Strokovno gradivo za izvajanje programov finančne pismenosti za odrasle

Finančno okolje

Strokovno gradivo za izvajanje programov

finančne pismenosti za odrasle

Finančno okolje

NextGenerationEU

3

Strokovno gradivo:

Finančno okolje – Gradivo za izvajanje izobraževalnih programov finančne pismenosti za odrasle

Urednice: Petra Javrh, Estera Možina, Tina Kompare Jampani Avtorica: Marija Žiher

Strokovni sodelavci: Jože Gričar, Alenka Grželj, Andreja Mernik Jelen (ŠC Celje), Alina Meško (ZPS), Matej Krumberger (ZBS – GIZ), Darja Kušar (LU Slovenska Bistrica), Urška Purg (Bankarium), Gregor Sepaher (RIC Novo Mesto), Rajka Stanko (Elementum), Marjana Šporar (ŠC Novo mesto), Rok Trdan (Cene Štupar – CILJ), Nina Zakotnik (Familija), Tjaša Beričič (Familija), Tina Baloh (UPI LU Žalec), Brigita Gorjup (AZ Velenje), Maja Mihelič (ZIK Črnomelj), Mira Koporčić Veljić (ZDU– GIZ), Mojca Boh (Banka Slovenije), Andreja Hiti Kužnik (Banka Slovenije), Tina Ritonja (Banka Slovenije) Ana Selan (Banka Slovenije), Jože Kranjc (Banka Slovenije), Mihaela Štiglic (Banka Slovenije), Milan Damjanović (Banka Slovenije)

Jezikovni pregled: Vlasta Kunej

Tehnično uredila: Jana Plaznik

Oblikovanje: Larisa Hercog

Izdal: Andragoški center Slovenije, Ljubljana

Zanj: dr. Nataša Potočnik

Leto izdaje: 2024

Elektronska izdaja, spletna stran: https://www.acs.si/digitalna-bralnica/financno-okolje/



Priporočilo za citiranje:

Žiher, M. (2024). Finančno okolje – Gradivo za izvajanje izobraževalnih programov finančne pismenosti za odrasle.

[Elektronski vir] Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 205767171

ISBN 978-961-7116-79-3 (PDF)

Strokovno gradivo Finančno okolje – Gradivo za izvajanje izobraževalnih programov finančne pismenosti za odrasle avtorice Marije Žiher je bilo pripravljeno v sklopu projekta Finančna pismenost za odrasle 2022–2024, ki ga je izvajal Andragoški center Slovenije. Projekt sta finančno podprla Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter nacionalni program reform in naložb Načrt za okrevanje in odpornost.

4

Gradivu na pot

Dragi učitelji v programu finančne pismenosti za odrasle!

To gradivo je pripravljeno s posebno skrbjo. Zasnovala ga je avtorica Marija Žiher, pri njegovi pripravi pa je sodelovala vrsta sodelavcev. Avtorica ima dolgoletne izkušnje s področja finančne pismenosti ter z vodenjem finančnoizobraževalnih programov.

Gradivo je namenjeno osnovnemu seznanjanju učiteljev (in morda tudi udeležencev) s področjem finančnega okolja. Številni izobraževalci odraslih, ki bodo želeli izvajati programe finančne pismenosti, niso imeli možnosti, da bi se sistematično izobrazili o teh vsebinah, kaj šele o področju kot celoti.

Naloga tega gradiva je, da vam prinaša celostno informacijo o temeljnih pojmih, povezanih s finančnim okoljem, postreže s preverjenimi viri in literaturo ter usmeri v nadaljnje raziskovanje te tematike. Na drugi strani je gradivo pripravljeno tako, da ga boste učitelji v programih finančne pismenosti za odrasle morda lahko uporabili kot študijski vir oziroma kot zelo priročne zapiske za delo z neposrednimi udeleženci programov. Svetujemo, da se tedaj vsebina gradiva didaktično skrbno prilagodi konkretnim potrebam odraslih, ki jim bo to gradivo namenjeno.

Vsebina gradiva je strukturirana tako, da najprej osvetli temeljne pojme. Sledi razširitev najpomembnejših vsebin; pri tem naj opozorimo, da je dobro pregledati priporočene vire. Navedeni viri bodo imeli posebno vrednost za vaše nadaljnje poglabljanje v koncept finančnega okolja.

Zato smo v zadnjem delu na enem mestu zbrali vse vire in literaturo, ki jih avtorica in strokovni sodelavci predlagamo za razširjeni študij o tej tematiki. Ti vam bodo omogočili pripravo konkretnih instrumentov, prilagojenih predstavitev in zapiskov, morda celo didaktičnega gradiva.

Povsem na koncu boste našli tudi podrobnejši opis referenc avtorice tega gradiva; to vam bo zagotovo olajšalo presojo o relevantnosti in točnosti strokovnih informacij, zbranih v tem gradivu.

Doc. dr. Petra Javrh, urednica

5

6

Kazalo vsebine

GRADIVU NA POT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

1. TEMELJNI POJMI O FINANČNEM OKOLJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

1.1 Finančni sistem � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 10

1.2 Centralna banka in poslovne banke � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 15

1.3 Inflacija in uravnavanje stabilnosti cen � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 23

1.4 Dodatne vsebine: didaktično gradivo in kako poživiti vsebino � � � � � � � � � � � � � � � � � � 29

VIRI IN LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

KAZALO SLIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

KAZALO PREGLEDNIC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

O AVTORICI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

7

8

1. Temeljni pojmi o finančnem okolju UVOD:

Modul Finančno okolje predstavlja najpomembnejše finančne ustanove in njihove naloge, usmerja pa se tudi v storitve, ki jih nekatere ustanove ponujajo prebivalcem. Za posameznika je namreč zelo pomembno, da ve, na katero ustanovo se lahko obrne, kadar ima vprašanje z nekega področja ali pa problem, ki ga je treba razrešiti. V to zvezo sodi tudi dobro poznavanje bančnega sistema, ločevanje med pristojnostmi centralne banke in poslovnih bank ter razumevanje njihovega medsebojnega razmerja. Da bi prebivalci znali učinkovito krmariti v svetu osebnih financ, je izredno pomembno tudi temeljno razumevanje vrednosti denarja, pojava inflacije in razumevanje denarne politike, s katero centralne banke uravnavajo stabilnost cen.

Slika 1: Shema vsebin gradiva in medsebojne povezave

FINANČNO





OKOLJE


BANČNI





DODATNE


SISTEM -


INFLACIJA IN


VSEBINE:


FINANČNI

CENTRALNA





URAVNAVANJE


DIDAKTIČNA

SISTEM

BANKA IN





STABILNOSTI


GRADIVA IN NAČINI

POSLOVNE

CEN

POPESTRITVE

BANKE





VSEBIN


Finančne

Razlike med

institucije

centralno banko

Evropska

Kaj je inflacija in

Kako centralna

in njihove

in poslovno banko





centralna banka in


kako jo merimo?

banka uravnava

pristojnosti

ter njuno razmerje





Evrosistem


stabilnost cen?

Vir: lastni.

TEMELJNI STROKOVNI IZRAZI, SPECIFIČNI ZA TO PODROČJE: y finančne ustanove: skupaj s finančnimi trgi in finančnimi instrumenti sestavljajo finančni sistem, ki je bistven za delovanje gospodarstva;



y bančni sistem: sestavljajo ga centralna banka in poslovne banke; y centralna banka: najpomembnejša finančna ustanova na nekem območju; y poslovna banka: banka, ki strankam (fizičnim in poslovnim osebam) zagotavlja nekatere finančne storitve;



y finančne storitve: storitve, ki jih strankam ponujajo poslovne banke: odpiranje računa, polog depozita, najem kredita ipd.;



y inflacija: inflacija nastane, kadar se cene vseh izdelkov in storitev na splošno zvišajo, inflacija zmanjšuje vrednost valute skozi čas;



y denarna politika: odločitve, s katerimi centralne banke zagotavljajo cenovno stabilnost.

9

1.1 Finančni sistem

CILJI TEGA VSEBINSKEGA SKLOPA:

Slušatelji poznajo finančni sistem in najpomembnejše finančne institucije ter se znajo obrniti po odgovore na pravo institucijo.

