba Zavodnje Kovk Sv.Mohor 0 □ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v septembru 2005 Figure 4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in September 2005 Lj ublj ana Bež. MO Maribor EIS Celje Zagorj e Nova Gorica Pesje Prapretno □ cp(^g/m3) ■ MV-24ur(št.primerov) Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v septembru 2005 Figure 5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in September 2005 100 120 140 0 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo □ Ljubljana Bež. —^—Maribor ^^^—Celje —^—Trbovlje —_^_Koper • Nova Gorica —£—Murska S.Rakičan Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|g/m3) v septembru 2005 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in September 2005 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY Air pollution in September 2005 was slightly higher than in August but the situation was still not so bad. Unstable weather was continuing, but days with layers of stronger temperature inversions also started to occur, which cause weaker dispersion of plumes from the stacks of Trbovlje and Šoštanj Power Plants on higher levels. SO2 concentrations were low in the places, which are not directly influenced by some greater sources of emission, while they were as usually considerably higher in the sites influenced by emission from Trbovlje and Šoštanj Power Plants and from Paper Mill Factory in Krško. There were up to 10 exceedences of the limit hourly value and few exceedences of the limit daily value in these places - including the cities of Zasavje region. Concentrations of Nitrogen dioxide, and Carbon monoxide were low - far below the allowed values. There were just few exceedences of the 8-hours long-term objective value of ozone concentration in the coastal region. Daily concentrations of PM10 particles exceeded the limit value in urban sites - mostly in Zasavje region. 51 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER Andreja Kolenc V septembru so obratovale avtomatske merilne postaje Sava Medno, Sava Hrastnik, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog in avtomatski merilni postaji v Spodnje Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju, kjer spremljamo kakovost podzemne vode. Tako kot avgusta je tudi v septembru padlo več padavin kot je značilno za ta mesec. To je vplivalo na porast vodostajev rek in povečalo dotoke v vodonosnike. Tako smo na merilnem mestu v Spodnji Savinjski dolini beležili občutnejše nihanje gladine podzemne vode. Najnižjo gladino smo izmerili na globini 2,4 m in najvišjo na globini 1,6 m. Iz slike 1 je razviden neposreden vpliv nihanja vodostaja Savinje na gladino podzemne vode v Spodnji Savinjski dolini v Levcu. Slika 1. Vpliv nivoja reke Savinje na gladino podzemne vode na merilnem mestu v Sp. Savinjski Dol. Figure 1. Influence of water level of the Savinja river on groundwater level in Sp. Savinjska Dol. Ob višanju vodostajev smo zaradi redčenja vode izmerili nekoliko nižje električne prevodnosti tako v rekah (Sava, Savinja), kot v podzemni vodi. Rezultati kontinuiranih meritev ostalih osnovnih fizikalnih parametrov niso kazali bistvenih sprememb stanja kakovosti vode glede na pretekle mesece. Rezultati on-line meritev so prikazani na slikah 2-3. Razvidna je zveza med vodostajem in merjenimi fizikalnimi parametri. Merilni postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode v Spodnji Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju sta opremljeni z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata v vodi. Povprečne vrednosti nitratov na avtomatski merilni postaji v Levcu so bile v septembru v povprečju nekoliko nižje kot v avgustu (69,1 mg NO3-/l) in sicer 67,8 mg NO3-/l, povprečna mesečna vrednost nitratov izmerjena v Hrastju pa se je glede na prejšnji mesec (15,5 mg NO3-/l ) v povprečju nekoliko zvišala in je znašala 17,5 mg NO3-/l. SUMMARY In September high river and groundwater levels prevailed due to high amount of precipitation. Results of continuous measurements of basic physical parameters (water temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the hydrological situation and do not show deviations from the expected values (Figures 2-3). 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SAVA MEDNO SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM H 21,0 ČO .................. -LLIJJJJJJ .................. ........ LLLLUJJJ-........ .................. - r rri-|-inn TTTTTTrrrrr - __________ ........ rrrrrm n ........ \ --- \ \ ........ i—i— i— i—i—i —i —i -i ___ ................... rrI .V yv / mt\/r\ i i rSfrri 1" 1 ^ MI ..............if 1 I i^Xj M i , i 1 , \ — 1 500 450 SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM 300 tS 250 > 200 150 SAVINJA MEDLOG SAVA MEDNO SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM 500 450 SAVINJA MEDLOG SAVINJA MEDLOG 250 230 260 U 17.0 240 320 15.0 220 200 13.0 290 180 = 11.0 160 140 9.0 120 7.0 230 100 U 25.0 400 350 S 17.0 300 250 13.0 200 9.0 150 5.0 100 50 500 290 450 17.0 270 400 250 350 13.0 230 210 9.0 190 10 170 100 5.0 150 80 290 70 270 60 50 40 210 30 190 20 170 10 150 Vodostaj pH Raztopljeni k Vc ET^Vodostaj Električna prevodnost Slika 2. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti površinskih vodotokov v septembru 2005 Figure 2. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, precipitation and level at stations for quality monitoring of surface waters in September 2005 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC 120 140 160 180 200 220 240 260 280 SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC 16.0 100 14.0 12.0 10.0 6.0 4.0 LJUBLJANSKO P. HRASTJE LJUBLJANSKO P. HRASTJE 12.5 11.5 ¿o 10.5 9.5 7.5 6.5 LJUBLJANSKO P. HRASTJE LJUBLJANSKO P. HRASTJE 20 60 50 40 30 20 10 1 Vodostaj ^^^^pH Raztopljeni ^ BVc Em Vodostaji Električna prevodnost Slika 3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, vsebnosti nitratov, padavin in vodostaja na postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode v Septembru 2005 Figure 3. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, nitrate, precipitation and level at stations for groundwater quality monitoring in September 2005 54 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - September 2005 Earthquakes in Slovenia - September 2005 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so septembra 2005 zapisali 180 lokalnih potresov, od katerih smo za 148 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 31 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0 in enega šibkejšega, ki so ga čutili prebivalci. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega poletnega srednjeevropskega časa se razlikuje za dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v septembru 2005 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. 4t wr — ■it. :c +5 Off 1E' J|J O 9. ID ig 30 « k^i U>gn<1udA OQ MLY i 2 1 4 V.A Slika 1. Potresi v Sloveniji - september 2005 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in September 2005 Najmočnejši potres v septembru 2005, ki so ga prebivalci čutili, se je zgodil 9. septembra ob 4. uri 2 minuti UTC (oziroma 6. uri in 2 minuti po lokalnem, srednjeevropskem poletnem času) v bližini Grosupljega. Magnituda tega dogodka je bila 1,3. Potres so šibko čutili tudi ponekod v Dobrepoljski 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo dolini. Omenimo še, da so redki prebivalci Loč (okolica Dobove) čutili zelo šibek dogodek magnitude 0,6, kar je svojevrsten rekord. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - september 2005 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - September 2005 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem, širina Zem, dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 ML 2005 9 1 0 35 45,92 14,67 7 1,3 Grosuplje 2005 9 1 4 3 45,34 15,65 2 1,1 Krnjak, Hrvaška 2005 9 1 11 33 46,29 13,60 9 1,0 Kobarid 2005 9 1 20 10 46,06 14,04 14 1,4 Idrija 2005 9 2 4 31 45,78 14,83 6 1,0 Zvirče 2005 9 5 17 35 46,07 14,88 12 1,6 Litija 2005 9 7 12 31 46,65 15,32 0 1,0 Brezni Vrh 2005 9 8 13 19 46,32 13,60 6 1,2 Bovec 2005 9 9 2 51 46,47 14,91 10 1,1 Črna na Koroškem 2005 9 9 4 2 45,93 14,66 12 III* 1,3 Grosuplje 2005 9 10 21 31 46,05 14,77 9 1,0 Litija 2005 9 11 7 13 45,57 15,78 0 2,4 Donja Kupčina, Hrvaška Čabar, meja Hrvaška - 2005 9 11 14 34 45,58 14,65 17 1,1 Slovenija 2005 9 14 14 20 46,06 14,77 8 1,2 Litija 2005 9 15 7 44 46,31 13,28 13 1,3 Musi, Italija 2005 9 15 12 29 45,70 14,19 15 1,5 Pivka 2005 9 15 13 34 46,74 14,30 0 1,5 Liebenfels, Avstrija 2005 9 16 15 50 46,37 14,31 11 1,4 Tržič 2005 9 17 9 14 46,59 15,12 11 1,7 Vuzenica 2005 9 18 3 51 46,01 13,53 13 1,2 Šmartno 2005 9 18 5 2 46,35 13,27 18 1,8 M. Musi, Italija 2005 9 18 20 42 45,87 15,70 2 čutili* 0,6 Loče 2005 9 19 0 8 45,68 15,62 7 1,4 Gorica Svetojanska, Hrvaška 2005 9 19 7 36 46,28 13,63 9 1,0 Kobarid 2005 9 19 13 15 46,28 13,64 10 1,6 Kobarid 2005 9 22 7 3 46,49 13,52 9 1,3 Valbruna, Italija 2005 9 22 7 54 46,27 13,69 6 1,4 Krn 2005 9 23 2 32 46,27 13,70 9 1,7 Krn 2005 9 24 5 47 45,48 14,66 14 1,6 Gorski Kotar, Hrvaška 2005 9 25 8 49 46,10 14,78 11 1,0 Moravče 2005 9 25 14 26 45,46 14,64 17 1,3 Gorski Kotar, Hrvaška 2005 9 26 11 36 46,08 14,75 10 1,1 Senožeti 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - September 2005 World earthquakes - September 2005 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - september 2005 Table 2. The world strongest earthquakes - September 2005 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) Nova Irska, 9.9. 