OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Datum: 24.5.1983 POLOŽAJ IN RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA : 1. Uvod Namen naše informacije je predočiti stanje na področju drobnega gospodarstva družbenega in osebnega dela v občini Ljubljana-Šiška, prikazati značilnosti njegovega dosedanjega ter možnosti njegovega nadaljnega razvoja, pri tem pa že opredeliti nekatere naloge, z uresničitvijo katerih lahko pričakujemo, da bo v naslednjem obdobju na tem področju narejen korak naprej. Informacijo je potrebno obravnavati kot parcialni del gradiva, katerega je pripravil o drobnem gospodarstvu Ljubljane Zavod za družbeno planiranje Ljubljana, ki naj poudari le specifičnosti v občini Ljubljana-Šiška. II. Vloga drobnega gospodarstva v celotnem gospodarstvu občine Ljubljana-Siška V občini Ljubljana-Šiška deluje 21 organizacij združe-nega dela (7 enovitih, 2 ONPZ, 7 TOZD, 5 POZD), ki jih po kriterijih drobnega gospodarstva uvrščamo v to področ-je. V področje samostojnega osebnega dela v drobnem gospodarstvu vključujemo 1092 samostojnih obrtnikov, 206 avtoprevoznikov, 41 gostincev ter 206 občanov, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic. Združeno delo v drobnem gospodarstvu zaposluje 1342 delavcev ali 35 % vseh zaposlenih v drobnem gospodar-stvu, samostojno delo pa 2496 ali 65 % vseh zaposlenih v drobnem gospodarstvu. Družbeni proizvod drobnega gospodarstva predstavlja v celotnem družbenem proizvodu občine 11 %. Udeležba družbenega proizvoda samostojnega osebnega dela pred-stavlja 70% v ustvarjenem družbenem proizvodu drobnega gospodarstva. Delež OZD s področja drobnega gospo-darstva v ustvarjenem družbenem proizvodu je skromen, kar je posledica stagniranja te dejavnosti, dočim se šte-vilo samostojnih obrtnikov povečuje. Pregled števila samostojnih obrtnikov, število pri njih zapostenih delavcev ter število oseb, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic, prikazuje naslednja tabela: Št. obrato-valnic Št. Obrt kot zapo- postran. slenih poklic Izdelovanje predmetov iz nekovin Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov Izdelava in popravilo elektromehaničnih izdelkov Izdelava in popravilo lesenih predmetov Izdelava in popravilo tekstilnih izdelkov Izdelava in popravilo predmetov iz gume Izdelava živilskih proizvodov Izdelava in popravilo raznovrstnih proizvodov Stavbna obrt in izdelovanje gradbenega materiala Osebne storitve in storitve gospodinjstvom Gostinstvo Avtoprevozn ištvo 10 4 2 323 314 107 77 161 61 119 161 21 60 42 29 27 28 8 13 14 4 140 157 75 179 170 11 135 50 49 41 52 — 206 4 2 SKUPAJ 1339 1157 369 Zelo slabo so pokrite z obratovalnicami krajevne skup-nosti Bukovica-Sinkov turn, Vodice in Trnovec-Topol. Če-prav tudi v ostalih KS niso zastopane vse dejavnosti, je treba obrtno ponudbo obravnavati v širši družbeni skup-nosti, tj. občine in celo mesta kot celota. 111. Značilnosti dosedanjega razvoja Na območju občine Ljubljana-šiška je že nekaj let občutno premajhno število organizacij drobnega gospo-darstva, zmanjšuje pa se število v njih zaposlenih delav-cev. Približno v enakem deležu po številu OZD sta zasto-pani proizvodna in storitvena dejavnost. Proizvodna de-javnost je slabše razvita, saj ustvarja za polovico manjši dohodek kot storitvene organizacije združenega dela. Ne-razvitost proizvodne dejavnosti družbenega dela drobnega gospodarstva ima številne neugodne posledice za razvoj gospodarstva kot celote in še posebej industrije. Pogla-vitna vzroka za tako stanje sta združevanje enot drobne-ga gospodarstva z večjimi