—   156   —
Novičar iz slovenskih krajev.
1% Celja. Kako so se gimnazijske šole po Slovenskim za to leto izveršile, smo po raznih novinah zvedili, samo od Celjskima gimnazija še ni bilo nikjer besede. Hitim toraj s zastano novico na svitlo: da je tudi tukaj, kar slovensko narodnost zadene, vkljub vsim zaviravcom, slovenski duh serca naših mladenčev prešinil in zagrel. Razun malokterih so vsi učenci podučevanje slovenskima jezika pridno obiskovali in se na koncu leta na poskušnjo postavili. Posebno hvale vredno se je njih domorodstvo pokazalo poslednji večer šolskiga leta 30. julia. — Lepa navada, šolsko leto z velikim slavjem končati, je na Celjskim gimnaziju po sklepu nekih boljšinarjev morala nehati. Učenci jo težko pogrešajo. De bi pa vender čisto na tihim se ne razi-šli, so naši slovenski mladenči sebi in mestjanam v mestnim gledišu lepo narodno slavje pripravili bili, kateremu enakih še večkrat viditi želimo. Glediše, kamor so nas bili učenci povabili gledat veselo igro: „Ra z tr esenca", ktera je letos pri g. Jeretinu na svitlo prišla, je bilo polno gledavcov. Ko se zagri-nalo vzdigne, stopi pred občinstvo 12 let stari učenec Viktor Leitmaier iz Celja   in  govori   svojim   šol-
skim tovaršem besedo za odhodnjo, v kteri je Da nekih mestih s svojim naravnim in ljubkim govorjenjem vsim poslušavcam tako globoko v serce segel, da se radestnim solzam niso vbraniti mogli. 3C~) Z neprene-havnim pohvalnim ploskanjem in 55živilu klicanjem, je občinstvo mladega govornika, ki je po dokončani besedi bil odstopil, se enkrat pred se poklicalo mu svojo popolno zadovoljnost skazati.
Kakor z govorjeno besedo, tako je vse občinstvo tudi z igravci ;?Raztresenco v", popolnama zadovoljno bilo. Nekteri gospodje so jih drugi dan obiskali in jih prosili, da bi jim še večkrat enako veselje napraviti hotli.
Posebno vgodno je mnoge zateklo zvediti, da so ti mladi slovenski gledišniki, razun enega, sinovi čisto nemških starišev.                                                           x.
Iz Ter sta. \L . 26. p. m. smo imeli priložnost celoletno izprašanje iz slovenskiga jezika na Terst-janskem gimnaziju poslušati, in veselilo nas je viditi in slišati veiiko, ne samo slavenskih, temuč tudi laških učencov, kako lepo in serčno se jedni okoli svoje matere Slave zbirajo, in kakošno čast drugi našimu jeziku dajo. Med vsemi učenci pa moram 15 let mladiga učenca A. Lovriha posebno imenovati, ker on ni le marljiv učenec, temuč tudi posebno bistra glavica. Od njega smo že brali v Ljubljanskim „Vedežu" neki prevod iz Julija Cesara; Lovriha bo tudi pesnik, ako Bog da, ker smo že brali nadepolne poskuse o pesništvu od njega; morebiti bomo zamogli drugikrat kaj taciga na primer položiti. — Tudi sim slišal, de Lovriha in drugi učenci so si privzeli važnejši dela latinskih pisateljev v naš jezik privoditi. To je lepa reč, viditi, da tukej na slavenski zemlji, ktera pod laškim bahanjem tiči, se Slavjani po nobeni stranki ne dajo motiti, ampak da se deržijo svojega.