07:26:43,7 4,53 S 153,46 E 6,3 7,7 90 Papua Nova Gvineja 26.9. 01:55:37,6 5,68 S 76,40 W 6,7 7,5 115 severni Peru Na območju mesta Lamas je življenje izgubilo 5 oseb, vsaj še 60 jih je bilo ranjenih. Okoli 70 procentov hiš je bilo porušenih. Nova Britanija, 29.9. 15:50:23,9 5,44 S 151,82 E 6,0 6,6 6,7 25 Papua Nova Gvineja V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v septembru 2005. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -120" O OO 6 7 3 Magnitude □ 33 70 200 700 Globina [km] Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - september 2005 Figure 2. The world strongest earthquakes - September 2005 58 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar Meritve cvetnega prahu potekajo v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Septembra je bil v zraku cvetni prah ambrozije, pelina, metlikovk in ščirovk, golšca, trav, cipresovk in koprivovk. Največ cvetnega prahu je prispevala ambrozija. September se je začel s sončnim, toplim vremenom in visoko koncentracijo cvetnega prahu predvsem na račun ambrozije in koprivovk. Tudi naslednji dan je bil še dokaj topel in večinoma sončen, 3. septembra pa je bilo več oblakov in predvsem v Ljubljani zvečer močna nevihta; koncentracija cvetnega prahu se je močno znižala. 4. in 5. september sta bila na Obali sončna z burjo, drugod so sončna obdobja prekinjali oblaki. Sledil je večinoma sončen dan z jutranjo meglo po nižinah v notranjosti države. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom je bila vse tri dni visoka predvsem na račun ambrozije in koprivovk, v Primoiju tudi krišine. 7. in 8. september sta bila večinoma sončna in topla, le na Obali je bilo nekaj več oblakov. Koncentracija cvetnega prahu se je znižala, ambrozija je začela zaključevati svoje cvetenje. Od 9. do 11. septembra je bilo več oblakov kot jasnega neba, občasno so bile padavine predvsem v Ljubljani in na Obali. 12. septembra je pihal jugozahodni veter, bilo je sončno in toplo. Naslednjega dne je bilo na Obali sončno, drugod so sončna obdobja prekinjali oblaki in občasno krajevne padavine. 225 200 175 co E 150 ^ 125 N 125 Ljubljana Maribor O > LLI I- 100 75 50 25 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v septembru 2005 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, September 2005 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku septembra 2005 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. 14. in 15. septembra je bilo toplo in večinoma sončno. Naslednjega dne je zapihal jugozahodni veter, največ oblakov je bilo v Ljubljani. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom je bila v tem obdobju v 0 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljani in Mariboru nizka, nekoliko višja je bila le v Kopru, kjer se je poleg ambrozije pojavljal še cvetni prah trav, koprivovk, pelina, golšca in cipresovk, vendar je bila koncentracija posameznih vrst prenizka, da bi lahko vplivala na zdravje ljudi. Med 17. in 20. septembrom je bilo oblačno s pogostimi padavinami, na Obali je pihala burja, hladno je bilo. Sezona pojavljanja cvetnega prahu se je iztekla, v zraku so bila le še posamezna zrna. 21. september je bil na Obali sončen z burjo, drugod je prevladovalo oblačno vreme. 22. september je bil oblačen in svež. V dneh od 23. do 26. septembra je bilo sončno, zjutraj in del dopoldneva je bila v Ljubljanski kotlini megla. Postopno se je nekoliko ogrelo. Čeprav so bili dnevi topli, se koncentracija do konca meseca ni več zvišala. 27. septembra se je pooblačilo, popoldne in zvečer ter v noči na 28. september je deževalo, vmes so bile tudi nevihte. 28. septembra je bilo sprva pretežno oblačno, čez dan se je delno razjasnilo. 29. septembra je bilo spet oblačno in deževno. September se je končal z razjasnitvijo in svežim vremenom ter z zelo nizko koncentracijo cvetnega prahu v zraku. 175 150 125 100 co E Z Ct N O 5= 75 > LU I— 50 25 Koper Ljubljana Maribor AMBROZIJA I Ju Udi-.- f 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije septembra 2005 Figure 2. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, September 2005 h I I -I f ht M I I 21 23 25 27 29 0 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina septembra 2005. Figure 3. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen, September 2005 Vrste cvetnega prahu v zraku v % so prikazane v preglednici 1. Na vseh merilnih mestih je bilo v zraku največ cvetnega prahu ambrozije in koprivovk. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru septembra 2005 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, September 2005 ambrozija pelin metlikovke in amarantovke cipresovke golšec trave koprivovke skupaj % Koper 37.1 1.8 5.6 4.2 4.9 7.0 28.8 89.4 Ljubljana 53.8 0.6 2.1 1.7 0.4 3.1 29.6 91.2 Maribor 70.4 1.3 2.7 0.1 0.1 2.4 16.3 93.2 12 CO E Z Q! N O _J > LU I— Koper ^^ Ljubljana Mari bor METLIKOVKE IN AMARANTOVKE 0 „J IDI II 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu metlikovk in amarantovk septembra 2005 Figure 4. Average daily concentration of Amaranth (Chenopodiaceae/Amaranthaceae) pollen, September 2005 m E ž a: N O > LU I- >W 30 25 20 15 10 0 Koper Ljubljana Maribor GOLŠEC ...................................................................................................1................... ......................................................................1................................................................................................ —1—1—1—1—1—1—1—F—1— -P—1—1—1—1— 1 P P Am mP 23 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu golšca septembra 2005 Figure 5. Average daily concentration of Dog's Mercury (Merculialis) pollen, September 2005 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav septembra 2005 Figure 6. Average daily concentration of Grass (Poaceae) pollen, September 2005 9 6 3 5 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo CO E Ž a: N o > LU 25 20 15 10 0 Koper Ljubljana Maribor CIPRESOVKE I , 1, , J1 i i i i i i i I*i i i i i i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk septembra 2005 Figure 7. Average daily concentration of Cypress (Cupressaceae) pollen, September 2005 50 40 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk septembra 2005 Figure 8. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, September 2005 19 21 23 25 27 29 140 120 — 2005 — povpr. leska A^jyw Uv 140 120 Ž 80 — 2005 — povpr. leska " 1 "" t li i . J VJ Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske januarja, februarja in marca 2005 in povprečje obdobja 19962003 v Kopru (levo) in Ljubljani (desno) Figure 9. Average daily concentration of Hasel (Corylus) pollen in January, February and March 2005 and the average of the period 1996-2003 in Koper (left) and Ljubljana (right) Prav tako kot pri jelši je bil tudi pri leski začetek sezone pozen, količina zabeleženega cvetnega prahu v sezoni je bila podpovprečna, koncentracija je bila v marcu teden dni visoka in je presegla povprečje za tisti čas. Na Obali je bila v zraku podpovprečna količina cvetnega prahu, začetek sezone je zamujal za teden dni. 5 100 100 80 60 60 40 40 20 20 0 0 JANUAR FEBRUAR MAREC JANUAR FEBRUAR MAREC 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 200 175 150 CO ■*= 125 z tr N O 100 _J £ 75 •co 50 25 0 2005 — povpr. AMBROZIJA i I . a a - t/J * T,,. Ka^. 140 120 100 CO E še 80 N O Ž 60 HI i— •CO 40 20 2005 -POVPR. AMBROZIJA l / lf\A SEPTEMBER SEPTEMBER Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije julija, avgusta in septembra 2005 in povprečje obdobja 1996-2003 v Kopru (levo) and Ljubljana (desno). Figure 10. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen in July, August and September 2005 and the average of the period 1996-2003 in Koper (left) and Ljubljana (right) Sezona pojavljanja cvetnega prahu ambrozije je bila povprečna, najvišja koncentracija je bila konec avgusta in prva dva dneva septembra. Na Obali je bilo cvetnega prahu nekoliko nad povprečjem, sezona je bila kratka in se je zaključila v prvi polovici septembra. 80 i? 60 LJJ 40 •te 20 2005 -POVPR. TRAVE A- H .Jfc I/ llWiA^. 160 140 120 CO j= 100 z o: N O 80 P 60 •D 40 20 0 TRAVE MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav od marca do septembra 2005 in povprečje obdobja 1996-2003 v Kopru (levo) in Ljubljani (desno) Figure 11. Average daily concentration of Grass (Poaceae) pollen in from March to September 2005 and the average of the period 1996-2003 in Koper (left) and Ljubljana (right) Prva zrna cvetnega prahu trav so se v notranjosti države začela pojavljati kot ponavadi konec aprila. Najbolj obremenjeni dnevi s cvetnim prahom trav so bili v drugi polovici maja in v juniju, nato se je količina cvetnega prahu v zraku hitro znižala in bila v juliju in avgustu zelo nizka. Na Obali smo zabeležili nadpovprečno veliko cvetnega prahu trav, povprečna dnevna koncentracija je bila visoka že v prvi polovici maja. Sezona cvetenja breze se je začela z zamudo, v zraku smo opazili podpovprečno količino cvetnega prahu, potek sezone se ni razlikoval od prejšnjih let. Cvetnega prahu breze na Obali skorajda ni bilo v zraku. Iz družine cipresovk so močno cvetele ciprese, cvetnega prahu je bilo v zraku precej več kot običajno, sezona se je začela kot običajno sredi januarja. 