organizacijami združenega dela in dejstvo, da OZD praktično niso prenesle dela svoje proizvodnje, ki je zanje neracionalen, na OZD drobnega gospodarstva. V dosedanjem razvoju samostojnega osebnega dela ugotavljamo, da se je le-to v zadnjih petih letih povečaio za 376 novih obratovalnic oziroma letno za 8,5%. Največji porast beležimo pri številu obratovalnic za izdelavo in popravilo kovinskih izdelkov, v stavbni obrti ter pri oseb-nih storitvah in storitvah gospodinjstvom. Močno se je povečalo tudi število občanov, ki opravljajo obrtno de-javnost kot postranski poklic. Sorazmerno s tem je raslo tudi število pri samostojnih obrtnikih zaposlenih delavcev. Vsakoletno statistično spremljanje samostojnega oseb-nega dela nam pokažejo dolocene tendence razvoja, ven-dar na podlagi formalnega spremljanja ne moremo dolo-čiti točnega razmerja med proizvodno in storitveno obrtjo, saj naslov obrti ni zadosten razlog za njihovo klasifikacijo. V letih 1974 in 1975 je bilo v občini Šiška ustanovlje-nih pet pogodbenih organizacij združenega dela: TIBA, LITEKS, BELPLAST, OFSET in KANU. Kljub temu, da te pogodbene organizacije izkazujejo v glavnem boljše po-slovne rezultate kot jih dosegajo organizacije v teh pano-gah gospodarstva, se število POZD v šiški ne povečuje. Pri tem moramo omeniti kot zaviralni moment togost obrtnega zakona, ki ne omogoča večjega števila delavcev za postopen prehod v višjo obliko organiziranosti, težave pri zagotavljanju dodatnih sredstev za pridobitev novih večjih prostorov in včasih tudi pomanjkljive informacije v razvojnih možnostih. Velika škoda je, da je ideja o usta-novitvi informacijskega centra ni realizirana. Poudariti moramo, da trditve, da so občinske uprave zaradi davkov nenaklonjene ustanavljanju POZD, ne držijo, ker je davek iz dohodka POZD prav tako izvirni dohodek občinskega proračuna. IV. Dejavniki, ki vplivajo na razvoj drobnega gospodarstva Vse Ijubljanske občine so v letu 1982 pristopile k druž-benemu dogovoru o pospeševanju razvoja drobnega go-spodarstva. V dogovoru so se obvezale, da bodo s stimu-lativno davčno politiko spodbujale naložbe v deficitarne dejavnosti. V družbenem planu občine Ljubljana-šiška kakor tudi mesta Ljubljane so bile začrtane družbene aktivnosti v smeri pospeševanja drobnega gospodarstva. Vsa družbena prizadevanja pa do sedaj niso našla ustre-znega odziva in niso vplivala na bistvene kvalitetnejše spremembe znotraj drobnega gospodarstva. V planih krajevnih skupnosti je posebna pozornost po-svečena storitvenemu delu samostojnega osebnega dela, vendar je dostikral planiranje potreb nerealno, saj ostaja pri zapisovanju želja, ničesar pa ni dorečenega o pogojih za razvoj teh dejavnosti. Družbeni dogovor o razvoju drobnega gospodarstva kakor tudi družbeni plan občine nas obvezujeta, da bomo: — pospeševali vse oblike vključevanja zasebnih proizva-jalcev v kooperacijsko proizvodnjo tistih izdelkov, ki so pomembni za nemoten proizvodni proces, — združevali sredstva in delo delavcev, ki so na zača-snem delu v tujini, v obliki kooperacijske dejavnosti, zlasti pa še v pogodbene organizacije združenega dela, — pri planiranju storitvenih dejavnosti upoštevali potre-be krajevnih skupnosti, kakor tudi širše družbene skupno-sti (občine, mesta Ljubljane), — pri planiranju razvoja storitvenega dela drobnega gospodarstva izhajali iz dosedanjih in predvidenih demo-grafskih gibanj, razvojnih teženj urbanizma, osebnega in družbenega standarda. Pri obravnavi problematike drobnega gospodarstva se ne postavlja več vprašanje kolikšnega pomena je, temveč le na kakšen način drobno gospodarstvo razvijati v skla-du z njegovim položajem v ceiotnem ekonomskem raz-voju. Da bi se odgovorilo na vprašanje bodočega razvoja drobnega gospodarstva, je potrebno kritično oceniti nje-govo razvitost ob analizi vzrokov in posledic razvoja, ka-kor tudi odprtih vprašanj v obstoječih pogojih. Največji problem pri nadaljnjem razvoju obrtne dejavnosti pred-stavljajo poslovni prostori, cenovna in davčna politika, kre-ditiranje, izobraževanje, kakor tudi izdajanje samih obrtnih dovoljenj. 