IV-1
Uvodnik/Leading article
K CELJSKI ŠTEVILKI
Minister za zdravje Republike Slovenije je leta 1994
podelil Splošni bolnišnici Celje (SBC) listino, s katero
ji je priznal status učne bolnišnice. Leta 1998 so v stra-
teškem razvojnem planu SBC predvideli enakomerni
razvoj vseh bolniških oddelkov, vendar se je epide-
miološka situacija spremenila, starajoča se populaci-
ja je pripeljala do drugačnega bolniškega vzorca, si-
stem financiranja se nenehno dopolnjuje. Medicinska
fakulteta v Mariboru je privedla do ustanovitve dru-
gega kliničnega centra v državi in do demonopoliza-
cije dotedanjega edinega. Pretok dodiplomskih in po-
diplomskih študentov medicine se je spremenil. Se-
nat Medicinske fakultete v Ljubljani je leta 2004 ime-
noval SBC za svojo učno bolnišnico. Razvoj sosednjih
bolnišnic in vprašljiv koncept »enotne slovenske bol-
nišnice«, ki bi zahteval močno centralizirani javno-
zdravstveni sistem in aktualne politične razprave o
javno-zasebnem odnosu v zdravstvu, nas vodijo v tek-
movalnost na »trgu«, kot če bi bili gospodarska druž-
ba. Tu preživijo le hitri in okretni igralci, tisti s togo,
zakostenelo ureditvijo propadejo. Svetovna zdravstve-
na organizacija sicer opozarja, da zdravje posamezni-
ka ne more biti tržno blago niti predmet ponudbe in
povpraševanja in da je potrebno stremeti k vzajemno-
sti, solidarnosti in enaki dostopnosti za vse. Bolnišni-
ca Celje se pripravlja na nove razmere z bolj okretno
organiziranostjo. V novem strateškem razvojnem pro-
gramu 2008–2017 smo zato predvideli 6 razvojnih
področij: skupino operativnih oddelkov, skupino in-
ternistično-konservativnih oddelkov, ginekološko-po-
rodniško skupino, skupino oddelkov, kjer se zdravi-
jo otroci, skupino oddelkov, kjer ni hospitaliziranih
pacientov in potekajo diagnostične in terapevtske pro-
cedure ter novo, 6. razvojno-raziskovalno področje.
Sodelavke na področju zdravstvene nege, mlade zna-
nosti, ki se komplementarno dopolnjuje z medicino,
nam kažejo uspešno zagotavljanje kakovosti, zlasti
oblikovno. Moje osebno prepričanje je, da moramo
pri vsebinski kakovosti iti po poti pridobivanja statu-
sa kliničnosti na tistih oddelkih, kjer je dovolj velik
kadrovski potencial, znanje in izkušnje, ki jih Mini-
strstvo za zdravje RS predpisuje v Pravilniku o pogo-
jih in postopkih za pridobitev naziva klinika, klinični
inštitut ali klinični oddelek (Uradni list, 17. 7. 2007).
Verjamem, da bo skrb za nabor potrebnih točk na stro-
kovnem, strokovno-organizacijskem, pedagoškem in
raziskovalnem področju povzročala konstruktivno
tekmovalnost, visok strokovni kakovostni nivo klinič-
nih oddelkov pa bolnišnici ustrezen status v državi.
Šesto področje naše dejavnosti – raziskovalno-razvoj-
no področje – je zato koncipirano kot dežnik, servi-
sna dejavnost za pedagoško in raziskovalno dejavnost
na bolniških oddelkih prvih petih področij, na enak
način, kot ga medicinska fakulteta nudi oddelkom kli-
ničnega centra pri pedagoškem in raziskovalnem de-
lu. Večina bolniških oddelkov sama ne dosega kritič-
ne mase učiteljev in raziskovalcev niti ne more razvi-
jati lastne raziskovalne infrastrukture. SBC razvija last-
no obliko in vsebino zagotavljanja kakovosti zdrav-
stvene dejavnosti na sekundarnem (regijska bolnišni-
ca) in terciarnem nivoju (učna bolnišnica). Regiji z
osmino slovenskega prebivalstva bomo lažje nudili
storitve, ki jih prinaša moderna znanost. Po številčno-
sti in strokovni zahtevnosti presegamo nivo regijske
bolnišnice, z več desetletnim strokovnim razvojem do-
segamo subspecialistično diferenciran terciarni nivo
storitev na posamičnih oddelkih in tega dosežka prejš-
njih in sedanje generacije ne moremo zavreči. Raz-
iskovalno-razvojna in pedagoška dejavnost morata
nadgraditi solidno strokovno rutino regijske bolnišni-
ce na sekundarnem nivoju. V dvomilijonski državi ni
prostora za več kliničnih centrov, vendar lahko naj-
demo oblikovne rešitve v razvitem svetu, kamor Slo-
venija sodi (branch university hospitals, academic ho-
spitals, teaching hospitals).
V letošnji Celjski številki sodelujejo doktorandi, ki od
mentorjev polagoma prevzemajo odgovornost za na-
daljnji razvoj bolnišnice. Učitelj je najbolj uspešen, ko
ga učenec premaga. Po kadrovskem potencialu se to-
rej naši bolnišnici prihodnosti ni bati.
Radko Komadina
Zdrav Vestn 2008; 77: IV-1–1