Acrocephalus 21 (98-99): 23 – 26, 2000
Veliki skovik Otus scops na Gori~kem
Eurasian Scops Owl Otus scops at Gori~ko (NE Slovenia)
Borut [tumberger
Cirkulane 41, SI-2282 Cirkulane, e-mail: stumberger@siol.net
In 1997, the first census of Eurasian Scops Owls was carried out in the Gori~ko district (NE Slovenia) with the Samwald & Samwald (1992) method. Precisely 210 calling males were recorded in the investigated area covering 442 km2 (Fig. 2). Most of the males were assembled in a few calling groups, particularly in the N and W of Gori~ko. The largest of them consist-ed of 64 males, and it was only in one case that a single calling male was established. The breeding density (assessed on the basis of the recorded call-ing males) was 0.5 pair/km2. In separate 25 km2 large areas the breeding den-sity reached 1.9 pair/km2, while locally – in up to 1 km2 large areas – it reached up to 6 pairs/km2. The altitudinal belt (with the centre of vertical distribution) was situated between 290 and 340 m (Fig. 3). Calling males occupied peaks of Gori~ko hills (63.8%), slopes (31.9%) and valleys (4.3%). The calling site or territory selection by two spatially and acoustically sepa-rated populations of Eurasian Scops Owls at Gori~ko is clearly influenced by the different orientation of the valleys (Fig. 4). In the NE of Gori~ko, no less than 87.7% of the calling males occupy the belts of traditional orchards. In view of the current situation of this species in Central Europe, no such numerous and abundant population was expected in the Gori~ko district. At the moment this population constitutes part of the Eurasian Scops Owl’s northern breeding range in Europe.
Key words: Otus scops, Eurasian Scops Owl, numbers, vertical distribution, calling site selection, Gori~ko, Slovenia
Klju~ne besede: Otus scops, veliki skovik, {tevilo, vi{inska raz{irjenost, izbira klicalnih mest, Gori~ko, Slovenija
1. Uvod
^e izvzamemo Rusijo, {teje evropska populacija velikega skovika 83.000 parov (Hagemeijer & Blair 1997). V atlasu gnezdilk je slovenska populacija ocenjena na 500–800 parov (Geister 1995). Sklenjena populacija z visoko gostoto osebkov je poznana z Gori{kega in iz Primorja (Geister 1995), vendar pa iz tega obmo~ja na ravni vrste ni kvantitativnih raziskav o njenem {tevilu in gostoti. Pri kartiranju za atlas Ljubljanskega barja (140 km2) v letih 1989–94 je popisana populacija {tela 39 klico~ih samcev; glavnina vzdol` Ljubljanice ob ^rni vasi (Tome et al., v pripravi). Leta 1998 je bilo ob popisu s posnetkom ogla{anja na Barju ugotovljenih 64 samcev (Senega-~nik 1998). V letih 1992–93 je bilo v 4,6 km2 velikem
obmo~ju ni`inskih vla`nih in mo~virnih travnikov v Jovsih (Sotla) ugotovljenih 5 parov; leta 1993 so se skoviki ogla{ali tudi po okoli{kih vaseh (Trontelj & Vogrin 1993). To je bila v 90ih letih edina znana gnezditvena lokaliteta v predpanonski zoogeografski regiji in edina vzhodno od Ljubljane. Druge lokalitete v vzhodni Sloveniji, ugotovljene v ~asu kartiranja za atlas v obdobju 1979–94 (Geister 1995), so bile v 90ih letih nezasedene. Izjema so bili skoviki v dolini Ledave na Gori~kem v Prekmurju.