Marsikdo bo vprašal, od kadaj je pri Terstjanskim gimnaziju sla venska učilnica? in — žalibog! — odgovor mu bo , da javne učilnice slavenskiga jezika v Terstu še ni. Lanskiga leta je tukajšni slavjanski zbor ministerstvu uka prošnjo položil, da bi se tukaj slavj. učilnice osnovale, ali o tem ni še nič odločeniga. — Da bi se pa predragi čas ne zgubil ponemarno, je tukajšin učenik latinskih šol, g. Ivan Macun s privoljenjem vodja gimnazija g. Vidica javno slavensko učilnico oznanil, ktera je zdeljena v dva reda, za rojene slav-jane in za neslavjane, in tako uči g. Macun vsaki teden štiri ure, to je po dve uri v vsakim redu. Do zdaj g. Macun ni imel nobeniga plačila zato, ker je učilnica le začasna, ali plačilo mu bo tisučerno v mladih sercih slavjanskih sinov in slava, ki mu kipi iz sere vsaciga rodoljuba. — Žalostno novico moramo oznaniti; le ta je, da ;,Jadranski Slavjan" gre svojiga brata „slavj. Rodoljuba" obiska vat, kakor pa slišimo, se ne bo dolgo časa v onih tamnih krajih zader-žal, marveč mu je misel, bolj iskreno se k nam ver-niti. Mestopredsednik slavj. družtva gosp. G. Ange-lič je na dom od Serbskiga patrijarha poklican; to je škoda Terstjanskimu slavj. družtvu, ker g. Angel i c je umen in dobro izučen mož, in iskren Slavjan. Odbor družtva je sklenil, mu pohvalni list dati za njegov trud v prid družtva, in za njegovo goreče serce do slavjanstva. — C. k. brodovstvu se danica na nebu kaže, ker se sliši od verjetnih mož, da bo k brodovstvu jedan brat našiga miliga Čara stopil, in da od sedej ne bo več toliko izvanjskih pri avstrijanskim brodovstvu.
v
jfe Št. Vida nad Ipavo. Koliko de je na dobrih učenikih ležeče,   in kako visoko,  de bi se še z omiko,
*) Žal nam je, de nam prostora manjka,  izverstni govor natisniti.                                                                    Vred.
za uk
—   157   —
za uk unemljive  slovenske mladosti tudi po deželi storiti zamoglo,   če ho le učeniki po tem,   se je pri spraševanji v Šentvidu nad Ipavo 27. p. m. ocevidno pokazalo. Bilo je pri tem slovesnim izpraševanju tudi veliko  gospodov iz bližnje okolice zbranih ;   med druzimi tudi  nas   mnogospoštovani  g.   okrajni   poglavar  baron Šmidburg in prečastiti g. tehant Grabrijan. Na obličjih   vsih  se je veselje  bralo  nad berzimi in krepkimi odgovori v resnici hvale vrednih učencov in učenk.  Po dokončanim spraševanji so bile darila nar pridnišim podeljene. Nato pristopi 672 let stari, veliko obetavni de-čik Albert žl. Šivichofen, poda gospodu okrajnimu poglavarju na ličnim popirji krasin govor v slovenskim jeziku *c*)   in začne s svojo  mlado   pa krepko  besedico tako prijetno in razmuljivo, de bi se ne le čudil njegovi neprestrašenosti pri tako malih letih, timveč, de je moglo slednje serce pri oziru na taciga mladiga govornika miioradosti ganjeno biti. In ko je govor z besedami sklenil: Zatorej zavpite vsi z menoj: „Zivio naš očeFranc Jožef!" je zadonelo po vsi šoli enoglasno: „Zivio!" Kako pa vsi   učenci v krasnim soglasji pesmico povza-mejo : „Bog ohrani nam cesarja !u  potem še zapojo šo-larsko  lično  pesmico,   ki so jo gospod   kaplan visoke hvale vredni g. Janez Št. Hofštetar nalaš za učence zložili in potem gladko: „Hej Slovenci!" Cas ni pripustil, de bi nas bili še s kako pesmico zveselili. Končana je bila toraj slovesnost prekrasniga dne. Gospod okrajni poglavar  in gospod tehant sta veliko   zadovoljnost nad učenci, posebno pa nad gospod učenikama pokazala. In po pravici.    