1. Poslovni prostor Za razvoj drobnega gospodarstva je eden od osnovnih pogojev vprašanje zagotavljanja proizvodnih oziroma po-slovnih prostorov. Posebno pereče je vprašanje prostora na področju osebnega dela, glede na to, da v večini pri-merov občanom, ki si pridobe strokovno izobrazbo in imajo npr. sredstva za opremo, zmanjka sredstev za po-slovni prostor. Tudi na področju družbenega dela drobnega gospodar-stva se pojavlja enak problem zaradi razdrobljenosti in sorazmerno skromnih sredstev akumulacije ter slabih kre-ditnih pogojev. Sovlaganja v OZD iz drugih področij, npr. industrije, ni. Izgradnjo novih proizvodnih prostorov so zaključili v Mi-zarstvu Vižmarje, POZD TIBA gradi nove prostore, med-tem ko DO Usluga TOZD Mizarstvo zaradi nezadostnih finančnih sredstev v sedanjem gospodarskem trenutku ne more modernizirati svojih poslovno proizvodnih prostorov. Na območju naše občine je za storitveno obrt predvi-denih več površin v stanovanjskih soseskah (SŠ 8/1, ŠS 8/2), za katere pa investitor težko dobi kupce. Nekaj po-vršin bo zagotovljenih v okviru projekta za revitalizacijo starejših naselij. Te površine bodo namenjene predvsem specializiranim obratovalnicam, ki naj zadovoljijo potrebe širšega območja občine. Akcija za urbanistično odrejanje obrtniških cen je v ne-katerih novih soseskah že izpeljana (ŠP4, 5), vendar ni v celoti realizirana, ker visoke cene komunalnega ure-janja zemljišč odbijajo interesente. V družbenem planu občine smo za dejavnosti, ki so hrupnejše in prostorsko zahtevnejše, opredeliii obrtne cone, in sicer ŠP-13/2 Poljane, ŠP-3 Trata, MeP-1 Med-vode ter obrtno cono v Podutiku. Navedeno cone so prav tako opredeljene v urbanističnem planu in so v fazi obde-lave, v kolikor jih zaradi zakona o varstvu kmetijskih zem-Ijišč ne bo potrebno delno novelirati (ŠP-13/2, MeP-1). Kljub temu, da so obrtne cone opredeljene, je njihova celotna realizacija vprašljiva, saj niso dokončno rešeni viri financiranja in v sedanjem trenutku ni pričakovati več-jih premikov. Izvršni svet občine Ljubljana-Šiška je 1.1981 izločil 6,2 milijonadin za sofinanciranje nakupov poslovnih prostorov in zadolžil samoupravno stanovanjsko skupnost občine Ljubljana-Šiška, da ta sredstva oplemeniti. Zaradi omeje-nih kreditnih potencialov bank naloga ni bila realizirana, koriščenje le-teh sredstev brez oplemenitenja pri banki pa bi bilo nesmotrno za odkup prostorov, ker bi lahko zagotovili le 4 lokale. 2. Politika cen Politika cen storitev in proizvodov drobnega gospodar-stva je zasnovana na enakih načelih, ki veljajo tudi za drugo gospodarstvo. Osnovna regulativna politika cen se izvaja na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, kakor tudi odločitvah pristojnih organov pod pogoji, ki jih narekuje tekoča gospodarska politika. Pri postavljanju politike cen se moramo zavedati, da cene v veliki meri vplivajo na razvoj drobnega gospodar-stva, saj brez zadovoljivih sredstev oziroma ustreznega dohodka ne moremo pričakovati uspešnega razvoja drob-nega gospodarstva. Zato moramo pri opredeljevanju po-litike in