Gnezditvena populacija velikega skovika v ravninskem delu Prekmurja je domnevno `e izginila. Trenutno tudi ni novej{ih podatkov o pojavljanju te vrste v ~asu selitve. Enako velja pravzaprav za celotno SV Slovenijo. Kr~enje areala je dokumentirano tudi na Gori~kem: {ele  v  90ih letih ugotovljene  skupine
23
B. [tumberger: Veliki skovik Otus scops na Gori~kem
klico~ih skovikov iz neposredne okolice akumulacije Kra{~i kljub ve~kratnemu preverjanju v ~asu kartira-nja v letu 1997 ni bilo ve~. Majhna reliktna populacija v gri~evju JV avstrijske [tajerske (Samwald & Samwald 1992), ki meji na Gori~ko, in najdba naga~enega velikega skovika v ^epincih ([tumber-ger 1996) pa sta bila povod za izvedbo cenzusa vrste. Opravili so ga ~lani DOPPS–BirdLife Slovenia. V prispevku predstavljam rezultate popisa, vi{insko raz{irjenost in izbiro mest ogla{anja velikih skovikov.
2. Opis obmo~ja
Gori~ko je s povpre~no letno temperaturo 9o C in koli~ino padavin od 800 do 900 mm ena najbolj suhih in toplih pokrajin v notranjosti Slovenije. Zaradi oddaljenosti od Sredozemlja ima ta del dr`ave tudi najbolj izrazito celinsko klimo (Melik 1957, Maurer 1981, Savnik 1980). Najvi{ji vzpetini sta Soti{ki (417 m) in Serdi{ki breg (416 m) na SZ (Savnik 1980). Najni`ji predeli se spustijo do180 m. Doline so orientirane v smeri proti jugu, na SV Gori~kega pa proti vzhodu. (Melik 1957). Najbolj gozdnato je JV Gori~ko (42,5%), sledi srednje Gori~ko (35,9%), na Z in V pa gozd pokriva tretjino povr{ja (Savnik 1980).
Obmo~je raziskave je na zahodu, severu in vzhodu omejeno z avstrijsko in mad`arsko mejo, proti jugu pa s stikom diluvialnih teras s pobo~ji Gori~kega, ki skoraj v ~rti prehajajo v prekmursko ravnico. Obmo-~je je (planimetri~no) veliko 442 km2.
3. Metoda
Da bi ugotovili {tevilo klico~ih samcev oziroma velikost populacije velikega skovika, smo v gnezdi-tveni sezoni 1997 obiskali potencialni gnezditveni habitat na Gori~kem. Za slednjega smo {teli tista obmo~ja, ki niso porasla z gozdom (> 3 ha). Trinajst (13) no~nih terenskih popisov smo opravili 24./25. aprila, 3./4., 15./16., 19./20., 25./26., 26./27. maja, 12./13., 16./17. in 29./30. junija 1997. Kartiralo je 9 oseb, od 2 do 6 na no~. V vsaki to~ki smo popisovali samo enkrat. S popisom smo pri~eli ob za~etku teme in ga obi~ajno zaklju~ili ob prvem jutranjem svitu. ^e je za~elo pihati ali de`evati, smo nehali popisovati. No~ne popise smo opravili z avtomobilom. Vsakih 300–1.500 metrov, glede na konfiguracijo in gozdnatost terena, smo se ustavili in 1–2 minuti prisluhnili ogla{anju. Nato smo predvajali 1–2 minutni posnetek ogla{anja samca in 2–3 minute spet napenjali u{esa (prirejeno po Samwald & Samwald 1992). Mesta, kjer so se ogla{ali samci, smo vrisali v topografsko karto. 24
Slika 1: Distribucija to~k, s katerih je bila posneta populacija velikega skovika v letu 1997
Figure 1: Distribution of spots from which the Eurasian Scops Owl population was recorded in 1997
Vsakemu mestu, kjer je bil registriran klico~i samec, smo na karti na 10 m natan~no od~itali nadmorsko vi{ino. Vi{inska raz{irjenost je ponazorjena s to~kami, ki opisujejo kvartilne razrede: najni`jo in najvi{jo nadmorsko vi{ino, z mediano in z vi{inama, med katerima je bilo 50% vseh registracij. Z njima je prikazan vi{inski pas, kjer je te`i{~e raz{irjenosti klico~ih samcev.
