Podlistek. Roparji v Ussatski jami. Franooaka poyest. Pod goro Ussat v IranfcoskiK Pirenejali se naEajajo toplice, katcrih vodai slovi kot uspešno sredshro zoper živčne bolezni. Vsakb, leto prihaja mnogo bledih in nervoznili dam pod Ussat. Cista voda in gorska tihota jih okrepita, bližnja mestece Jaraskon pa jim skrbi za razvedrilo. Kopališkemu hotolu nasproti zija v skalnati gori velika odprtina, ki vodi turista do znamenite iame ,,ides echelles." Jama je razdeljena v gornjo in Idolnjo. CloveSka roka je razširila od narave narejeni hodnik, ki vodl v gornjo jam,b> Nad volikim prostorom se vspenja krasen, visoki obok. V čudnih oblikah. in slikah vise raz stropa, rastejo ob steni svetli kapniki,, v sredini jame pa Iežj temno, molčečo jozero. Colnič povede turista prcko tiMh. valov. Vzpno so z vodnikom v viSino skalnate stone in stoji skoro oh robu, ki moji prvo jamo in tvori nevarni prehod v drugo. Raz roba se vidi vanjo, ležečo petdeset Čcvljev ni2jo od gornje jame. Deset korakov pod robom moli iz stene par metrov široka plošfta, v katero se zatikajo zobje leslvice. Zraven te plošCe zija globok prepajd. Drzen je bil filovek, ki si je napravil nevarno pot med jamama. Moi-ebiti je živel že pračlovek v družbi predpotopne živalfi v njej. Pregleduje, razmišljuje turist - se strese, ko stopi na člove&ko kost . . »• Mnogo se jih beli v mehidh tleh okrog jezera — mnogo jih leži pod nemirni kapniki. Tupist vpraSuje — vodnik odgovarja» T.urist poalftiša,, se ozira po jezeru, v prepad . , « Meni, da vidi sliko idivje bijtke, meiii, da sliSi smrtne krike. Borno razsvitljuj8 vodnikova baklja ogromni prostor. Kaj 6e stopi izza kapniika ropar z nabito puško . . • Vodnik se smehlja. Ni ga tukaj človeka, ki bi bil nevaren turistu — nevarna mu je le lastna nespretnost. Ce mu izpoddrsne, ko pleza 6ez strmi rob do plošfie, kjer zatakne \iodnik zobe lestvice , . » Nevarna, grozna pot. Lestvica se strese — kamen je polzek. Vodnik ukazuje turistuv nag se nagiba zdaj na desno, zdaj na levo. Temen zija prepad pod steno, ki visi navpična v tmino, v grob. Vesel se oddahne turist, ko pride iz jame, na svetlo solnce, in poslu^a starega vodnika, ki mu pripoveduje o vseh podrobnostih i'esni6no povost o Ussatski jamL Najstarejširn Ijudem je bilaj dobro znana ta Jama. 0 prazmkili hodili in pltezali so po nli mladi .Taraskonci. Oikoli L 1804. je jama izgubila privlaSbost mladih izletnikov. Ropa/rska družba si jo jo izbrala v varno prebivališče. Bilia je to diužba Hrznili, v imenik NapoleonoviK protivnikov zopisanlh mož» Bili so izbriaani iz knjige življenja. Toda raje, neg-o bi se pustili odpcljati na vroče južne otoke, raje nego bi Cakali smrtne obso'dbe v pariških ječah, raje so pobegli v gore,, (y nepristopne Pirenejo. Preganjani od vlado, ki se ]im je zdela krivična, so zaznamovali vsak dan svojega begunskega ?ivJ.jenja z roporn in umorora. Ussatski roparji so postali strai: okolice. Njih načelnilc je bil iz vojske ubegli, na španski meji rojeni podčastnik. Kot bivši tihotapec je poznal vse skrivne poti Pirenej. Poznai ie Ussatsko jamo, zato jo je izbral svoji družbi v nepremagljivo trdrijava« Takrat ni vodila Se sedanja razširjena pot v jamo. Ozkja odprtina, skozi katero se Je moglo lo plazpč se po tJeh, je bila vhod, Ce so zastružili roparji ozek vHod od znotraj, so bili popolnoma varni. V svesti si varnega zavetja, je bila njii predrznpst tem večja. Ustavljali so kurirje na državni cesti, ter jim Jemalil važne listine. Ropali so pošto in državne blagajne, vse, kar se je branilo, so postrolili — razsekalL Taraskon, 'Aix. Foix, glavno mesto okraja, so ŽiveJi v vednem strahu. Vse bogate hiše bile so že oropane. Sreča roparjev, gflas o spretnosti in pogumu njih glava^a, t-o množili roparsko 6eto z novimi tovariSi. Ne ve se {.rav, koliko jihi je bilo. Ljudski glas je menil, da jih je sto — v resnici jih je bilo morda okoli petdeset, (oda pogumnih, od nog do glave oboroženih mož. Skoraj dve Ieti so bili! roparji straH okolice. Drožniške čete niso opravile nifiesar* Pri vsih sp<> padih je bil ustreljen samo eden roparjev — orožnikov je padlo deset. fOkrajni glavar je prosil vojaške pomofii. Ker ni vedel nalančno števiRo roparjev, jo prosil kar za bataljon vojakov, Polkovnik, ki jo vodil polk, je hotol nastavitj sekiro na koronino vsega zlega — hotol je r.apasti roparje v njih varnem skrivTališ6u. Seveda ni bilo takrat še toplio pod Ussatom. {Dalje priliočtejIB.)