OPIS:

Finančni sistem v širšem pomenu sestavljajo različne institucije – centralna banka in poslovne banke sestavljajo bančni sistem, zakonodajni okvir določajo ministrstva (s področja financ večinoma Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport), za nadzor nad porabo javnega denarja skrbi Fiskalni svet, Urad za makroekonomske analize in razvoj analizira ekonomske razmere in objavlja napovedi gospodarskih gibanj, na davčnem področju je najpomembnejša Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), za določene finančne statistike je pristojen Statistični urad Republike Slovenije (SURS), Uprava Republike Slovenije za javna plačila med drugim izvaja plačilne storitve za proračunske uporabnike, Agencija za javnopravne evidence in storitve (AJPES) pa med drugim vodi register transakcijskih računov fizičnih in pravnih oseb. Pomembno je omeniti tudi Urad za preprečevanje pranja denarja (UPPD), ki opravlja nadzor nad izvorom denarja, za nadzor nad zavarovalnicami skrbi Agencija za zavarovalni nadzor, za nadzor nad trgovanjem z vrednostnimi papirji pa Agencija za trg vrednostnih papirjev. Posamezne javne oziroma državne institucije med seboj sodelujejo v različnih skupinah in odborih (npr. Odbor za finančno stabilnost), saj je za zdrav finančni sistem zelo pomembno medsebojno usklajevanje in informiranje. Obstajajo pa še nekatera druga združenja (interesna, zasebna), ki prav tako lahko podajo primerne informacije o finančnih temah (Slovensko zavarovalno združenje, Združenje bank Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije ipd.).





Centralna banka


Centralna banka je javna institucija, ki upravlja valuto ene države ali skupine držav ter nadzira ponudbo denarja – tj. količino denarja v obtoku. Veliko centralnih bank si je za najpomembnejši cilj postavilo stabilnost cen. Stabilnost cen pa se uravnava z denarno politiko. Ena od pomembnejših nalog centralnih bank je nadzor nad poslovnimi bankami, ki skrbijo za poslovanje s potrošniki oziroma komitenti.

V Sloveniji je centralna banka Banka Slovenije, v evrskem območju oziroma Evropski uniji pa opravlja to nalogo Evropska centralna banka.





Poslovna banka ali hranilnica


Je kreditna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev od ustrezne nadzorne institucije (Nadzorna institucija za poslovne banke in hranilnice s sedežem v Sloveniji je Banka Slovenije.); to so storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun.

Bančne in finančne storitve, ki jih poslovne banke in hranilnice lahko ponujajo svojim komitentom, so podrobneje opredeljene v 5. členu Zakona o bančništvu, dodatne in druge finančne storitve pa v 6. členu omenjenega zakona.

10

Ministrstvo za finance

Ministrstvo, ki je pristojno za finance, opravlja naloge na področjih zakladništva, javnega računovodstva, javnih financ, državnega proračuna, javnih naročil, davčnega in carinskega sistema, javnofinančnih prihodkov in finančnega sistema, finančnega premoženja, poroštev, zadolževanja javnega sektorja, javno-zasebnega partnerstva, preglednosti finančnih odnosov, preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, prirejanja iger na srečo, državnih pomoči ter makroekonomskih gibanj in analiz.

Omenjeno ministrstvo je (v sodelovanju z drugimi finančnimi ustanovami) tudi pripravljavec številnih zakonov na finančnem področju, med drugim je krovna institucija za oblikovanje in posodobitev Nacionalnega programa finančnega izobraževanja.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Zagotavlja podporo nadaljnji krepitvi mednarodne konkurenčnosti slovenskih podjetij in gospodarstva. Z različnimi ukrepi zagotavlja čim stabilnejšo, čim bolj predvidljivo in konkurenčno gospodarsko okolje za rast in razvoj slovenskih podjetij na slovenskem trgu in tujih trgih. Deluje na področjih različnih industrij, internacionalizacije, podjetništva, turizma, notranjega trga, lesarstva in športa. V sklopu ministrstva delujejo tudi organi, ki izvajajo naloge na področjih intelektualne lastnine, tržne inšpekcije, športne inšpekcije in meroslovja, ter izvajalske ustanove, ki se podrobneje ukvarjajo z izvajanjem ukrepov in promocije gospodarstva in turizma.

Omenjeno ministrstvo pripravlja tudi zakone s svojega področja, sicer pa je med drugim pristojno za izdajo dovoljenj potrošniškega kreditiranja nebančnim dajalcem kreditov (Dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja | SPOT (gov.si). Kreditnim institucijam (poslovnim bankam in hranilnicam) za izdajo dovoljenja za potrošniško kreditiranje in druge finančne storitve po Zakonu o bančništvu podeljuje centralna banka (Banka Slovenije).





Fiskalni svet


Je neodvisen in samostojen državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike. Njegova temeljna naloga je spremljanje spoštovanja fiskalnega pravila, srednjeročno uravnoteženih prihodkov in odhodkov brez zadolževanja ter izvajanja predpisov Evropske unije, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah.

Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Je samostojna vladna služba, njen direktor je odgovoren neposredno predsedniku vlade. Med poglavitne naloge tega urada sodijo:



y spremljanje in analiziranje gibanj in razvoja z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika; y spremljanje in analiziranje uresničevanja razvojnih usmeritev države; priprava letnega poročila o razvoju;



y priprava makroekonomskih napovedi in drugih strokovnih podlag za javnofinančno načrtovanje in ukrepe ekonomske politike;



y analiziranje produktivnosti in konkurenčnosti v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost; y raziskovalno delo.

11

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) Je pristojna za pobiranje davkov, prispevkov za socialno varnost, carin, trošarin in drugih dajatev. Z nekaterimi ukrepi zagotavlja družbi in posameznikom varnost in zaščito, med drugim z dejavnostmi za preprečevanje tihotapljenja prepovedanih snovi in ponaredkov ter z izvajanjem nadzora v prometu. Hkrati poskuša zavezancem čim bolj olajšati njihovo izpolnjevanje obveznosti in hkrati uveljavljanje njihovih pravic, denimo do davčnih olajšav ali vračila trošarin.

Poslovanje z zavezanci poteka elektronsko po storitvah elektronskega poslovanja eDavki oziroma eCarina, po pošti ali osebno pri katerem koli finančnem uradu.

Finančna uprava veliko dela na področju davčnega opismenjevanja, pred leti so za mlade pripravili skupaj z drugimi evropskimi državami tudi portal za davčno opismenjevanje Domov | TAXEDU

(europa.eu)

Statistični urad Republike Slovenije (SURS)

Je strokovno neodvisna vladna služba, ki je glavna izvajalka in usklajevalka dejavnosti slovenske državne statistike, zagotavlja aktualne statistične podatke za Slovenijo. Številne institucije, ki obdelujejo finančne podatke, se povezujejo s statističnim uradom.

Z zornega kota potrošnikov je v zvezi s finančno pismenostjo dobro vedeti, da ima ta urad tudi posebno podstran, na kateri lahko uporabniki preračunajo inflacijo za izbrano obdobje ali pa preračunajo nekdanjo vrednost na sedanjo vrednost (Če jih na primer zanima, koliko bi bila danes vrednost računa, ki so ga plačali pred tridesetimi leti, ali pa če so pred štiridesetimi leti najeli kredit, koliko je to vredno danes z upoštevanjem gospodarskih dejavnikov.): Inflacija in revalorizacija (stat.si)

Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP)

Med najpomembnejše naloge te uprave sodijo izvajanje plačilnih storitev za proračunske uporabnike, vodenje registra proračunskih uporabnikov in njihovih podračunov. Uprava celostno deluje kot enotna vstopna oziroma izstopna točka za izmenjavo e-računov s proračunskimi uporabniki.

Agencija za javnopravne evidence in storitve (AJPES) AJPES je pravna oseba javnega prava. Njena ustanoviteljica je Republika Slovenija. Je osrednja nacionalna institucija na področju registracije poslovnih subjektov ter zbiranja, objavljanja in dajanja podatkov in informacij za zagotavljanje preglednega nacionalnega in evropskega poslovnega okolja. Njeno poslanstvo je pridobivati in voditi podatke o poslovnih subjektih in njihovem poslovanju ter jih čim učinkoviteje ponuditi zainteresirani javnosti.

Za prebivalce je pomembna informacija, da AJPES vodi register transakcijskih računov in da se nanjo lahko obrnejo, kadar potrebujejo poizvedbo s tega področja.