Okolico mest, kjer so klicali skoviki, smo ena~ili z gnezditvenim teritorijem; na karti smo dolo~ili, ali se je skovik ogla{al na vrhu gri~a, pobo~ju ali v dolini.
Slika 2: Distribucija klico~ih samcev velikega skovika v letu 1997 (Legenda: «5 klico~ih samcev, · 1 klico~i samec)
Figure 2: Distribution of the calling Eurasian Scops Owl males in 1997 (Key: »5 calling males, · 1 calling male)
Acrocephalus 21 (98-99): 23 – 26, 2000
Za pobo~ja smo dolo~ili tudi njihovo eksponiranost (J, J V, Z ipd.). Vse izjave v rezultatih in razpravi se nana{ajo izklju~no na samce velikih skovikov.
4. Rezultati in razprava
4.1. Raz{irjenost in gostota
Predvidevamo, da smo pokrili prakti~no vsa obmo~ja Gori~kega, ki niso porasla z gozdom. V 247 to~kah smo na{teli 210 klico~ih samcev (sliki 1 in 2). Glede na trenutni polo`aj v srednji Evropi tako velike populacije, v tak{nih gostotah in na sami meji gnezdi-tvenega areala, v katerem je bil ugotovljen mo~an {tevil~ni upad (npr. Hagemeijer & Blair 1997, Glutz von Blotzheim & Bauer 1994), ni bilo pri~akovati. Tudi populacije skovika na avstrijskem [tajerskem v letu 1997 ni bilo ve~ (Samwald, ustno). Ker cenzus temelji na enkratnem posnetku populacije, so predstavljeni rezultati verjetno nekoliko podcenjeni. Pri~akovati je, da se absolutne vrednosti populacije velikega skovika na Gori~kem gibljejo nekje okoli 250 klico~ih samcev.
Ve~ina klico~ih osebkov je bila zbrana v nekaj klico~ih skupinah, zlasti na S in Z Gori~kega (slika 2). Med Martinjem in Markovci je najve~ja skupina {tela 64, med Budinci in Dolenci pa 22 klico~ih samcev. Druga velika skupina, med Bodonci in Vidonci, je {tela 48 osebkov. Skupino 41 klico~ih skovikov smo pre{teli med Gradom in Serdico. Domnevam, da so na{tete skupine med seboj sli{no povezane. Na JZ Gori~kega sta bili ugotovljeni le dve klico~i skupini: 11 osebkov v okolici Ku{tanovcev in 10 v okolici Berkovcev. Dva (2) klico~a samca sta bila ugotovljena pri Selu. Kot edini je bil pred Hodo{em registriran en (1) klico~i samec brez stika z drugimi osebki.
Gnezditvena gostota velikih skovikov, ugotovljena na osnovi klico~ih samcev, je nekaj manj kot 0,5 para/km2. Na posameznih obmo~jih, velikih 25 km2, gnezditvene gostote dosegajo 1,9 para/km2 (Nera-dnovci) in 1,7 para/km2 (Vidonci). Lokalno, na obmo~jih, velikih 1 km2, pa celo 6 parov/km2 (npr. nad Budnici, pri Doli~u, Neradnovcih, pod Vidonci in nad Gornjimi Slave~i).
4.2. Vi{inska raz{irjenost
Najni`e ugotovljeni samec je klical na nadmorski vi{ini 220 metrov pri Perto~i, najvi{e pa na 390 metrih na Gjurcevem bregu nad Tvrdkovo. Vi{inski pas s te`i{~em vi{inske raz{irjenosti je le`al med 290 in 340 metri (mediana 320 m), povpre~na nadmorska vi{ina mest, kjer so klicali samci, pa je bila 314
metrov (slika 3). Tome (1996) pri vi{inski raz{irjeno-sti sov v Sloveniji navaja za velikega skovika mediano 295 m.