nivoja cen upoštevati ekonomski položaj drobne-ga gospodarstva kakor tudi družbeno potrebo njegovega nadaljnjega razvoja. To se nanaša tudi na organizacije združenega dela s po-dročja obrti kakor tudi na storitve in proizvode samostoj-nih obrtnikov. Politika cen naj bi bila eden od dejavnikov, s katerimi naj bi v občini kakor tudi na področju celotne Ljubljane spodbujali razvoj drobnega gospodarstva, predvsem defi-citarnih storitvenih dejavnosti. V zadnjih dveh letih je rast cen obrtnih storitev občutno nižja kot rast cen industrijskih proizvodov in so cene obrtnih storitev še naprej nerealne. Dejanske cene ne pokrivajo kalkulativnih stroškov. Takšno stanje ima mo-čan vpliv na storitveno dejavnost, v kateri predstavljajo zaradi delovne intenzivnosti večji del stroškov osebni do-hodki. V takih pogojih ni mogoče računati na razcvet obrtne dejavnosti. 3. Kreditna politika Vzporedno z zagotavljanjem ustreznih poslovno proiz-vodnih prostorov za nadaljnji razvoj drobnega gospodar-stva je prav tako pomembno kreditiranje in financiranje drobnega gospodarstva. Družbeni dogovor SR Slovenije o razvoju drobnega go-spodarstva obvezuje tudi banke* kot sopodpisnike ome-njenega dogovora, da bodo tudi v bodoče z ustrezno kre-ditno politiko pospeševale razvoj drobnega gospodarstva. Prednost pri naložbah po kriterijih bank imajo predvsem tiste dejavnosti, ki so v občinskih razvojnih programih opredeljene kot deficitarne oziroma prioritetne. V letnem načrtu banke je predvideno dodeljevanje in-vesticijskih kreditov samostojnim obrtnikom do 30% pred-računske vrednosti, vendar ne več kot 500.000 din. Tudi kreditna sposobnost večine posojilojemalev se giblje v razponu od 500.000 din do 800.000 din kredita. Ker ban-ke niso imele izdelanih kriterijev za dodeljevanje kreditov in zaradi omejitve investicijskega potenciala je prišlo pri kreditiranju do zastojev. V sedanjem trenutku predstavlja poseben problem višina obrestne mere. 4. Kadri in zaposlovanje Misel, da lahko drobno gospodarstvo zaposli več delav-cev, je v sedanjem gospodarskem trenutku še bolj prisot-na kot v preteklosti, hkrati pa ugotavljamo, da se število zaposlenih v OZD drobnega gospodarstva zmanjšuje. Vzpo-redno s tem pa se povečuje število delavcev v zasebnem sektorju drobnega gospodarstva predvsem na račun novo-ustanovljenih obratovalnic samostojnih obrtnikov. Povprečno število zaposlenih v obratovalnicah samo-stojnih obrtnikov je le 1,5 delavcev na obratovalnico, kar je sorazmeroma malo ob dejstvu, da le 774 samostojnih obrtnikov uporablja dopolnilno delo drugih delavcev. Ob upoštevanju teh podatkov ugotavljamo, da je na področju samostojnega osebnega dela dovolj neizkoriščenih mož-nosti pri večjem zaposlovanju. Problematika pridobivanja poslovnih prostorov, neustrezna cenovna in kreditna po-iitika ter pomanjkljive informacije o perspektivnih progra-mih neugodno vplivajo na povečano zaposlovanje. Čeprav za občino Šiška nimamo natančnih podatkov o kadrovski strukturi drobnega gospodarstva, lahko trdi-mo, da je le-ta neustrezna, saj je delež delavcev brez strokovne izobrazbe relativno visok (44%). Poseben pomen pri ureditvi teh strukturnih neskladij ima usmerjeno izobraževanje in izobraževanje ob delu. Uspešno delovanje sistema posebnih izobraževalnih skup-nosti je neposredno odvisno od tega, kako se drobno gospodarstvo vključuje v ta sistem in kako uspe uveljaviti svoje potrebe. Poseben problem predstavlja izobraževa-nje za deficitarne poklice, katerih ni nihče pripravljen štipendirati. V svojih načrtih smo precenili pripravljenost vključeva-nja