17 Malakofavna je strokovni izraz za meh- kužce. Kljub majhnosti našega mor- ja so v njem zastopani s 393 vrstami mehkužcev z lupino. V našem morju najdemo 232 vrst polžev s hišico, pol- ži zaškrgarji brez hišice so v manjšini, saj jih je (le) okoli 100 vrst, školjk pa je 142 vrst. Tako v našem morju živi 18 % sredozemskih vrst polžev in 35 % vseh sredozemskih vrst školjk. Zaradi pomanjkanja slovenske litera- ture smo si v preteklosti pri določanju naše malakofavne pomagali zgolj s tujo literaturo. V letu 2014 pa je bil s pomo- čjo Evropskega sklada za trajnostni ra- zvoj ribištva pri zavodu Mediteranum izdan prvi obsežnejši slikovni ključ za polže in školjke našega, slovenskega, morja. V vodiču Polži in školjke slovenskega morja je predstavljenih 154 pogostejših vrst školjk in polžev, ki jih lahko srečamo pri sprehajanju po plaži ali potapljanju na dah. Njegov namen je tistemu, ki ga morski svet zanima, približati te nenava- Določimo polže in školjke našega morja Besedilo in foto: Jan Simič dne živali. V slikovnem ključu so natanč- neje predstavljene najpogostejše vrste (slovensko in latinsko ime, opis lupine oz. hišice, velikost, življenjsko okolje, za- nimivosti). Na isti strani se nahajajo še razlikovalni znaki za podobne vrste. Da bi bil slikovni ključ čim bolj pregleden in enostaven za uporabo, so podobne vrste predstavljene na isti strani. V besedilu je predstavljeno, kako se vrste med seboj ločijo. Ker pa so pri pravilni določitvi ve- činoma potrebni pregledi podrobnosti, so ponekod prikazani tudi povečani deli hi- šic oz. lupin, ki so značilni za posamezno vrsto. Pri slovenskih imenih polžev in školjk je vladala zmeda, zato so vsi polži in školj- ke v tej knjigi dobili tudi slovensko ime, obstoječa imena pa so pravilno urejena. Nekatera imena so po raziskovanju izvora latinskih imen in značilnosti lupin pred- stavljena prvič. Iz večine je že razvidno, kaj je značilno za posamezno vrsto. Ali bodo katera od imen prišla tudi v širšo uporabo, pa bo pokazal čas. V ključu so vključena tudi domača imena, ki jih upo- rabljajo naši ribiči. Polži imajo obsežen jedilnik, od drobirja in alg do mesa, zato so v slikovnem ključu predstavljene tudi prehranske navade po- sameznih vrst polžev in tudi školjk. Pri določanju vrst polžev nam najbolj po- maga hišica, s pomočjo katere se da z ve- liko verjetnostjo določiti polža. A pri tem moramo biti pozorni, saj so lahko hišice iste vrste med seboj zelo raznolike. Lah- ko se pojavljajo tudi v več oblikovnih in barvnih različicah, na kar je v vodiču pri tovrstnih vrstah tudi posebej opozorjeno. Ogrožene in zaščitene vrste so v ključu posebej poudarjene, prav z namenom, da jih spoznamo. Tako ozaveščeni bomo ob naslednjem srečanju žival pustili v morju, kamor tudi spada, in s takim pristopom pripomogli k njeni ohranitvi. Med njimi najdemo velikega leščurja (Pinna nobilis), ki nosi sloves največje evropske školjke. Njegovo nabiranje je v Naslovnica in notranja stran slikovnega ključa knjige Polži in školjke slovenskega morja; vodič za določanje pogostejših polžev in školjk našega morja. Jan Simič. Zavod Mediteranum, Piran. 2014. 192 str. Nič več se nam ne bo treba spraševati, katero čudovito lu­ pino smo potegnili izpod blazine na plaži, katera je tista, ki jo je s potapljanja prinesel sosed, in kaj smo našli na školjčišču v Ankaranu. Knjižica Polži in školjke slovenskega morja nam na poljuden, vendar strokovno neoporečen način ob odličnih fotografijah ter vrhunski tehnični in oblikovni zasnovi do podrobnosti predstavi vse tiste slovenske predstavnike polžev in školjk, ki jih najpogosteje srečamo na obali ali pri potapljanju. Izvedeli boste, kje in kako sploh živijo ta nenavadna bitja, kako jih določimo in še mnogo drugega. Format knjižice nam omogoča, da jo, ko gremo na plažo ali sprehod, vtaknemo v žep in jo imamo vedno ob sebi. Knjižica je tudi nenadomestljiva izobraževalna publika­ cija, zato jo morajo imeti vsi, ki jih zanimajo mehkužci. Namenjena je vsem ljubiteljem morja, strokovnjakom, šolarjem, študentom, potapljačem, učiteljem, profesorjem, okoljevarstvenikom in številnim drugim. 