Oba gospod  učenika  sta mlada   iskrena domorodca, plameneča  za narod,  uneta za njega mladino; ne kakor kak ožuljen učitelj, kiješeterdo s kito na staro kopito navozljan, ki mu vsaka nova reč, posebno pa slovenšina že od dalječ sive lase dela.   Ta-kimu, se ve' de, je za mladost malo mar,   de le neko-koliko 55tradiraLC in „prufa" naj že po tim otroci kaj vedo ali ne. — — Komaj so gospod  Hofštetar  pre-tečeno spomlad sem prišli, je že dobila šola novo podporo. Z njih in gospod šolskiga  oskerbnika združenim prizadetjem je moglo vse v šoli novo vredenobiti; vpeljala  se je čista  slovenšina, in kar je tudi posebno hvale vredno: vpeljalo se je lepo petje v šolo. Vsaki dan po dokončanih postavnih šolskih urah, kakor tudi o nedeljah in praznikih so gospod učitelj Mihael Romei   z učenci   kako lepo pesmico poskušali in jih tako v krasnoglasji vadili. Kaj ko bi se tega vadila vsi učeniki poprijeli, ali bi ne bila v nekaj času vsa naša domovina jakih pevcov slavni dom? —
Pokazalo se je pa tudi, de je ta nova naprava za mladost posebno pripravna jo šoli pridobiti. Mnogotero otrok, ki bi sicer ne hodili tako radi v šolo. je prišlo le zavoljo petja noter. Petje zares človeka tako rekoč uname, naduši in z nekakim sosebnim sočutjem navdihne, zatorej otrok, ko so enkrat peti jeli, skoraj preč spraviti mogoče ni. Hvala toraj Hofštetarju za take ljudemile naprave! Hvala pa tudi učeniku M. Komelu za njegov obilni trud, kisi ga je prostovoljno, le iz ljubezni do mladosti, naložil.                     Vitoški.
Iz Dolenskiga. V saboto 21. dan pret. m. na večer je prišel nas željno pričakovani prečastiti rojak gosp. Dr. Knobleher, general-vikar v srednji Afriki, v drušini g. profesorja Metelkota in g. kaplana Partelna v Št. Kocijan. Njegova perva stopnja je bila v farovž, g. fajmoštra Zal o kar j a pozdravit, ki ga je bil ljubeznjivo sprejel. Krnalo potem se poda, spremljen od gg. Metelkota, Partelna in Orešnika v farno cerkev, v kteri je pred 31 leti L9. dan maliga serpana 1819} sv. kerst prejel.    Iz cerkve grede stopi
*) Tudi ta lep govor bi radi natisniti dali, ko bi nam tako zlo prostora ne manjkalo.                                                Vred,
v hišo svojih staršev, ier jih kakor njih dragi sin ku-ševaje objame. Starši, bratje in sestre, vsi so skorej veliciga veselja omedleli. Mati pade v veži na svoje kolena, se oberne proti stopniski cerkvi ter zdihovaje takole moli: ^Zahvalim te, nebeški oče! de si mi še enkrat mojiga sina viditi dal, in tebe o Marija! ki si me v mojih molitvah uslišala, in si mi to srečo spro-sila j de ga še enkrat na tem svetu vidim, desiravno so mi drugi rekli, de ga nikoli večvidila ne bom!tt — Milo je bilo to viditi. — 2. dan t. m. so prečastiti misijonar na Stopnim pri podruženski cerkvi matere božje slovesno sveto maso peli, pri kterista mu g. J. Oreš-nik in g. J. Partel, oba rojaka Št. Kocijanske fare, levitvala. Ljudje so iz vsih bližnjih fara skupej privreli , in kmalo jih je bilo okolj 4000 skupej. Nobeden ne pomni, de bi bilo kdej toliko romarjev tukaj , desiravno je bila nekdaj tukaj imenitna božja pot. Ganljivo je bilo viditi očeta in mater iz častitljivih rok misijonarja svojiga sina med daritevjo sv. maše prejeti zakrament sv. obhajila. Še bolj pa so bile serca pričijočih ginje-ne, ko je prečastiti misijonar na prižnico