delavcev na začasnem delu v tujini v drobno gospo-darstvo. Večina potrebuje stanovanjski in poslovni pro-stor, katerega želi imeti v sklopu individualne hiše z de-lavnico, vendar se srečajo v večini primerov s previsokimi stroški izgradnje in pomanjkanjem ustreznih lokacij. Inte-res je usmerjen predvsem v visoko avtomatizirano proiz-vodno dejavnost, katero omejujejo carinski predpisi, v iz-gradnjo penzionov (omejitve glede prostora in števila de-lavcev), večina pa želi opravljati storitve s težko gradbeno mehanizacijo, avtoprevozništvom in taksi dejavnostjo. Pri tem večina teh delavcev nima ustrezne kvalifikacije po veljavnem obrtnem zakonu. " Podpisnice dogovora: LB — Gospodarska banka, Beograjska banka TBL, Jugobanka TB Ljubljana, Invest banka — PE Ljubljana. 5. Davčna politika Za usklajevanje davčne politike je zadolžen občinski izvršni svet. Osnovna določila za odmero davka od do-hodka iz gospodarskih dejavnosti odreja zakon o davkih občanov, konkretizira pa občinski odlok. Zaradi enotnega izvajanja in prilagajanja davčne politike letnim resolucijam o pospeševanju malega gospodarstva se za vsako leto v Sloveniji sprejme družbeni dogovor o usklajevanju davč-ne politike, posebej pa se usklajuje izvajanje dogovora v Ijubljanski regiji in občinah mesta Ljubljane. Nov zakon o davkih občanov drugače opredeljuje zaje-manje dohodka ter z njegovo razporeditvijo in obreme-nitvijo omogoča stimulativnejše obdavčenje. Odlok o davkih občanov, ki ga je sprejela Skupščina občine Ljubljana-Šiška je razširil olajšave za storitvene kakor tudi za proizvodne dejavnosti in v posameznih pri-merih lahko dosegajo tudi 80% odmerjenega davka. V nadaljevanju podajamo pregled olajšav, ki jih prizna-vamo na podlagi zakona o davkih občanov ali odloka o davkih občanov in sicer: — začetniki — vlaganje v razširjeno reprodukcijo — opravljanje določenih dejavnosti (tako se dejavno-slim s področja stavbne obrti, gostinskim in nekaterim storitvenim priznavajo 20% olajšave; dejavnostim s pod-ročja tehničnih in osebnih storitev in storitev gospodinj-stvom 30% olajšave) — sprejemanje učencev v gospodarstvu in štipendistov ter študentov na proizvodnem delu — starost — invalidi. Odlok nadalje določa večje olajšave za dejavnosti, ki z izvozom blaga domače proizvodnje in storitev na kon-vertibilnem področju, ustvarjajo devizni priliv, kar je pogo-jeno z odstotki deleža v izvozu. V kolikor znaša delež v izvozu med 5% in 35% znašajo davčne olajšave od 5 % do 50 %. Manjše obremenitve pri vlaganju sredstev v razširjeno reprodukcijo naj bi spodbujale zavezanca k razširitvi de-javnosti, ne pa trošenje sredstev za osebno porabo. Priznavanje davčnih olajšav zaradi vlaganja naj bi pri-spevalo k povečanju zmogljivosti, izboljšanju in moderni-zaciji opreme in načina dela v obrti in drugih gospodarskih dejavnostih. Vendar ugotavljamo, da parcialni ukrepi davčne politike ne morejo doseči zaželjenih rezultatov pri pospeševanju deficitarnih dejavnosti. Davčne olajšave učinkujejo šele, ko jih je zavezanec sposoben uveljaviti, to se pravi, ko tudi z drugimi ukrepi zavezanca ekonomsko usposobimo. Predvsem pa je treba poudariti, da davčna regulativa ni faktor, ki posebej močno vpliva na razvoj samostojnega osebnega dela, ker so primarni pogoji poslovni prostori, kreditna in cenovna politika. 