11 ,0 0 € Jan Simič Vodič za določanje pogostejših polžev in školjk našega morja Naložbo delno financirata: Evropski sklad za ribištvo: za trajnostni razvoj ribištva Evropska unija Republika Slovenija Jan Simič (10. 10. 1986) je diplomirani biolog in zaljubljenec v morje ter v vse živo v njem. Ne ločuje, sprejema vse organizme, tudi tiste, ki grizejo, nas opečejo ali nam pustijo drugačne neprijetne občutke. Nagiba se bolj k živalim s hrbtenico, še bolj pa mu pogled pritegnejo tiste brez nje. Tudi polži in školjke spadajo mednje. Zanje se je zanimal (beri: rinil vanje) že od nog, ki še niso služile svojemu namenu, pa do današnjih nog, malo bolj razvitih. V 15 letih je ustvaril obsežno zbirko lupin polžev in školjk, katere del lahko vidimo v muzeju Čarobni svet školjk v Piranu. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 cm Jan Sim ič P O L Ž I IN Š K O L J K E S L O V E N S K E G A M O R J A LEGENDA IKON Zamenjava Raznolikost ogroženost tujerodnost alge drobir meso plankton mrhovina les velika 8 cm naprej srednja 1 ­ 8 cm majhna do 1 cm velikost 76 77 Rissoa similis Družina: Rissoidae – risoje Rissoa splendida Eichwald, 1830 Slovensko ime: pikčasta risoja Opis: Ima majhno, široko in trdno hišico s širokimi navpičnimi rebrci. Zavoji so izbočeni. Za to vrsto je značilno vijolično ustje in spiralno potekajoče rjave pikice po hišici. Včasih je tudi vrh hišice vijoličen. Velikost: do 5 mm v višino Življenjsko okolje: Živi v bibavičnem pasu in infralitoralu med algami. Podobne vrste: Rissoa similis in Rissoa splendida sta bolj čokati kot Rissoa decorata/guerinii/variabi- lis. Rissoa similis se od ostalih vrst našega morja loči po velikem številu navpičnih reber, majhnih dimenzijah in ustju, ki je rjavkasto, in ne vijolično (kot pri Rissoa decorata/splendida/guerinii/variabi- lis). Rissoa decorata je zelo podobna vrsti Rissoa guerinii, vendar ima slednja večje število navpič- nih reber (11–12) na zadnjem zavoju, Rissoa decora- ta pa največ devet. Rissoa decorata ima pogosto med navpičnimi rebri rjave pramene. Rissoa variabilis ima značilno površino – spiralne brazde z luknji- cami, ki tvorijo mrežast vzorec (a). Prepoznaven vzorec na zavojih ustvarjajo rjave pike z rjavimi spi- ralnimi črtami. Zaradi značilne površine in vzorca bomo Rissoa variabilis lažje določili kot druge polže iz rodu Rissoa. Opozorilo: Vrste so zaradi miniaturnih hišic in njihove raznolikosti težko določljive. Za njihovo določevanje boste potrebovali lupo. Rissoa splendida Rissoa guerinii Rissoa decorata Rissoa variabilis a 76 77 Rissoa similis Družina: Rissoidae – risoje Ris oa splend da Eichwald, 1830 Sl vensko ime: pikčast risoja Opis: Ima majhno, široko in trdno hišico s širokimi navpičn mi rebrci. Zav ji so izbočeni. Za to vrsto je značil vijolič o ustje in spiraln potekajoče rjave pik e po hišici. Včasih je tudi vrh h šice vijoličen. Velikost: do 5 mm v višino Življenjsko okolje: Živi v bibavičnem pasu in infralitoralu ed algami. Podobne vrste: Ris oa similis in Rissoa splendida sta bolj čokati kot Risso decorata/guerinii/variabi- lis. Rissoa simili se od ostalih vrst našega morja loči po velikem številu navpičnih reber, majhnih dimenzijah in ust u, i je rjavkasto, in e vijolično (kot pri Risso decorata/splendida/guerinii/variabi- lis). Rissoa d corata je zelo podobna vrsti Rissoa guerinii, vendar ima slednja ečje število navpič- nih