Register transakcijskih računov (ajpes.si)

Urad za preprečevanje pranja denarja

Je organ v sestavi Ministrstva za finance. Opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma, izvaja inšpekcijski 12

nadzor nad izvajanjem določb Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter drugih predpisov s področja odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter opravlja druge naloge, določene z zakonom.

Pri opravljanju svojih nalog je v celoti avtonomen in operativno neodvisen, to zajema tudi odločitve o sprejemanju in analiziranju podatkov, informacij in dokumentacije ter o pošiljanju izsledkov svojih analiz pristojnim organom.





Agencija za zavarovalni nadzor


Cilji državne nadzorne ustanove na področju zavarovalništva so zmanjševati in odpravljati nepravilnosti v zavarovanju, varovati interese zavarovalcev ter omogočati delovanje zavarovalnega gospodarstva in njegovo pozitivno vplivanje na celotno gospodarstvo.

Agencija je pravna oseba, ki je pri izvajanju svojih nalog in pristojnosti samostojna in neodvisna.

Za svoje delo je odgovorna Državnemu zboru Republike Slovenije.

Med njene naloge sodijo: izdajanje predpisov in nadzor nad zavarovalnicami, zavarovalnozastopniškimi in zavarovalnoposredniškimi družbami ter zavarovalnimi zastopniki in posredniki. Pristojna je tudi za nadzor nad pravnimi osebami, povezanimi z zavarovalnico, če je to potrebno zaradi nadzora nad poslovanjem zavarovalnic, in za opravljanje nadzora nad zavarovalnico v zavarovalniški skupini ter nad zavarovalnim in mešanim zavarovalnim holdingom.

V skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je Agencija pristojna za izdajo dovoljenj pokojninskim družbam, za nadzor nad njihovim poslovanjem in poslovanjem zavarovalnic, ki izvajajo dodatno pokojninsko zavarovanje, ter za izdajo podzakonskih predpisov. Agencija na podlagi 354. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi opravlja nadzor nad izplačevalci poklicnih pokojnin.





Agencija za trg vrednostnih papirjev


Agencija za trg vrednostnih papirjev je pravna oseba javnega prava. Pri opravljanju svojega dela je neodvisna in samostojna. Njeno temeljno poslanstvo je zagotavljanje varnega, preglednega in učinkovitega trga finančnih instrumentov. Z izvajanjem nadzora nad borznoposredniškimi družbami, bankami, ki opravljajo investicijske posle in storitve, družbami za upravljanje, upravljavci alternativnih investicijskih skladov, investicijskimi skladi, vzajemnimi pokojninskimi skladi, javnimi družbami, delniškimi družbami, za katere se uporablja Zakon o prevzemih, ter z opravljanjem drugih regulatornih nalog ustvarja razmere za učinkovito delovanje trga finančnih instrumentov.

Odbor za finančno stabilnost

Odbor za finančno stabilnost je makrobonitetni organ, ki ga sestavljajo predstavniki nadzornih organov – Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Agencije za zavarovalni nadzor

– in Ministrstva za finance.

Pristojen je za oblikovanje in izvajanje makrobonitetne politike v Republiki Sloveniji s ciljem, da prispeva k zaščiti stabilnosti celotnega finančnega sistema z okrepitvijo odpornosti finančnega sistema in zmanjšanjem kopičenja sistemskih tveganj, ter tako zagotoviti vzdržen prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti.

Odbor oblikuje makrobonitetno politiko, identificira, spremlja in ocenjuje tveganja za finančno stabilnost, usklajuje sodelovanje in izmenjavo informacij med nadzornimi organi in nadzornimi 13

organi držav članic Evropske unije, izdaja usmeritve za preprečevanje in zmanjševanje sistemskega tveganja nadzornim organom, predlaga uporabo nadzornih ukrepov in instrumentov nadzornim organom, usklajuje uporabo nadzornih ukrepov in instrumentov z ukrepi organov, pristojnih za finančno stabilnost držav članic Evropske unije, ter z ukrepi drugih mednarodnih finančnih organizacij, upošteva opozorila ali priporočila Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB ) ter pripravlja utemeljitve za morebitna neukrepanja ali odmik od teh opozoril in priporočil.

Interesna združenja:



y Slovensko zavarovalno združenje



y Združenje bank Slovenije



y Gospodarska zbornica Slovenije

V mednarodnem prostoru so za finančni sistem pomembne institucije: y Mednarodni denarni sklad (IMF – International Monetary Fund) y Svetovna banka (WB – World Bank)



y Banke za mednarodne poravnave (BIS – Bank for International Settlements) y Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD – Organization for Economic Cooperation and Development)



y Evropska centralna banka



y Evropski bančni organ (EBA – European Bank Authority) VIRI IN LITERATURA:



y AJPES. (b. d.). https://www.ajpes.si/



y Agencija za zavarovalni nadzor. (b. d.). https://www.a-zn.si/o-agenciji/



y ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev. (b. d.). https://www.a-tvp.si/



y Banka Slovenije. (b. d.). www.bsi.si



y Banka Slovenije. (2023). Letno poročilo 2022. https://bankaslovenije.blob.core.windows.net/

publication-files/letno-porocilo-2022.pdf



y Finančna uprava RS. (b. d.). https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/financna-uprava-republike-slovenije/o-upravi/



y Fiskalni svet. (b. d.). https://www.fs-rs.si/aktualno/



y Ministrstvo za finance. (b. d.). https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-finance/



y Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. (b. d.). https://www.gov.si/drzavni-organi/

ministrstva/ministrstvo-za-gospodarstvo-turizem-in-sport/



y Statistični urad RS. (b. d.). https://www.stat.si/StatWeb/



y Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). (b. d.). https://www.umar.gov.si/



y Uprava RS za javna plačila. (b. d.). https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-javna-placila/



y Urad za preprečevanje pranja denarja. (b. d.). https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/urad-za-preprecevanje-pranja-denarja/



y Zakon o bančništvu. (2021). Uradni list RS, št. 92/21 in 123/21 – ZBNIP. https://pisrs.si/

pregledPredpisa?id=ZAKO8319&d-49687-s=0

14

1.2 Centralna banka in poslovne banke CILJI TEGA VSEBINSKEGA SKLOPA:

Slušatelji poznajo razliko med centralno banko in poslovno banko, razumejo nadzorniško funkcijo centralne banke in njene druge pomembnejše naloge ter poznajo delovanje in najpomembnejše naloge Evropske centralne banke, Evrosistema in obseg evrskega območja.

OPIS:

Banka Slovenije je centralna banka v Republiki Sloveniji.

KAJ JE CENTRALNA BANKA?

centralna banka:

Je osrednja finančna ustanova v državi ali na nekem območju. V Sloveniji je to Banka Slovenije, za države Evropske unije, kjer se uporablja evro, pa Evropska centralna banka.

Centralna banka je javna institucija, ki upravlja valuto ene države ali skupine držav ter nadzira ponudbo denarja – tj. količino denarja v obtoku. Veliko centralnih bank si je za temeljni cilj zastavilo stabilnost cen. Stabilnost cen pa uravnava z denarno politiko. Ena od pomembnejših nalog centralnih bank je tudi nadzor nad poslovnimi bankami, ki skrbijo za poslovanje s potrošniki oziroma komitenti. Najpogostejše storitve, ki jih za stranke opravljajo poslovne banke oziroma kreditne institucije: odprtje in vodenje računov, kreditiranje prebivalstva, varčevanje in upravljanje naložb prebivalstva, menjava tujih valut (o poslovnih bankah in njihovih storitvah več v modulih Denar in Načrtovanje in upravljanje osebnih financ). Bilančna vsota bank in hranilnic v Sloveniji (denar, ki ga imajo prebivalci Slovenije v poslovnih bankah v Sloveniji) je približno 50 milijard evrov, zato je pomembno, da nad njihovim poslovanjem bedi neodvisna finančna ustanova –

centralna banka, ki skrbi tudi za to, da je denar varen, saj s sistemom za jamstvo vlog vsakemu prebivalcu jamči do 100.000 evrov prihrankov na posameznem računu na posamezni banki ne glede na to, kaj se z banko zgodi.