0 JULIJ AVGUST JULIJ AVGUST 100 2005 0 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 480 420 360 CO J= 300 z OL N O 240 _J i? 180 •OT 120 60 2005 — povpr. BREZA \ ft W V V MAREC APRIL MAJ Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze marca, aprila in maja 2005 in povprečje obdobja 19962003 v Ljubljani Figure 12. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen in March, April and May 2005 and the average of the period 1996-2003 in Ljubljana 3500 3000 2500 CO E I 2000 N o 5 1500 m i- •rn 1000 500 0 2005 —povpR. CIPRESOVKE 1 . . M Slika 13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk januarja, februarja, marca, aprila in maja 2005 in povprečje obdobja 1996-2003 v Kopru Figure 13. Average daily concentration of Cypress (Cupressaceae) pollen in January, February, March, April and May 2005 and the average of the period 1996-2003 in Koper 30 O > Lil ■So 10 2005 -POVPR. PELIN J Slika 14. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina junija, julija, avgusta in septembra 2005 in povprečje obdobja 1996-2003 v Kopru Figure 14. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen in June, July, August and September 2005 and the average of the period 1996-2003 in Koper o > 2005 —POVPR. OLJKA A/Ji l t . A aJ1 SEPTEMBER Slika 15. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke aprila, maja in junija 2005 in povprečje obdobja 19962003 v Kopru Figure 15. Average daily concentration of Olive (Olea) pollen in April, May and June 2005 and the average of the period 1996-2003 in Koper Sezona cvetenja pelina je bila v Ljubljani in na Obali povprečna. Na Obali je bila sezona pojavljanja cvetnega prahu oljke povprečna. Najvišja koncentracija je bila dosežena že v prvi polovici maja, podobno kot je bilo pri travah. Sezona pojavljanja cvetnega prahu jelše se je v letu 2005 pričela zelo pozno, šele sredi marca in je v Ljubljani zamujala za en mesec. Cvetnega prahu je bilo v zraku malo, krepko pod povprečjem, le teden dni je bila dnevna koncentracija visoka. Na Obali je bila zabeležena podpovprečna količina cvetnega prahu jelše, začetek sezone je za teden dni zamujal. Sezona je bila izrazito kratka. JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ <2 20 0 APRIL MAJ JUNIJ JUNIJ JULIJ AVGUST 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 40 30 tr N O 20 10 2005 -POVPR. JELŠE ll 1 .. J J r v.. 200 m N O > HI i— •CO JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL Slika 16. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše januarja, februarja, marca in aprila 2005 in povprečje obdobja 1996-2003 v Kopru Figure 16. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen in January, February, March and April 2005 and the average of the period 1996-2003 in Koper 2005 —POVPR. JELŠE J 1 J Slika 17. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše januarja, februarja, marca in aprila 2005 in povprečje obdobja 1996-2003 v Ljubljani Figure 17. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen in January, February, March and April 2005 and the average of the period 1996-2003 in Ljubljana 0 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper and in Stajerska region in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in September as follows: Ragweed, Mugwort, Amaranth, Cypress, Grass, Dog's Mercury and Nettle family. 65 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001, 2002, 2003 in 2004 v obliki datotek formata PDF na zgoščenki. Številke biltena so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje, kjer ga v verziji, namenjeni zaslonskemu gledanju, najdete na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Naročite se lahko tudi na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. V tem primeru vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2-3 MB) ali tiskanje (velikost okoli 5-9 MB) v PDF formatu. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše cenjeno mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 67