reber (11–12) na dnjem zavoju, Rissoa decora- ta pa največ devet. Rissoa decorata ima pogosto med navpičnimi reb i rjave pramene. Rissoa variabilis ma značilno površino – spiralne brazde z luknji- cami, ki tvorijo mrežast vzorec (a). Prepoznaven v orec na zavojih ustvarjajo rjave pike z rjavimi spi- alnimi črtami. Zaradi značil površine in vzorca b mo Rissoa v riabilis lažje določili kot druge polže z rodu Rissoa. Opozorilo: Vrste so zaradi miniaturnih hišic in njih ve raznoli sti težko določljive. Za njihovo določevanje boste potrebovali lupo. Rissoa splendida R ssoa guerinii Rissoa decorata Ris oa variabilis a 18 Sloveniji prepovedano. Ta sredozemski endemit pogosto živi v sožitju s stražno rakovico (Nepinnotheres pinnotheres), kar je še ena od mnogih zanimivosti, ki jih najdete v predstavljenem čtivu. Knjigo Polži in školjke slovenskega morja lahko brezplačno dobite v Muzeju školjk v Piranu. Preko svet.skoljk@gmail.com pa si jo lahko tudi naročite, pri čemer sami krijete stroške pakiranja v višini 2,8 € in poštnine. Navadni rožiček (Cerithium vulgatum) je pogost polž naše obale. Zaradi raznolikih hišic je bilo skozi čas opisanih več vrst, a se je ob pregledu izkazalo, da gre le za različne pojavne oblike in ne ločene vrste. MUZEJ ŠKOLJK PIRAN V Piranu je postavljen stalni muzej školjk in polžev ter drugih morskih živali. S to vsebino je muzej v Sloveniji edinstven in tudi v Evropi eden redkejših. V njem se preko zanimivih besedil spoznamo s kopenskimi, sladkovodnimi in morskimi polži ter školjkami. Na ogled je več kot 3.000 polžev in školjk, družbo pa jim de- lajo tudi fosili in druga bitja, s katerimi si delijo morsko dno, kot so raki, zvezde, ježi in kačjerepi. Muzej školjk Piran Tartinjev trg 15, Piran http://www.svet-skoljk.si svet.skoljk@gmail.com Facebook: Muzej školjk Odpiralni čas marec–maj 11.00–18.00 odprto vsak dan razen ob ponedeljkih junij–september 10.00–20.00 odprto vsak dan oktober–november 11.00–18.00 odprto vsak dan razen ob ponedeljkih december–februar 11.00–18.00 odprto ob vikendih in praznikih ter šolskih počitnicah Prenašanja dvoživk čez cesto Besedilo: Anamarija Žagar Tudi letos je herpetološko društvo v Ljubljani in Mariboru ter njuni okolici in na več mestih v Prekmurju organiziralo ali sodelovalo pri izvedbi več akcij prenašanja dvoživk čez cesto s pomočjo prostovoljcev. Društvene akcije so potekale s podporo MOL, MOM, ŠOU v Ljubljani, CKFF in ZOO Ljubljana. Na vseh akcijah smo postavili začasno ograjo, ki preprečuje dvo- živkam, da gredo na cestišče, ponekod smo ob ograji zakopali vedra. Ob večerih smo dvoživke prenašali čez cesto, od koder so lahko nadaljevale svojo pot selitve od prezimovališč na mresti- šča. Najbolj številčna je bila akcija na Večni poti, kjer smo čez cesto prenesli skupno 4.152 dvoživk. Najbolj vrstno pestra pa je bila akcija v KP Ljubljansko barje s kar osmimi vrstami dvoživk. Zahvaljujemo se vsem prostovoljcem, ki so nam pri aktivnostih pomagali; skupaj jih je bilo več kot 250! Tovrstne akcije imajo ne le neposredni ohranitveni učinek za posamezne osebke dvoživk, pač pa tudi osveščevalni namen. Vendar poudarjamo, da so le za- časni naravovarstveni ukrep v kompleksni problematiki dvoživk v prometu, ki v Sloveniji še ni zadostno urejena! V Herpetološkem društvu – Societas herpetologica slovenica smo v Lju- bljani poleg svoje akcije na Večni poti sodelovali še pri dveh akcijah v or- ganizaciji Krajinskega parka Ljubljansko barje. Na sliki je prikaz vrstne sestave prenesenih dvoživk v sklopu akcije v Bistri v organizaciji parka. (pripravila: Maja Sopotnik) Navadna krastača, 43 % N edoločeno, 7 % Navadni pupek, 24 % Rosnica, 16 % Rjave žabe, 4 % Zelene žabe, 3 % Veliki pupek, 1 % Zelena rega, 1 % Sekulja Planinski pupek