Pomembni mejniki Banke Slovenije


y Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije.



y Ustanovljena je bila s sprejetjem Zakona o Banki Slovenije 25. junija 1991.



y Banka Slovenije je 8. oktobra 1991 izdala in izročila v obtok vrednostne bone kot začasni denar, septembra 1992 pa je izročila v obtok prvo uradno slovensko valuto – tolar.



y Banka Slovenije je od 1. maja 2004, ko je Republika Slovenija postala članica Evropske unije, del Evropskega sistema centralnih bank (ESCB).



y Republika Slovenije je 1. januarja 2007 uvedla evro kot svojo uradno valuto. S tem je Banka Slovenije postala tudi del Evrosistema.



y Banka Slovenije je pri izvajanju svojih nalog neodvisna, vendar je kot ustanova, ki opravlja javno funkcijo, hkrati odgovorna državljanom in njihovim izvoljenim predstavnikom.

Štirje temeljni stebri delovanja Banke Slovenije

Banka Slovenije svoj mandat samostojno in v sklopu Evropskega sistema centralnih bank izpolnjuje na štirih temeljnih stebrih delovanja.

15

Izvaja skupno denarno politiko Evrosistema. Sprejema in izvaja ukrepe, ki vplivajo na ceno in razpoložljivost denarja v gospodarstvu ter na izbrani cilj denarne politike. Temeljni cilj Banke Slovenije je stabilnost cen, to je tudi poglavitni cilj Evropskega sistema centralnih bank, katerega del je Banka Slovenije.

V okviru makrobonitetne politike identificira, spremlja in ocenjuje sistemska tveganja za finančno stabilnost ter sprejema potrebne ukrepe za preprečevanje oziroma omejevanje nekaterih tveganj.

Nadzoruje poslovanje bank in hranilnic, zato da pravočasno prepozna tveganja na vseh področjih delovanja bank in hranilnic ter z učinkovitim ukrepanjem zagotavlja stabilnost bank in hranilnic pa tudi bančnega sistema.

Zagotavlja urejeno reševanje bank v težavah s kar najmanjšimi posledicami za gospodarstvo in vlagatelje.

Poleg temeljnih nalog opravlja Banka Slovenije še druge naloge: Skrbi za nemoteno delovanje plačilnih sistemov in sistemov za poravnavo vrednostnih papirjev ter izvaja pregled nad njihovo varnostjo in učinkovitostjo. Opravlja vse potrebne aktivnosti za učinkovito oskrbo območja Slovenije s primernimi in pristnimi bankovci in kovanci. Poleg tega zamenjuje tolarske in poškodovane evrske bankovce ter izdaja in prodaja priložnostne kovance za zbiratelje in širšo javnost. Upravlja nacionalno zbirko podatkov o zadolženosti fizičnih oseb iz naslova kreditnih poslov (SISBON) in zadolženosti poslovnih subjektov (SISBIZ). Prav tako deluje kot plačilna in/ali fiskalna agentka države in kot predstavnica države v mednarodnih denarnih organizacijah, vodi račune za Republiko Slovenijo, državne organe in osebe javnega prava, opravlja naloge finančne, denarne, bančne in plačilnobilančne statistike ter upravlja uradne devizne rezerve in drugo premoženje Banke Slovenije.

Če povzamemo na kratko, Banka Slovenije:



y izvaja denarno politiko;



y skrbi za nemoteno delovanje plačilnih sistemov;



y nadzira banke in skrbi za stabilnost finančnega sistema; y je pristojna za reševanje in prisilno prenehanje delovanja bank; y izdaja bankovce in oskrbuje območje Republike Slovenije z bankovci in kovanci; y upravlja uradne devizne rezerve države in drugo svoje premoženje; y opravlja devizne posle;



y opravlja storitve za vlado in javni sektor ter za poslovne banke (vodi račune, plačilni promet); y zbira in obdeluje statistične podatke (zlasti o denarju, bankah, plačilni bilanci); y sodeluje z mednarodnimi institucijami.

Za lažjo ponazoritev štirih temeljnih stebrov delovanja Banke Slovenije si udeleženci lahko ogledajo animacijo.





Kdo financira Banko Slovenije


Zakon o Banki Slovenije določa: Banka Slovenije je v izključni državni lasti s finančno in upravljavsko avtonomijo.

Banka Slovenije ustvarja prihodke predvsem iz upravljanja finančnih naložb in deviznih rezerv.

Banka Slovenije razporedi presežek prihodkov nad odhodki v splošne rezerve in proračun Republike Slovenije.

16

Iz presežkov v letih 2017–2022 je Banka Slovenije nakazala v proračun 108,6 mio evrov (2021: 9,3 mio evrov, 2022: 0,4 mio evrov). Podatki so vsako leto objavljeni v sporočilu za javnost na spletni strani Banke Slovenije.

Organa odločanja Banke Slovenije

V Banki Slovenije sta osrednja organa odločanja guverner in Svet Banke Slovenije.

Svet Banke Slovenije sestavlja pet članov, to so guverner, ki je predsednik Sveta, in štirje viceguvernerji. Člane Sveta Banke Slovenije imenuje Državni zbor za šest let na predlog predsednika Republike Slovenije. Svet Banke Slovenije odloča o zadevah s področja delovanja centralne banke.

Guverner je odgovoren tudi za vodenje in organizacijo dela Banke Slovenije. Med drugim je član Sveta ECB, osrednjega organa odločanja Evropske centralne banke, ki je pristojen za sprejemanje najpomembnejših strateških odločitev, ključnih za delovanje Evrosistema.

Svet Banke Slovenije:



y sestavljajo ga guverner in štirje člani – viceguvernerji; y predsednik Sveta Banke Slovenije je guverner;



y odloča o zadevah, ki so na podlagi zakonov v pristojnosti Banke Slovenije; y člane imenuje Državni zbor Republike Slovenije za šest let na predlog predsednika Republike Slovenije;



y sestava članov Sveta Banke Slovenije januarja 2024: guverner Boštjan Jazbec, namestnik guvernerja Primož Dolenc, viceguvernerka Tina Žumer, viceguverner Milan M. Cvikl, viceguverner Marko Pahor.

Guverner Banke Slovenije:



y vodi poslovanje, organizira delo in zastopa Banko Slovenije; y izvršuje odločitve Sveta Banke Slovenije;



y lahko izdaja navodila za izvajanje sklepov Sveta Banke Slovenije; y je član Sveta ECB, to je osrednjega organa odločanja ECB; y dosedanji guvernerji: France Arhar od 1991 do 2001, Mitja Gaspari od 2001 do 2007, Marko Kranjec od 2007 do 2013, Boštjan Jazbec od 2013 do 2018, Boštjan Vasle pa je guverner od 2019.

ECB – Evrosistem – evrsko območje

Za ponazoritev nalog Evropske centralne banke si udeleženci lahko ogledajo kratek video.

Evropska unija: 27 držav članic

Evrsko območje je nastalo, ko so nacionalne centralne banke 11 držav članic Evropske unije januarja 1999 odgovornost za denarno politiko prenesle na ECB. Januarja 2024 je sestavljalo evrsko območje 20 držav: Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija, Grčija (2002); Slovenija (2007); Ciper in Malta (2008); Slovaška (2009); Estonija (2011); Latvija (2014); Litva (2015); Hrvaška (2023).

Na podlagi uradnega dogovora z Evropsko unijo uporabljajo evro tudi mikrodržave Andora, Monako, San Marino in Vatikan. Črna gora in Kosovo uporabljata evro brez uradnega dogovora.

17

ECB je bila ustanovljena s Statutom 1. junija 1998. ECB je jedro Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in Evrosistema. Sedež ima v Frankfurtu ob reki Majni v Nemčiji.

Evrosistem sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke držav, ki so uvedle evro. Je denarna oblast evrskega območja.