6. Povezovanje enot drobnega gospodarstva z organizacijami združenega dela Povezovanje in združevanje samostojnega osebnega dela med seboj ali z OZD je pomemben pogoj za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, ki naj zagotovi večjo so-cialno varnost teh delavcev in nosilcev samostojnega osebnega dela, prav tako pa naj omogoči nadaljnjo per-spektivo. Kooperacije so se v preteklih letih razvijale počasi, ven-dar se le dosegle določen razvoj. Značilno je, da te koope-racije niso pomenile višjih oblik povezovanja, temveč kla-sične kupoprodajne odnose. Povezovanje na kooperantskih odnosih je naključno, saj OZD v svojih planskih dokumen-tih ne predvidevajo kakršnegakoli povezovanja z enotami drobnega gospodarstva. Ugotavljamo sicer, da je prišlo do nekaterih premikov predvsem v sodelovanju samostojnega osebnega dela z OZD, vendar pa ocenjujemo, da so ti premiki še ne-ustrezni, da to niso višje oblike sodelovana in da je razvoj teh odnosov še premalo načrtovan. Obrtno združenje obči-ne Ljubljana-šiška na tem področju ni doseglo posebnega napredka, medtem ko je Elektrovod na tem področju dal svoj prispevek in je usmeril svojo dejavnost tudi v izvoz. V vseh kooperacijskih povezovanjih vladajo načela ra-cionalizacije in visoke specializacije ter posebne oblike zagotavljanja surovin in repromateriala. Vzroki, ki vodijo OZD k sodelovanju z enotami drobnega gospodarstva, so predvsem prezasedenost lastnih kapacitet in nezadostno razvita lastna dejavnost. Pomembno vlogo pri kooperativnih odnosih med indu-strijo in trgovino ter samostojnimi obrtniki imajo obrtne zadruge. Občasna skupna vlaganja v razvoj novih izdelkov so prisotna predvsem v povezovanju z industrijo, medtem ko takih primerov pri drugih panogah ni. Poslovna sodelovanja so nemalokrat povezana z izvo-zom OZD, vendar za zasebni sektor ne razpolagamo s podatki o izvozu in uvozu. Uvoz je omejen z deviznim režimom, ki dovoljuje uvoz reprodukcijskega materiala (do 300.000 din) in nadomestnih delov za opremo. Za pospeševanje izvoza zasebnega sektorja drobnega gospodarstva je bila ustanovljena XIX. enota SISEOT, v ka-tero se lahko samostojni obrtniki združujejo preko obrtnih združenj. Zaenkrat ustanovitev enote za področje Šiške ni dala posebnih učinkov. V. Nezakonito opravljanje obrtne dejavnosti Pri nezakonitem opravljanju obrtnih dejavnosti gre po eni strani za neskladje v okviru teritorialne in profesionalne ponudbe obrti v občini, po drugi strani pa za zaostajanje obrti za rastočimi potrebami, ki jih narekuje dinamični demografski in socialni razvoj v naši občini. Pojav »šušmarjenja« tretirajo uporabniki kot objektivno nujnost spričo dejstev, da v sistemu ponudbe manjkajo tisti elementi (storitve, drobnouslužnostne, cenene storitve), ki jih večje aglomeracije obrtnih podjetij ne zagotavlja. Na tak način se uveljavlja šušmarjenje v popoldanskem času, ki ga doslej še niso uspeli analizirati ne s strani ekonomske, socialne, še manj pa s strani zakonske regu-lative tega pojava. Četudi bi morali spričo večjega pov-praševanja po oblikah teh storitev tolerirati stanje (ker ne moremo realizirati adekvatne ponudbe) pa ta pojav zahteva temeljite in radikalne pristope in rešitve. Med nezakonito opravljanje obrtnih dejavnosti spada tudi zaposlovanje več delavcev, kot ga dovoljujejo predpisi in neizpolnje-vanje obveznosti za zagotovitev socialne in ekonomske vamosti delavcev, tudi temu vprašanju je potrebno posve-titi večjo skrb. VI. Ugotovitve in predlogi sklepov 1. Razvoj OZD drobnega gospodarstva, kot podaljšane roke industrijske proizvodnje, je zelo pomemben pogoj za vzpostavitev pravilnega ravnotežja med proizvodnjo in po-trošnjo. Zato si razvoja drobnega gospodarstva ne moremo zamišljati kot stihijski razvoj, ampak je treba nanj vplivati preko planskega instrumentarija. To pomeni, da bodo morale