Gospodarske stvari. Nekaj črtic o trti in vinu. (Dalje.) Francoz Petiot je tropine preiskoval in naSel, da še v njih po odstranjenju mošta 5krat več tvarin ostane, kakor jih je z moštom odišlo, ter le samo sladkor in alkohol manjkata. Ako se torej nalije na tropine toliko vode, kolikor se ie mošta odcedilo, ter pusti par dni ali vsaj 24 ur namakati, med tem pa ve6krat, namre6 na vsaki dve uri dobro premeša, se vse tvarine, ki so v tropinah ostale, raztope. Na ta na6in dobimo neko vrsto mošta, ki se od prejšnega le samo v tem razlo6uje, da rau primanjkuje sladkorja. Ta se mu pa na slede6i na6in doda. Ako ho6eš iraeti iz tega mošta dobro vino, dodaj mu 20 odstotkov sladkorja. Ta se naj poprej razpusti, in še le tekočina vlije v sod. Nikakor pa ne kaže sladkorja mešati rned tropine, dokler se namakajo, ker se ga preveč razgubi. Tako \e delal Petiot, tako so za6eli drugi Francozi, tako delajo gorniki na Avstrijanskem, in enako poskušaio tudi naši vinogradniki. Petiot je trdil, da se to drugo vlno ne razlo6uje mnogo od prvega, ako je le dobro narejeno. Jaz sam sem že pomagal pripravljati takšno pija6o, ter jo poskušal, ko je bila kakšne 3 tedne stara in pripoznati moram, da se ni od pravega vinskega mošta razlo6evala. Kmetje, poskusite in dajte se pou6iti od drugih, ki so takšno pija6o že delali. Seveda se vam sprva to smešno ,zdi, in marsikateri si misli, da vode ne bo pil, pa sodite še le potem, ko ste pija6o že poskusili. Razume se samo od sebe, da mora biti vse pravilno narejeno. Posebno se mora paziti, da ne bo premalo sladkorja. Polovnjak dobro nareienega takšnega vina bi prišlo povpre6no na 10 gld. Pripoveduje se, da so Kinezi pridelali nekdaj toliko vina, da je cesarski namestnik Kya enkrat v pijanosti dal izpustiti iz enega manjšega ribnika vso vodo, potem ga pa zaukazal napolniti z vinora, na to sko6il s 300 prijatelji v njega, da bi vendar imel enkrat vina dovolj. V Kini je bilo enkrat strašno veliko vinogradov. Rer so pa že skoraj vsi ljudje pijanci postali, so v 5 stoletju cesarji strogo zaukazali, da se mora vse vinske trte vničiti. In to se je tudi zgodilo. Čez 100 let potem pa ni bilo ne vina ne trte v tem lepem kraju. Kakšno starost pa do6aka kaj vino? Vsaka stvar, ki je dozorela, ostane nekoliko 6asa na tej stopinji, potem za6ne pojemati, na zadnje pa razpade v prvotne dele. Tako je tudi z vinom. Slabejša vina dozore v drugem letu, mo6nejša pa še le v 4 ali 5. Slabejše vino ostane do 4. leta, mo6nejše pa do 10. leta nespremenjeno. V kleti pa, kjer ga shranjujemo, moramo skrbeti, da je po leli in po zirni vedno isia temperatura, ker bi se nam pri višjih stopinjah temperature za6elo vino vzdigovati in z drožami mešati, ki jih vedno, ako Se tako skrbno pretakamo, ostane nekaj v sodu. Čez 10 let staro vino pojemlje, zgubi svoj boket in postaja vedno bolj vodeno. Dalje ga torej ne kaže shranjevati. Slaba vina se dajo tudi na ve6 na6inov zboljsati, lako da se zmešajo z dobrim, potem da se Jim doda sladkor ali pa tudi alkohol. Tukaj pa ho6em le samo eno vrsto zboljSanja natan6neje omeniti, namre6 ono po elektri6ni poti. Leta 1868 je treš6ilo na Francoskem v neko klet in razbilo sod na- polnjen z vinom. Tla v kleti so bila kamenita in na eno stran vise6a, kjer se je tudi po streli raztrešeno vino zbralo. Vincar vino spravi, ga okusi in zapazi, da je veliko boljše od poprejSnjega in sicer za toliko, da ga trikrat dražje proda, kakor prvega. Z elektriko so delali pozneje nekateri poskuse in trdili, da se elektrizovano vino hitro 6isti, hitreje dozori in mo6nejši boket dobi. (Konec prih.)