Uiitelj in katehet Vsa predavanja o vzgoji so doslej vsebovala teorijo o treh vzgojnih faktorjih — o šoli, cerkvi in domu, prav tako kot je vsako predavanje o nar. gospodarstvu v subjektivističnem smislu izzvenelo v poudarku treh činiteljev, in sicer dela, zemljišča in. kapitala. Kakor do sedaj ni bilo pravega sodelovanja teh treh faktorjev v produkcijskem procesu, tako tudi ni bilo iskrenega sodelovanja že omenjenih treh faktorjev pri vzgoji mladine. Učitelji tso hodili in hodijo danes svojo samostojno pot, tako v teoriji kot v praksi vzgojeslovja. Še dalje, še globlje je šla ta diferenciacija, ki je zajela že tudi kulturno izobraževalno delo na vasi in v mestu. Enako samostojno pot hodijo duhovniki, bodisi kot veroučitelji v šoli ali kot prosvetni delavci na vasi. Tako hodita šola in cerkev ločena pota. Tretji faktor dom, družina pa je odvisen od ostalih dveh. Postavljen je pred dilemo kam in s kom? Ali s šolo proti cerkvi, ali s cerkvijo proti šoli? Pristopi pa še četrti faktor, ki pa ima na vzgojo največji vpliv, ki sega v šolo — vidno se kaže v družini in zaznavan je tudi v cerkvi. Ta četrti faktor je družbeni in gospodarski položaj — je največja ovira pravi vzgoji. Pod njegovim vplivom so šola, cerkev in družina. + JUU SRESKO DRUŠTVO KRŠKO \c zborovalo dne 21. novembra 1937. Navzo čih je bilo 43 članov, t. j. 34,4 %, kar je pripisovati slabemu vremenu in slabim prometnim zvezam. Tovariš predsednik Hrovat Ivo je otvoril občni zbor in poročal o poteku in zaključku državne skupščine. Za tem je v svojem poročilu omenjal uspehe, ki jih je dosegla organizacija v preteklem letu. Omenjal pa je, da od nje ne moremo zahtevati čudežev, saj je odvisna njena moč in možnost, doseči uspehe od nas samih, od naše strnjenosti, čistega tovarištva in odločnosti. Kajti vodstvo ni oblast, ampak le poveljnik v boju za dosego naših pravic. Orisal je tudi zgodovino našega stanu ter predočil njegove borbe in žrtve. Tovariš predsednik je podal poročilo o ccljskem predsedniškem sestanku. Sledilo je tajniško in blagajniško poročilo. Tovariš blagajnik, Zdešar Henrik, obrazloži stanje blagajne, ki je zaradi zanikrnosti nekaterih članov v skrajno slabem stanju. Po daljšem sklepanju se določi, da podpišejo dolžniki reverz in poravnajo dolg do določenega termina. Če pa to ne bo zaleglo, se jih izroči odvetniku. Določi se dan zborovanja za vsa tri okrožja: mokronoško, kostanjeviško in krško, in sicer 18. december. Prihodnje skupno zborovanje bo prvo soboto meseca marca v Krškem. Ivo Hrovat, preds. Uršič Zora, tajnica. Obema, duhovniku in učitelju, je skupna skrb za dobro vzgojo otroka. Da je otrok sprejemljiv za vzgojna načela, mora biti fi- zično in tclcsno zdrav. Njegova volja, ki je v večini primerov dobra, ne sme biti ovirana od zaprek, ki jim volja otroka mora kloniti. Otrok doživlja neuspeh za neuspehom. Slednjič se vda pasivnosti in vsi vzgojni vplivi, vsa prizadevanja so brez pozitivnega uspeha. Potem pa tožbe in jadikovanje — pedagogov in staršev o pokvarjenosti današnje mladine. Otrok mora imeti dobro ekonomsko podlago; to se pravi starši morajo živeti v ugodnih socialnih razmerah. Priboriti staršem dober gospodarski položaj, se pravi dati otroku vse pogoje, ki so za učinkovito vzgojo potrcbni. Odstraniti je treba iz človeške družbe vse vzroke, ki onemogočajo človeku primerno življenje 99 % delovnih množic. Šele potem bo mogoee izslediti individualno krivdo, tako na vzgojitelju kot na otroku. Mislim, da je to platforma, na kateri se lahko združita učitelj in katehet, čeprav sta različncga svetovnega nazora. Tako bo tudi ponehala borba med »klerikalci« in »liberalci« v vrstah naših pedagogov. Skupno delo. Z veseljem moram konstatirati, da je borba za nov gospodarski red in s tem pokret za skupen nastop učitelja in kateheta izšla iz vrst mlajšega učiteljstva. Ali ni ironija, da morata brskati po matičnih knjigah učitelj in učiteljica in v teh knjigah iskati statistični material za študij socialnih razmer svojega šolskega okoliša. Duhovniki pa imamo knjige pred nosom in ne uporabimo dragocenega materiala, ki je shranjen v teh knjigah. Ne poznam kateheta v Sloveniji, ki bi se posvetil študiju socialnih razmer svojega okoliša, župne občine ali šolskega teritorija — ali vsaj ne vem, da bi kdo izmed duhovnikov v zadnjem času izdal kakšno slično delo. V študiju socialnih gospodarskih razmer bosta postala tovariša učitelj in katehet. V šolstvu prevladuje danes delovna metoda. Na vseh pedagoških tečajih se govori o osnovah strnjenega pouka. Učiteljstvo ima svoje strokovno pedagoško glasilo. Izdaja letne publikacije — monografije, kot so: J. Jurančič: Iz šole za narod. Doberšek: Vpliv