4.3. Zna~ilnosti mest ogla{anja
Klico~a populacija velikih skovikov na Gori~kem je v 63,8% zasedala kopaste vrhove gri~ev, v 31,9 % pobo~ja in v 4,3% doline. Menim, da je bila ve~ina klico~ih skovikov ugotovljena na vrhovih in pobo~jih zaradi temperaturnega obrata. Skoviki, popisani v dolinah, z eno samo izjemo zasedajo obmo~ja, kjer niso bila opravljana izsu{evalna dela.
Skoviki, ki so se ogla{ali na pobo~jih SV Gori~kega, so bili ugotovljeni skoraj izklju~no na pobo~jih, obrnjenih proti J. Proti V in Z obrnjenih pobo~ij tu skoraj ni. Na Z in J Gori~kega so klico~i samci takole zasedali pobo~ja: 4 na V, 19 na JV, 21 na J, 6 na JZ in 3 na Z. Ker proti J usmerjenih pobo~ij na Z in J Gori~kega ni veliko, skoviki tu zasedajo ve~ino razpolo`ljivih lokalitet, ki so usmerjene proti J. Pobo~ja, obrnjena v smeri Z, JV in V, so tod polo`na, odprtega zna~aja in dopu{~ajo dolgotrajnej{e son~no obsevanje kot strma pobo~ja.
Razlika med deloma Gori~kega, kjer so doline obrnjene proti jugu (J in Z Gori~ko) in vzhodu (SV Gori~ko), je pri izbiri mest ogla{anja statisti~no zna~ilna (?2-test, p<0.001, df=3) (slika 4).
	420
I	380
0)	
¦o	
1	
1	340
CS	
^	
	
šin	300
	
<9	
2	260
im	
O	
E	
¦o	
S	220
	180
Slika 3: Vi{inska raz{irjenost klico~ih samcev velikih skovikov (N = 210). Pre~ni ~rti pomenita najni`jo in najvi{jo ugotovljeno vi{ino, stolpec pa vi{insko obmo~je, v katerem je bilo 50% vseh registracij.
Figure 3: Vertical distribution of the calling Eurasian Scops Owl males (N = 210). Transverse lines indicate the lowest and the highest established heights, with column indicating the altitudinal area in which 50% of all records were made.
25
B. [tumberger: Veliki skovik Otus scops na Gori~kem
100
35:5. 80
if60
J-S  40
It »
vrti/peak    poboèje / slope dolina/valley
Slika 4: Izbira mest ogla{anja pri dveh prostorsko in zvo~no lo~enih populacijah velikega skovika Otus scops; na jugu in zahodu Gori~kega doline potekajo v smeri S-J (siva barva; N=124), na severovzhodu pa v smeri V-Z (~rna barva; N=86)
Figure 4: Calling site selection in two spatially and acoustically separated populations of Eurasian Scops Owl Otus scops; in the south and west of Gori~ko, the valleys are orientated in N-S direction (grey colour; N=124), while in its northeastern part they run in E-W direction (black colour; N=86)
Pri~akovali bi, da bo v delu Gori~kega, kjer so doline orientirane v smeri S-J, ve~ skovikov na vrhovih, v delu Gori~kega, kjer so doline v smeri V-Z, pa na (ju`nih) pobo~jih. Slika 4 prikazuje ravno obraten polo`aj, vendar je vzroke zanj {e treba raziskati.
Kar 87,7% klico~ih samcev populacije velikih skovikov na SV Gori~kega med Martinjem in Hodo{em (N= 86) zaseda pasove visokodebelnih sadovnjakov. Ostanek zaseda obmo~ja, kjer je vsaj nekaj sadnih dreves.