Trije stebri bančne unije:



y Enotni mehanizem nadzora (SSM, od 2014)

Po zadnji gospodarski krizi je v okviru ECB novembra 2014 nastal Enotni mehanizem nadzora

– Single Supervisory Mechanism (SSM). Sestavljajo ga ECB in nacionalni nadzorni organi sodelujočih držav (pri nas Banka Slovenije). Cilja SSM sta varnost in trdnost evropskega bančnega sistema ter enotno izvajanje nadzora.



y Enotni mehanizem za reševanje (SRM, od 2015)

Namen enotnega mehanizma za reševanje – Single Resolution Mechanism (SRM) je zagotoviti urejeno reševanje propadajočih bank s kar najmanjšimi stroški za davkoplačevalce in realno gospodarstvo. Sestavljata ga organ za reševanje na ravni Evropske unije – Enotni odbor za reševanje in Enotni sklad za reševanje, ki se financira iz bančnega sektorja.



y Evropska shema za jamstvo vlog (EDIS, v nastajanju)





Svet Evropske centralne banke


Svet ECB je najvišji organ odločanja v ECB. Sestavlja ga: y 6 članov Izvršilnega odbora (s stalno glasovalno pravico) y 20 guvernerjev centralnih bank držav z evrom, tudi Slovenije (rotacija glasovalnih pravic) y predsednica Christine Lagarde

Pristojnosti Sveta ECB: sprejema sklepe o denarnih ciljih, ključnih obrestnih merah in zagotavljanju rezerv v Evrosistemu.

Odločitve sprejemajo člani Sveta ECB, izvajajo pa se prek nacionalnih centralnih bank – tudi Banke Slovenije.

Kako centralna banka zagotavlja stabilnost finančnega sistema in kako nadzora poslovne banke?





Makrobonitetna politika


Zakonska obveznost Banke Slovenije je zagotavljati, da imamo državljani Slovenije stabilen finančni sistem, in prav to je temeljni cilj makrobonitetne politike. Za razliko od mikrobonitetnega nadzora, v okviru katerega Banka Slovenije spremlja posamezne institucije (banke), na področju makrobonitetnega nadzora spremlja delovanje finančnega sistema in je pozorna na morebitna tveganja. Z ustreznimi politikami in ukrepi lahko ta tveganja omejimo ter preprečimo, da bi se nakopičila in razširila po celotnem finančnem sistemu.

Finančni sistem

Sestavljajo ga finančni trgi, finančne institucije in infrastruktura, ki so med seboj povezani v kompleksno mrežo poslovnih odnosov. Sistem torej povezuje ljudi, ki želijo varčevati, vlagati ali si izposojati denar.

18

Stabilnost finančnega sistema

O stabilnosti govorimo, ko sistem deluje nemoteno in vzdrži morebitne šoke brez večjih negativnih vplivov na gospodarstvo. To v praksi pomeni, da tudi če sistem prizadene šok (npr. finančna kriza), poskrbimo, da lahko ljudje še vedno dostopajo do svojih bančnih računov, podjetja opravljajo in prejemajo plačila, vlagatelji trgujejo.

Banka Slovenije dvakrat na leto izdaja publikacijo Poročilo o finančni stabilnosti. V njem analitično spremlja in pojasnjuje razvoj sistemskih tveganj v finančnem sistemu v zadnjem obdobju, spremlja tudi razvoj tveganj v nebančnih finančnih institucijah (zavarovalnice, lizinške družbe, kapitalski trg), analizira segmente gospodarstva (makrookolje, sektor podjetij in gospodinjstev, nepremičninski trg), ki pomembno vplivajo na razvoj sistemskih tveganj v finančnem sektorju. Publikacija je na voljo v Poročilu o finančni stabilnosti (bsi.si).

Tveganja znotraj finančnega sistema

Sistemska tveganja se lahko pojavijo v različnih oblikah in ogrožajo normalno delovanje gospodarstva. Eno izmed tveganj predstavlja prevelika zadolženost podjetij ali gospodinjstev. Ko pride do splošnega ohlajanja gospodarstva in posledično povečane brezposelnosti, se zmanjša tudi sposobnost dolžnikov za odplačevanje posojil. Bankam, ki posojila financirajo, ostanejo t. i.

slaba posojila, ki jih dolžniki ne morejo redno odplačevati, kar pomeni, da bi bile banke izpostavljene povečanemu kreditnemu tveganju, ki bi lahko ogrozilo poslovanje bank in normalno ponudbo posojil zdravemu delu gospodarstva. Tedaj se lahko centralna banka odloči za makrobonitetni ukrep in z njim omeji, kolikšen znesek si smejo izposoditi kupci stanovanjskih nepremičnin glede na ceno nepremičnine ali svoj dohodek, omeji lahko ročnost posojil ipd.

Centralne banke oziroma nadzorniški organi z različnimi metodami preverjajo stabilnost finančnega sistema. Izvajajo tudi t. i. stresne teste različnih vrst.

Stresni testi

Evropski bančni organ (EBA – angl. European Banking Authority) v sodelovanju z ECB, Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) in nacionalnimi nadzornimi organi vsaki dve leti izvaja vseevropske stresne teste največjih pomembnih bank pod neposrednim nadzorom ECB. Z njimi ocenjuje, kako uspešno bi se bile banke sposobne odzvati na finančne in ekonomske šoke. Izidi stresnih testov pomagajo odkriti šibke točke v bančnem sistemu in jih v nadzorniškem dialogu z bankami čim hitreje odpraviti.

Nacionalne centralne banke pa morajo izvajati letne stresne teste, ki so del rednih nadzorniških aktivnosti. Ugotovitve stresnih testov so eden od vhodnih parametrov v vsakoletnem procesu celostnega nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj – procesu SREP (iz angl.

Supervisory Review and Evaluation Process) posamične banke oziroma hranilnice.

Bančni nadzorniki s stresnimi testi na podlagi različnih skrajnih teoretičnih scenarijev ocenjujejo občutljivost bančnih tveganj in kazalnikov poslovanja za posamezno banko za (praviloma triletno) obdobje poslovanja v prihodnosti. Skupni končni rezultat izmerjene občutljivosti je izražen v razmerju s kapitalsko ustreznostjo banke. Z nastankom zadnje finančne krize stresni testi skupaj s prej izvedenim pregledom kakovosti aktive (angl. asset quality review – AQR) postajajo tudi merilo za ovrednotenje potrebnih dokapitalizacij bank.





Mikrobonitetni nadzor


Nadzor bančnega sistema je eno izmed temeljnih področij delovanja Banke Slovenije. S tem centralna banka zagotavlja, da so banke trdnejše in zanesljivo upravljajo tveganja. V sklopu 19

mikrobonitetnega nadzora izvaja stalni nadzor – to je nadzor poročil, podatkov in informacij, ki so jih poslovne banke dolžne periodično pošiljati Banki Slovenije – in pregled poslovanja bank.

Cilj je zaznati tveganja na vseh področjih poslovanja bank in hranilnic (kreditna, likvidnostna, operativna, kapitalska, obrestna tveganja, tveganja na področju ugleda in preprečevanja pranja denarja) ter z učinkovitim ukrepanjem zagotoviti stabilnost bančnega in finančnega sistema.

Nadzor nad bankami

Banke se glede na različna merila delijo na t. i. pomembne in manj pomembne. Banka Slovenije samostojno in neposredno nadzoruje manj pomembne slovenske banke ter o ugotovitvah nadzora redno obvešča Evropsko centralno banko. Z uveljavitvijo Enotnega mehanizma nadzora od leta 2014 nadzor nad pomembnimi bankami izvaja Evropska centralna banka z nadzorniškimi skupinami in v sodelovanju z Banko Slovenije. To pomeni dolgoročno ohranjanje varnega in stabilnega bančnega sistema ter omogočanje njegovega nemotenega delovanja zaradi varovanja javnih koristi na področju bančnega poslovanja in s tem krepitev zaupanja širše javnosti v bančni sistem.

Centralne banke nadzor izvajajo s temeljitimi pregledi bank in tveganj, ki jih prevzemajo. Na primer: opravljajo teste, s katerimi preverjajo ravnanje bank v različnih okoliščinah (že omenjeni stresni testi);



y zagotavljajo skladnost s pravilniki in predpisi s področja bančništva; y izvajajo revizije in inšpekcijske preglede v bankah in hranilnicah.



y Zagotavljajo tudi, da banke sprejemajo ustrezne ukrepe za upravljanje tveganj. Preprečijo, da bi banke upravljali neprimerni ljudje, odobrijo ali odvzamejo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev in po potrebi izrečejo sankcije.

SREP

Nadzorniki za vsako banko redno ocenjujejo in merijo tveganja. Ta osrednja aktivnost se imenuje proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja oziroma SREP (angl. Supervisory Review and Evaluation Process). Povzema vse ugotovitve nadzornikov v posameznem letu in daje bankam »domačo nalogo«.