socialnih razmer na vzgojo otrok... Mi slovenski kateheti pa vedrimo še vedno pod gostoljubno streho duhovniškega glasila »Vzajemnost«, ki pa ni pedagoško glasilo. Učitelji zbirajo podatke o gospodarskem položaju svojega šolskega okoliša. Takoj po premestitvi v drug šolski okoliš — zbira modcren učitelj podatke in študira gospodarske prilike. Primer Jurančič: Socialne prilike šolskega otroka krškega okraja. Ljubljanski zvcn, 1. LVII. — Koliko je pa nas katchetov, ki smo že leta in leta na isti šoli — pa bi študirali socialne razmere, ki nam ne bi samo dobro služile v šoli, ampak tudi v pridigah, v spovednici in pri prosvetnem delu. Pač pa imamo na popisnicah nove župniiske kartotcke: Mož član društva, žcna članica društva — časopisi — mesto vprašanj o stanovanjskih razmerah, prehrani, obleki itd. — Čemu vsiljevati časopis družini ali človeku, ki nirria niti za vžigalice in ne za sol. Zakaj siliti koga v društvo, ko nima toliko, da bi plačal članarino. Tukaj je platforma za solidno sožitje, za trajno zvezo in delo med učiteljem in katehetom. Na neki župniji sem zbiral statistični material — pri tem delu me je podpiralo učiteljstvo. — Študij gospodarskih razmer, socialnih in moralnih. To je baza za skupno delo med katehetom in učiteljem tako v šoli kakor tudi izven šole. — Ta skupnost, ta harmonična povezanost obeh faktorjev se potem labko prencse v ves vzgojni sestav — a se lahko uspešno uporablja pri vzgoji posameznika in analizi posameznih primerov. Primeri skupnega nastopa v poSameznih primerih. V šoli se izvrši nemoralno dejanje. — Znan je primer kraje. Kakšen je bil do sedaj postopek? Kratek proces — ugotovitev, izsleditev krivca in kazen. Učitelj je vso to proceduro vršil v smislu družbenih, etičnih norm. Delikvent je bil potem še »eksemplarično« kaznovan od kateheta radi kršitve božjepravnih norm. Niti učitelj in ne katehet nista poznala materialnih razmer, v katerib živi otok, ki je kradel. Oba sta vzgojitelja, toda oba sta konstatirala le delikt — in sicer vsak iz svojega svetovnonazornega vidika in ga tako tudi oba po svojem vidiku kaznovala. V kaznovanju sta bila oba solidarna. Zakaj ne bi bila še pri iskanju vzrokov, iz katerih izhaja prekršek. Učitelj razlaga v zgodovinski uri otrokom dobo svetovne vojne. Moderen učitelj uporabi vse ostale predmete, da ponazori otrokom vzroke, potek in posledice te strašne vojne. Katehet lahko obravnava isti predmet pri razlagi dekaloga — in sicer, ko razlaga 5. božjo zapoved »Ne ubijaj«! Kakšen bo rezultat pri obeh? (Predpostavljam, da katehet in učitelj upoštevata gospodarske in socialne vzroke vojn.) Ali ,ne bo ista konkluzija, učitelja, kateheta ter otrok. — Vzroki svetovne vojne so bili: borba za nova tržišča, za nova ležišča rudnin — dobiček, orožarne. — Katehet bo dal tem materialnim vzrokom še glavni argument. Človeštvo je zapustilo moralne principe — sc vdalo krivičnemu pridobivanju, mamonizmu. Sklep pa bo: Da ne bo nobene vojne več — proč s krivičnim gospodarskim redom, ki je v opreki z zakoni družbenega sožitja, kakor tudi z božjepravnimi normami. Da se v takih vprašanjih katehet in učitelj ne znajdeta, je razumljivo. Oba ne poznata materialnih vzrokov, ne vesta, da obstoja ta tvorni sprožilec vseh morij. Zato sta bila oba navdušena ob svetovnem klanju za cesarja in domovino — katehet še poleg tega za vero. V deci pa se je odražala ta navdušena vojna psihoza — in to po svoje, da so se šli v prostem času vojne — dveh front — ofenziva in defenziva. Isto se lahko ponovi v novi svetovni vojni. Vpliv okolice. — Spolna dozorelost otroka. — Ne mislim tukaj toliko na fizično zrclost, kot na miselno spolno zrelega otroka, — ki je dozorel na cesti. — Otrok jc miselno spolno dozorel. Govorica in razna namigavanja kažejo na to. — Kaj storita učitelj in katehet. — Opomin, kazen, morda izolacija ali predčasna odpustitev iz šole. — Kaj pa, ko bi šla vzgojitelja iskat vzrokov te napačne miselne spolne zrelosti. — Ta individualna krivda, ta »premišljena« zlobnost bi se naenkrat prikazala kot krivda kolektiva, družbe. Morda bi našla popolnoma tvorni vzrok — kot je to stanovanjska kriza, zaposlitev očeta in matere — v produkc. procesu — in s tem nujnost šole na cesti. Tako sem na nekoliko primerih poskušal dokazati, da je sodelovanje kateheta in učitelja v šoli možno, da celo nujno. Oba se morata otresti ozkega strankarskega vpliva. Spoznati morata socialni in gospodarski položaj delavskih množic. Že to iskanje jih druži. Tesneje pa jih poveže spoznanje, da so nezdrave gospodarske in socialne razmere največji sovražnik prave vzgoje. Ne gremo se več liberalce in klerikalce — pojdimo se rajši socialne delavce. Katehet.