stopil, ter je zbrano množico pozdravil rekoč: ^Zahvalim vas, dragi moji, ki ste me na ta hrib k materi božji spremili. Delječ po svetu sim hodil, po morju, hribih, dolinah in pušavah; med ajdi in divjaki sim bil. Tudi tam sim imel vas v spominu, in sim Marijo, prečisto devico prosil, de bi za vas Boga prosila, — o prosite tudi vi za ajde in nevernike, de bi praviga Boga spoznali, in vsi v nebesa prišli. O kako srečni ste vi, ki imate duhovne pastirje — poslušajte jih radi, oni vam kažejo pravo pot prot nebesam." Vse je jokalo. — Po dokončanim slovesnim obhajilu so prečastiti misijonar z drugo iuhovšino vred v Bučko k g. fajmoštru Pečniku na zajterk šli, in potem v Št. Kocijan k g. fajmoštru, kjer jih je že več duhovnov pričakovalo, na kosilo. Pri kosilu so Afrikanski misijonar mnogo važnih reči od divjih narodov pripovedovali; vse jih je verno poslušalo. Drugi dan ob 8. je naš prečastiti rojak od svojih ljubih staršev, bratov, sester in znancov — mende za vselej — slovo vzel, ter se je podal proti Novimu mestu, Metliki, Kočevji, Ribnici in spet v Ljubljano, od koder bo po svojih misijonskih opravkih na Dunaj šel, in se potlej spet nazaj v Afriko vernil k svojim div-jakam, za kterih spreobernjenje ves gori, in med njimi tudi tek svojiga popotovanja skleniti misli. Hodi srečno svojo pot, služabnik Kristusov! božja roka naj te povsod vodi!                                                J. O. Lepstanski.
Iz Krašnje. 27. veliciga serpana je bila tukaj irolitev župana in njegovih svetovavcov. Pred volitvijo je bila peta maša, in potem začetek volitve.
Prišlo je v cerkev nenavadno obilno ljudi, kteri to po slovesno dokončani službi božji se razšli, volivci ja ostali, in se z verlim in prijaznim gospodam J. S., )d kantonskiga poglavarja k volitvi poslanim, v šolo podali.
V šoli so gospod fajmošter volivce po domače opom-lili pravic, ki jih bo soseska prihodnjič imela; so jim )b enim tudi razkazali nespamet in napčnost tistih, ka-eri kakor se sem ter tje iz nekterih krajev sliši, voliti lečejo, in Bog ve kakošin „bavbav" za volitvijo vidijo. Fidilo se je na obrazih volivcov, in na njih kimanji, de zaslišane besede poterdijo, in nekteri so tudi z besedo leumnost nasprotnikov volitve spoznavši tiste zavoljo [)jih prazniga in škodljiviga ustavljanja milo vali.
Po takošnim prijaznim pojasnjenji se je volitev v epim redu pričela, in izvoljeni so bili, in scer za župana snoglasno tukajšni sploh spoštovani ključar in posestnik v Krašnji Primaž Barlič, in za svetovavce z veliko večino Juri Urankar, posestnik v Krašnji in Jožef Ko s mat in, posestnik na Korenini.
Serčno razveseliti je moglo svoj narod in sploh sla-venstvo ljubijočiga Slovenca, koso per vprašanji: kako
—   158   -
de bodo svojiga predstojnika zanaprej imenovali, vsi volivci enoglasno zavpili: „Župani so bili kdej že v soseskah, župana hočemo tudi mi od zdej zanaprej imeti.".
Med tem pa so zvonovi zapeli, in Krašnijski fari oznanili, de je srečno dokončana volitev, kakor tudi, de se bo zdej persega začela.
V pričo obilno ljudi so izvoljeni se tedej v cerkev podali spremljeni od poprej imenovaniga gospoda, in stopivši pred mizo nalaš v to napravljeno in z vsim potrebnim prevideno so jih gospod fajmošter nagovorili z krepkim nagovoram, v kterim so visoki poklic in dolžnost županijstva jasno razložili.
Ravno ta dan so bile volitve tudi v Biagovci, v Šentožbaltu, v Cemšeniku in v Šentgotartu.