SREP pokaže, kako posamezna banka izpolnjuje kapitalske zahteve in kako se loteva tveganj. V

odločitvi SREP, ki jo nadzornik ob koncu procesa pošlje banki, so določeni poglavitni cilji glede na ugotovljene probleme. Banka jih mora nato v določenem časovnem obdobju odpraviti.

Nadzorniki preverjajo:



y ali ima banka vzdržni poslovni model (ali se ukvarja s širokim spektrom aktivnosti – je manj izpostavljena tveganjem) ali se osredotoča bolj na nekaj poslovnih dejavnosti in je zato dovzetnejša za tveganja na področju, na katerem posluje); y kakšno je upravljaje in vodenje banke in kako banka upravlja tveganja; y tveganje v zvezi s kapitalom: ali ima banka dovolj veliko varnostno mrežo, da preživi izgube, ki bi nastale, če na primer velik delež kreditojemalcev ne bi bil sposoben pravočasno odplačati kreditov;



y tveganje v zvezi z likvidnostjo in financiranjem: ali je banka sposobna pokriti trenutne potrebe po gotovini, če želi na primer veliko strank hitro dvigniti svoje prihranke (zaradi gospodarske negotovosti ipd.).

Ko nadzorniki opravijo svojo nalogo, banki izdajo dopis, v katerem so navedeni ukrepi, ki jih mora banka izpeljati v prihajajočem letu (izpolnjevati mora zahteve v zvezi z minimalnim in dodatnim kapitalom, lahko se podajo tudi zahteve po spremembah na področjih upravljanja tveganj).

20

Področja tveganj, s katerimi se soočajo finančne institucije in so podvržene pregledom: y poslovni model in dobičkonosnost,



y notranje upravljanje in upravljanje tveganj,



y kreditno tveganje,



y tržno tveganje,



y obrestno tveganje,



y likvidnostno tveganje,



y operativno tveganje,



y IT-tveganje,



y kapitalsko tveganje,



y modelsko tveganje,



y podnebno tveganje,



y tveganje na področju ugleda,



y tveganje na področju preprečevanja pranja denarja ipd.

Slika 2: Ugotovljene kršitve po kategorijah tveganj v bankah in hranilnicah leta 2022

100 %

90 %

32 %

80 %

41 %

70 %

60 %

25 %

14 %

50 %

2 %

40 %

5 %

11 %

1 %

30 %

2 %

18 %

20 %

18 %

3 %

2 %

10 %

11 %

15 %

0 %

Pomembne institucije

Manj pomembne institucije

Klimatska in okoljska tveganja

Tveganje poslovnega modela in dobičkonosnosti

Obrestno tveganje

Likvidnostno tveganje

Operativno tveganje

Načrti sanacije

Kapitalsko tveganje

Kreditno tveganje

Notranje upravljanje in proces ocenjevanja notranjega kapitala Vir: Banka Slovenije.

Nadzorniki lahko pregledujejo banko tako, da so fizično navzoči v banki oziroma so na terenu (angl. on-site) ali pa v nadzorniških institucijah (angl. off-site).

Nacionalni nadzorniki pregledujejo t. i. sistemsko manj pomembne banke, nadzorniške skupine v sestavi predstavnikov evropskih in nacionalnih nadzorniških organov pa t. i. sistemsko pomembne banke. Sistemsko pomembne banke so tiste, ki izpolnjujejo enega od navedenih kriterijev: y tri največje banke v državi;



y banke, ki imajo več kot 30 milijard evrov bilančne vsote; y banke, ki so članice večjih bančnih skupin v Evrosistemu.

21





Preglednica 1: Pomembne banke v Sloveniji januarja 2024

NLB

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana

NKBM

Nova Kreditna banka Maribor d.d., Maribor

UC

NLS

BI

Un

NiC

o r

v ed

a Lit

j B

uban

lj k

an a

skSal oven

bankija

a d

d..d

d .,

., L

Lj jub

ub lj

lj an

an a

a

N ISP

KBM

No B

vaan

K k

r a I

edi n

t te

na s

a S

ban an

ka Pao

Marlo

i d

bo .rd

.,

d. K

d ope

., Maribor

Sparka

UC ss

SI e

Uni B

Cran

edkia

t S

B pa

ank rk

a a

Sss

lo e

v d

en .ijda. L

d.jub

d., ljan

Lj a

ubljana

Add

ISik

P o

Banka InAtdd

es iak o

S B

anan

P k

ao d

lo. d.d., Koper

G

S or

paen

rk jsk

a a

ss e

B G

anokren

a j

S sk

pa a

r kban

ass kea dd..dd. . LK

j ran

ublj j

ana

Addiko

Addiko Bank d.d.

Vir: Banka Slovenije.

Gorenjska

Gorenjska banka d.d. Kranj

DBS

Deželna banka Slovenije d.d., Ljubljana

Preglednica 2: Sistemsko manj pomembne banke v Sloveniji januarja 2024

DelavskaH

Delavska hranilnica d.d., Ljubljana

HLo

DB n

S

Dežel H

na r anil

bannkic

a a

S Lon

lov d

en .ijd

e .,

d K

.dran

., Ljubljana

De P

laHV

vskaH

Primo

D r

elsk

a a h

vsk r

a an

hr ilni

ancila

ni V

c i

apa

d.vda

., dL.jd.,

ubljVipa

ana va

S

H ID

Lon

SI

H D

r ban

anilni k

c a

a d.d

Lon.,

dL.jub

d., ljan

Kr a

anj

SK

P B

HV

Primorska hSKB

ranil ban

nica ka

Vi d

pa.d

v .a d.d., Vipava

SID

SID banka d.d., Ljubljana

SKB

SKB banka d.d.

Vir: Banka Slovenije.

Posebni nadzorniški postopki se lahko sprožijo tudi na podlagi pritožb komitentov. Sistemsko pomembne banke se tedaj obravnava v sklopu nadzorniških skupin ECB in nacionalnih centralnih bank, sistemsko manj pomembne banke pa v sklopu nacionalnih bank.

22

Preglednica 3: Nadzorniški ukrepi, izrečeni bankam in hranilnicam leta 2022

V R S TA U K R E PA

Š T E V I L O I Z D A N I H

Š T E V I L O I Z D A N I H U K R E P O V

U K R E P O V V P O M E M B N I H

V M A N J P O M E M B N I H

I N S T I T U C I J A H

I N S T I T U C I J A H

Izdane odločbe z nadzorniškimi ukrepi

6

7

Izdana nadzorniška pisma s priporočili

14

8

Izdane odredbe za odpravo kršitev

0

4

Izdana pisma po pregledu poslovanja

2

7

Izdane ugotovitvene odločbe o

0

2

opravljenih kršitvah

Izdane odredbe o odsvojitvi delnic

0

0

Izdane odločbe neupravičenim

0

3

imetnikom kvalificiranih deležev

Izdane odločbe o začetku postopka

0

0

za prepoved opravljanja funkcije v

upravljalnem organu

Vir: Banka Slovenije.

Nadzorniške ukrepe izdaja pomembnim bankam ECB. Najpogostejša oblika ukrepa je operativni akt (angl. operational act) oziroma pismo s priporočili. Pomembnejši ukrepi se izdajo v obliki odločbe, ki je pravno zavezujoči akt. Leta 2022 je bilo pomembnim bankam izdanih šest odločb z ukrepi.

VIRI IN LITERATURA:



y Interno gradivo Banke Slovenije



y Banka Slovenije. (b. d.). www.bsi.si



y Banka Slovenije. (2023). Letno poročilo 2022. https://bankaslovenije.blob.core.windows.net/

publication-files/letno-porocilo-2022.pdf



1.3 Inflacija in uravnavanje stabilnosti cen

CILJI TEGA VSEBINSKEGA SKLOPA:

Slušatelji vedo, kaj je inflacija in kako jo merimo, razumejo, kako centralne banke uravnavajo inflacijo, razumejo, kako inflacija vpliva na vrednost posameznikovega denarja in njegovo kupno moč.

OPIS:

Ohranjanje stabilnosti cen

Cilj Evrosistema je, da inflacijo evrskega območja v srednjeročnem obdobju (2 do 3 leta) ohranja na ravni blizu 2 %. To ponavadi stori z določanjem višine obrestnih mer za posojila in depozite, ki jih ponuja poslovnim bankam. Te vplivajo na obrestne mere, ki jih poslovne banke zaračunavajo svojim strankam za posojeni denar oziroma varčevanje. Evropska centralna banka želi na ta način vplivati na obseg povpraševanja v gospodarstvu, ki brzda rast cen.