OZD svoje potrebe po kooperacijskih storitvah s strani zasebnih proizvajalcev vključiti v svoje načrte srednjeročnega, kakor tudi dolgoročnega razvoja. Indu-strijske delovne organizacije bodo morale očistiti svoje proizvodne programe vseh dejavnosti, ki v bistvu obreme-njujejo njihove kapacitete in ne dajejo ustreznih efektov, pa jih ohranjajo v svojih programih zaradi zagotavljanja delov ali kompletnosti ponudbe. Zavedamo se, da ni naj-bolj primeren trenutek za tako priporočilo, vendar bomo le tako dosegli pospešen razvoj drobnega gospodarstva, mu dali pravo mesto in v industrijski proizvodnji dosegli zaželjene učinke. Ne glede na trenutno tržno situacijo bo moralo združeno delo prenašati določeno proizvodnjo na drobno gospodarstvo. 2. Zagotovitev ustreznih poslovnih in proizvodnih prosto-rov je predpogoj za nadaljnji razvoj drobnega gospodar-stva. Brez širše družbene pomoči v obliki cenenih kredi-tov in dodatnih virov za nakup in izgradnjo prostorov je iluzorno pričakovati povečanje ponudbe. Pri izgradnji novih poslovnih prostorov je potrebno po-svetiti posameznim dejavnostim večjo pozornost in voditi diferencirano politiko glede odkupnih cen in najemnin. Orientacija naj bi bila spodbujanje hitrejšega razvoja sto-ritvene dejavnosti za zadovoljevanje potreb gospodinjstev. Pri tem je nujno potrebno pri gradnji poslovnih prosto-rov stimulirati odpiranje in ustrezno lociranje servisa v novo sprejetih soseskah. Eden od kriterijev naj bi bilo tudi namensko oddajanje poslovnih prostorov za vršitev deficitarnih dejavnosti, s čemer bi se preprečilo samo-voljno menjanje njihovih namenov. 3. Pri kreditiranju osnovnih in obratnih sredstev OZD drobnega gospodarstva in nosilcev samostojnega osebne-ga dela ne bi smelo biti toliko oscilacij v kreditni politiki poslovnih bank. Kreditni pogoji bi morali biti dlje časa ne-spremenjeni, prav tako pa bi morali zagotavljati intere-sentom enake pogoje ne glede na občinske meje. 4. Cenovni politiki je v bodoče potrebno posvetiti več pozornosti, ker je najdražja tista storitev, ki je ni, od stopnje zadovoljevanja potreb občanov pa je odvisen tudi življenjski standard. Cenovne politike obrtnih storitev ne smemo enačiti z ostalimi storitvami, prav tako pa ne sme-mo izvajati politike zaščite standarcla !e z zadrževanjem cen teh dejavnosti. 5. Področje drobnega gospodarstva omogoča dodatno zaposlovanje. Na tem področju samostojni nosilci oseb-nega dela niso izkoristili vseh možnosti, predvsem zaradi nezagotovljene socialne in pravne varnosti. Ob tem je treba podpreti spremembo zakona o zavarovanju plačil, ki zagotavlja uveljavitev dolžniško upniškega razmerja tudi za nosilce samostojnega osebnega dela. Svojo nalogo morajo pri tem odigrati tudi OZD, ki naj bi z uspostavlja-njem trajnejših kooperacijskih odnosov zagotovile tudi trajnejšo perspektivo celotnemu drobnemu gospodarstvu. 6. Komisija za drobno gospodarstvo pri komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo se bo morala opre-deliti do suficitarnih dejavnosti kot so avtoprevozniki, avto-taksisti ter bifeji. Komisija je doslej uspešno delovaJa pri tekočem reše-vanju problematike s tega področja. 7. Ustanovitev načrtovanega informativnega centra na ni-voju mesta Ljubljane je potrebno pospešiti. 8. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo oce-njuje, da je ONPZ Elektrovod v dosedanjem delovanju dosegla dobre rezultate na področju povezovanja samo-stojnega osebnega dela z OZD in da so njeni dosežki na področju vključevanja v mednarodno delitev dela primerni. Predsednik komiteja Peter Hočevar