Zahvala: Franc Bra~ko, Luka Bo`i~, Damijan Denac, Franc Jan`ekovi~, Luka Koro{ec, Jakob Smole, Branko Vajndorfer in Dominik Bombek so sodelovali pri no~nem terenskem delu. Brez njihove pomo~i bi rezultati popisa bili nepopolni.
5. Povzetek
V letu 1997 je bilo na Gori~kem (SV Slovenija) opravljeno prvo {tetje velikih skovikov z metodo Samwald & Samwald (1992). Na obmo~ju raziskave, velikem 442 km2, je bilo ugotovljenih 210 klico~ih samcev (slika 2). Ve~ina samcev je bila zbrana v nekaj klico~ih  skupinah,   zlasti  na  S   in  Z   Gori~kega.
26
Najve~ja izmed njih je {tela 64 samcev in le v enem primeru je bil ugotovljen en sam klico~i samec. Gnezditvena gostota na osnovi klico~ih samcev je bila 0,5 para/km2. Na posameznih obmo~jih, velikih 25 km2, je gnezditvena gostota dosega 1,9 para/km2, lokalno, na obmo~jih, velikih do 1 km2, pa do 6 parov/km2. Vi{inski pas s te`i{~em vi{inske raz{irje-nosti je le`al med 290 in 340 metri (slika 3). Klico~i samci so zasedali vrhove gri~ev (63,8%), pobo~ja (31,9%) in doline (4,3%). Na izbiro mest ogla{anja oz. teritorijev dveh prostorsko in zvo~no lo~enih populacij velikih skovikov na Gori~kem vpliva razli-~na geografska usmerjenost dolin (slika 4). Na SV Gori~kega kar 87,7% klico~ih samcev zaseda pasove visokodebelnih sadovnjakov. Tako {tevilne populacije in tudi tak{ne gostote velikih skovikov na Gori~kem glede na polo`aj vrste v srednji Evropi ni bilo pri~a-kovati. Trenutno ta populacija oblikuje del severnega gnezditvenega areala vrste v Evropi.
6. Literatura
Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas. DZS, Ljubljana.
Geodetska uprava RS (1988): Topografska karta 1: 25.000.
Glutz von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer (1994): Handbuch der Vögel Mitteleuropas.. Bd. 9. Columbi-formes – Piciformes. Aula-Verl., Wiesbaden.
Hagemeijer, E.J.M. & M.J. Blair, Editors. (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & AD Poyser, London.
Maurer, W. (1981): Die Pflanzenwelt der Steiermark und angrenzender Gebiete am Alpenostrand. Graz.
Melik, A. (1957): [tajerska s Prekmurjem in Me`i{ko dolino. Slovenska matica, Ljubljana.
Samwald, O. & F. Samwald (1992): Brutverbreitung und Bestandsentwicklung der Zwergohreule (Otus scops) in der Steiermark. Egretta 35(1): 37-48.
Savnik, R. (1980): Krajevni leksikon Slovenije. IV. Knjiga: Podravje in Pomurje. DZS, Ljubljana.
Senega~nik, K. (1998): Popis velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 19 (90-91): 143-146.
[tumberger, B. (1996): Veliki skovik Otus scops. Iz ornito-lo{ke bele`nice. Acrocephalus 17 (77): 130-131.
Tome (1996): Vi{inska raz{irjenost sov v Sloveniji. Acrocephalus 17 (74): 2-3.
Tome, D., A. Sovinc & P. Trontelj (v pripravi): Ornitolo{ki atlas Ljubljanskega barja. DOPPS.
Trontelj, P & M. Vogrin (1993): Ptice Jovsov in predlogi za njihovo varstvo. Acrocephalus 14 (61): 200-209.
Tucker, G.M. & Heath, M.F. (1994): Birds in Europe: their conservation status. Cambridge, U.K.: BirdLife International (BirdLife Conservation Series no. 3).
Prispelo / Arrived: 9.4.2000 Sprejto / Accepted: 8.5.2000