23

Obrestne mere

Dodatni odstotek denarja, ki ga nekdo dobi, če denar posodi nekomu drugemu (ali hrani v banki), ali dodatni odstotek denarja, ki ga mora nekdo plačati (poleg prejetega posojila), če si denar izposodi.





Pomen cenovne stabilnosti


Nujni pogoj za zdravo gospodarstvo je, da splošna raven cen v daljšem obdobju znatno ne naraščajo niti padajo. Močno naraščajoče cene (inflacija) ali padajoče cene (deflacija) povzročajo negotovost in škodujejo gospodarstvu. O inflaciji govorimo, ko se v nekem časovnem obdobju splošno zvišajo cene izdelkov in storitev, ne le cene posameznih artiklov. Deflacija je nasprotje inflacije. Zakaj deflacija ni zaželena? Ker lahko privede do deflacijske spirale, ko potrošniki odlašajo z nakupom, saj pričakujejo, da se bo izdelek pocenil. Posledično podjetja prodajo manj izdelkov, zmanjša se jim dobičkonosnost, sledijo odpuščanja, to pa vodi v nadaljnji upad potrošnje in s tem v upočasnitev gospodarske aktivnosti. Ko so cene razmeroma stabilne, lahko posameznik načrtuje svojo potrošnjo in investicije vnaprej, ne da bi ga skrbelo, da bo denar izgubil vrednost.

Podjetja pa potrebujejo stabilno okolje za investicije, ki večajo dodano vrednost. Potrošnik v okolju stabilnih cen torej ve, da bo lahko na primer čez eno leto za 100 evrov kupil izdelek, za katerega varčuje danes. Stabilnost cen je zato največ, kar lahko denarna politika prispeva h gospodarski rasti.



Kako merimo oziroma spremljamo inflacijo:



y z gibanjem cen – podatki Statističnega urada RS (SURS); y spremljamo nakupovalno košarico drobnoprodajnih cen v tehle segmentih:

· hrana, brezalkoholne pijače,

· alkohol, tobak,

· obleka, obutev,

· stanovanjski stroški, voda, elektrika, plin,

· zdravje,

· prevoz,

· komunikacije,

· rekreacija, kultura,

· izobraževanje,

· restavracije, hoteli,

· drugo.

Kaj je stabilnost cen?

INFLACIJA: rast cen = za koliko odstotkov je cena košarice dobrin višja kot v prejšnjem obdobju (letu ali mesecu). Vpliva na inflacijska pričakovanja, vzorce trošenja in načrtovanje podjetij ter zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva.

DEFLACIJA: padanje cen = za koliko odstotkov je cena košarice dobrin nižja kot v prejšnjem obdobju (letu ali mesecu). Vpliva na inflacijska pričakovanja, vzorce trošenja in načrtovanje podjetij ter znižuje dobičkonosnost podjetij.

STABILNOST: nizka, stabilna in predvidljiva rast cen. ECB jo določi kot 2-odstotno letno stopnjo inflacije v srednjeročnem obdobju, kjer so odstopanja od cilja pri 2 % bodisi navzgor bodisi navzdol enako problematična.

24

Inflacija v evrskem območju

Po upadajočem trendu inflacije in nedoseganju inflacijskega cilja po svetovni finančni krizi (2007

– 2008) smo bili zadnji dve leti in pol priča močno povišani inflaciji v evrskem območju. Po vrhu doseženem oktobra 2022 (10,6 %) se je nato do junija 2024 umirila na 2,5 %.

Slika 3: Gibanje inflacije v evrskem območju

v %

14

inflacija v evrskem območju

ciljna inflacija ECB

12

10

8

6

4

2

0

-2

1980

1982

1984

1986

1988

1990

1992

1994

1996

1998

2000

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014

2016

2018

2020

2022

2024

Vir: ECB, Eurostat, prikaz Banke Slovenije. Zadnji podatek: junij 2024.

Banka Slovenije spremlja, analizira in komentira podatke o inflaciji v povezavi z drugimi makroekonomskimi dejavniki na svoji spletni strani v sporočilih za javnost in rednih publikacijah.

Pregled makroekonomskih gibanj (z napovedmi) (bsi.si)





Kaj poganja inflacijo


Za zagotavljanje cenovne stabilnosti je najpomembnejše razumeti, kaj poganja inflacijo. V

makroekonomiji cenovna gibanja analiziramo skozi prizmo ponudbe in povpraševanja po omejenih dobrinah in storitvah. Do pospeška v rasti cen lahko prihaja na dva načina: zaradi povečanja povpraševanja ob isti ponudbi dobrin ali manjše ponudbe dobrin ob enakem povpraševanju.

Nenadna in nepričakovana gibanja v povpraševanju in ponudbi imenujemo šoki. Primeri inflacijskih šokov pri povpraševanju so na primer nepričakovano izboljšanje zaupanja potrošnikov in podjetij ali povečanje državnih izdatkov. Primere ponudbenih inflacijskih šokov pa smo lahko opazovali pretekla leta ob zastojih v ponudbenih verigah, omejeni ponudbi surovin in energentov, pomanjkanju razpoložljivih delavcev ipd.

Kar zadeva denarno politiko, je zelo pomembno, da razumemo, katere vrste šokov prispevajo k pospešku inflacije. Denarna politika namreč lahko vpliva na agregatno povpraševanje, njen doseg glede ponudbe pa je omejen. Ob inflacijskem šoku v agregatnem povpraševanju se centralne banke lahko odzovejo z obrestno mero (dvigom), zmanjšajo količino denarja v obtoku in s tem poskrbijo, da se znova ustvari ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem. Nasprotno je centralna banka ob ponudbenih šokih soočena z dilemo. Krčenje ponudbe namreč ob višjih cenah povzroči tudi upad gospodarske aktivnosti.

25

Kaj se dogaja v gospodarstvu

GOSPODINJSTVA: delajo, trošijo in varčujejo

PODJETJA: proizvajajo, investirajo in zaposlujejo

BANKE: dajejo posojila, sprejemajo vloge, določajo obrestno mero za svoje storitve DENAR: je plačilno/menjalno sredstvo, je merilec in hranilec vrednosti (varčevanje) TRGOVINE: trg določa ceno dobrin in storitev (poleg stroškov) DRŽAVA: vodi politike, s katerimi vpliva na svoje trošenje in trošenje gospodinjstev (npr. minimalna plača)

TUJINA: šoki in drugi vplivi (cene in ponudba nafte, surovin, geopolitične razmere) Preglednica 4: Vloga centralne banke v gospodarstvu

O B P R E V I S O K I I N F L A C I J I

O B P R E N I Z K I I N F L A C I J I

CENTRALNA BANKA določi

Zviša obrestno mero.

Zniža obrestno mero.

obrestno mero, po kateri si poslovne

banke pri njej izposodijo denar.

POSLOVNE BANKE določijo

Zvišajo obrestno mero.

Znižajo obrestno mero.

obrestne mere za posojila in vloge.

PODJETJA IN PREBIVALCI

Najemajo manj kreditov, saj

Kreditiranja je več, saj je ugodnejše,

so obrestne mere visoke, in

zato se povečajo potrošnja in investicije,

posledično manj trošijo oziroma

varčevanja je manj.

investirajo ter več varčujejo.

TRG

Zaradi zmanjšane potrošnje se

Zaradi povečanega povpraševanja se

rast cen ustavlja in posledično se

spodbudi proizvodnja, cene se zvišajo in

znižuje tudi inflacija.

posledično začne naraščati tudi inflacija.

Vir: lastni.

Učinki zvišanja in znižanja obrestnih mer (ali drugih ukrepov centralne banke) navadno niso vidni takoj, pač pa se pokažejo čez čas, zato morajo biti centralne banke pri svojih odločitvah preudarne, spremljati morajo nenehno spreminjajoče se dogajanje v svetu in na trgih ter svoje ukrepe prilagajati.

Inflacija v Sloveniji in evrskem območju

Slika 4: Prispevki k inflaciji – Slovenija

medletna rast v %, prispevki v o. t.

12

10

8

6

4

2

0

-2

-4

19

20

21

22

23

24

nepredelana hrana

predelana hrana

drugo blago

energenti

storitve

skupna inflacija

Vir: SURS, Eurostat, preračuni Banke Slovenije. Zadnji podatek: junij 2024.

26

HICP (angl. harmonised index of consumer prices) – harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (spremljanje cen iz že omenjene košarice dobrin in storitev), omogoča mednarodne primerjave stopenj inflacije med državami članicami Evropske unije (EU).

Graf prikazuje, kolikšen delež so k skupni inflaciji v Sloveniji prispevali posamezni segmenti (predelana in nepredelana hrana, energenti, storitve in drugo blago).

Slika 5: Prispevki k inflaciji – evrsko območje

medletna rast v %, prispevki v o. t

.

12

10

8

6

4

2

0

-2

19

20

21

22

23

24

nepredelana hrana

predelana hrana

drugo blago

energenti

storitve

skupna inflacija

Vir: Eurostat, preračuni Banke Slovenije. Zadnji podatek: junij 2024.

Dodatna razlaga inflacijskih gibanj in napovedi je na voljo v publikaciji Banke Slovenije Pregled makroekonomskih gibanj (z napovedmi) (bsi.si), ki jo centralna banka objavi osemkrat na leto, približno dvakrat na četrtletje. V njej so zajeti aktualni podatki, dvakrat na leto tudi napovedi.

Slika 6: Inflacija v državah evrskega območja – junij 2024

medletna rast v %

Belgija

5,5

Španija

3,5

Nizozemska

3,4

Hrvaška

3,4

Avstrija

3,2

Portugalska

3,1

Ciper

3,1

Luksemburg

2,8

Estonija

2,8

Francija

2,5

Nemčija

2,5

evrsko območje

2,5

Slovaška

2,4

Grčija

2,4

Malta

2,1

Slovenija

1,6

Irska

1,5

Latvija

1,4

Litva

1,0

Italija

0,9

Finska

0,6

Vir: Eurostat.

27

Evropska statistika in druge informacije v zvezi z inflacijo in cenami dobrin in storitev v Evropski uniji so na voljo na Home - Eurostat (europa.eu)





Denarna politika


Denarna politika se nanaša na odločitve centralne banke, s katerimi ta vpliva na ceno in razpoložljivost denarja v gospodarstvu. Te odločitve prispevajo k višjemu življenjskemu standardu, trdni gospodarski rasti in visoki zaposlenosti.

V čem se centralna banka razlikuje od poslovnih bank

Centralna banka:



y je javna institucija, ki nadzira količino denarja v obtoku tako, da poslovnim bankam daje posojila ali od njih sprejema depozite;



y sledi cilju družbenega dobrega, ki je stabilnost cen (poslovne banke zasledujejo cilj dobička); y je banka poslovnih bank – te imajo pri njej odprt poslovni račun.

Kje poslovne banke dobijo denar:



y vloge prebivalcev, podjetij in države;



y izdaja dolžniških vrednostnih papirjev;



y najem posojil pri drugih poslovnih bankah;



y najem posojil pri centralni banki (ob ustreznem zavarovanju).

Z ukrepi denarne politike – predvsem z zvišanjem in znižanjem ključnih obrestnih mer (obrestna mera operacij glavnega refinanciranja, obrestna mera mejnega depozita, obrestna mera mejnega posojila) – centralna banka uravnava količino denarja v obtoku.

Slika 7: Gibanje obrestnih mer ECB

6

%

Obrestna mera glavnega financiranja

5

Obrestna mera mejnega posojila

Obrestna mera mejnega depozita

4

3

2

1

0

-1

Jan-07

Jan-09

Jan-11

Jan-13

Jan-15

Jan-17

Jan-19

Jan-21

Jan-23

Vir: Banka Slovenije.

Obrestna mera operacij glavnega refinanciranja je obrestna mera, ki jo banke plačajo, če si od ECB izposodijo denar za teden dni. V ta namen morajo predložiti zavarovanje, s katerim jamčijo, da bodo denar vrnile.

Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja je ena od treh obrestnih mer, ki jih ECB določi vsakih šest tednov v okviru svojih dejavnosti za ohranjanje cenovne stabilnosti v evrskem območju.

Obrestna mera mejnega depozita je obrestna mera, ki jo banke prejmejo (ali morajo plačati, če je obrestna mera negativna), ko denar pri ECB deponirajo čez noč.

28

Obrestna mera mejnega posojila je obrestna mera, po kateri si banke od ECB lahko izposodijo denar čez noč (to stane več kot izposojanje za teden dni).

Denarna politika je lahko restriktivna ali ekspanzivna: y estriktivna: če je inflacija previsoka in se gospodarstvo pregreva, centralna banka zviša obrestne mere;



y ekspanzivna: če je inflacija prenizka z upočasnjeno gospodarsko rastjo, centralna banka zniža obrestne mere in lahko poseže tudi po nestandardnih ukrepih (nakupi kakovostnih dolžniških vrednostnih papirjev, dodatna posojila bankam, razširitev finančnega premoženja za zavarovanje posojil bankam).

V trenutnih razmerah (od 2022), ko je inflacija visoka, centralna banka zvišuje obrestne mere in zmanjšuje obseg nakupov vrednostnih papirjev.

Še več informacij o denarni politiki, inflaciji in uravnavanju stabilnosti cen je na voljo v priročnem gradivu, ki so ga izdale evropske in slovenske nadzorniške institucije Kako inflacija in zvišanje obrestnih mer vplivata na moj denar? (europa.eu)

VIRI IN LITERATURA:



y Interno gradivo Banke Slovenije.



y Banka Slovenije. (b. d.). www.bsi.si



y EBA – European Banking Authority. (b. d.). https://www.eba.europa.eu/homepage y Eurostat. (b. d.). https://ec.europa.eu/eurostat



y Več o denarni politiki in trgih (europa.eu)



y Kaj je denarna politika? (europa.eu)



1.4 Dodatne vsebine: didaktično gradivo in kako poživiti vsebino

CILJI TEGA VSEBINSKEGA SKLOPA:

Slušatelji preverijo pridobljeno znanje in razumevanje. Igrivo motivirati slušatelje za samostojno raziskovanje finančnega sveta ter evalvacija pridobljenega znanja z igro.

OPIS:

Uvodna motivacija z družabno igro Banktivity

Predavatelj lahko pred začetkom modula ponovi (ali pregleda že pridobljeno znanje) pojme s prirejeno družabno igro Activity s finančnimi temami – Banktivity.

29

Navodila:

Predavatelj pred izobraževanjem natisne lističe:

R

potrošnik

R

ponaredek*

R

Evropska unija

R

statistika*

R

gospodinjstvo

R

zlato

R

tolar*

R

centralna banka*

R

evro*

R

poslovna banka*

R

cena

G

zbirateljski kovanec*

G

spominski kovanec*

G

valuta*

G

deflacija*

G

Evrosistem*

G

inflacija*

G

SISBON*

G

Evropska centralna banka*

G

obrestna mera*

G

hiperinflacija

G

denarna politika*

P

hranilnik

P

bankovec

P

kovanec

P

nadzor*

P

blagajna

P

bankomat

P

denarnica

P

trezor

P

račun

R – risanje, G – govorjenje, P – pantomima



y Predavatelj lističe premeša in jih postavi tako, da ni vidno, kaj piše na njih, nato udeleženci žrebajo posamezne lističe.



y Udeleženci morajo pojem, ki je na lističu narisati (R), ga z besedami opisati (G) ali pokazati s kretnjami (P), drugi pa ugibajo, katera beseda je na lističu.



y Za ugibanje posameznega pojma je na voljo 60 sekund (meri predavatelj). Če je pojem nerazumljiv ali težji (označen z zvezdico), si lahko tisti, ki ga mora predstaviti drugim udeležencem, pred začetkom merjenja časa prebere razlago.



y Pri risanju igralec ne sme uporabljati niti besed niti kretenj, na risbah pa ne smejo biti črke in številke.



y Pri govorjenju lahko igralec razloži izraz le z besedami, ki ne sestavljajo pojma in ne vsebujejo korena besed v pojmu.



y Pri pantomimi igralec, ki predstavlja pojem, ne sme govoriti niti s prstom pokazati na predmet v prostoru.

Predavatelj igro prilagodi glede na število udeležencev v skupini ali po lastni presoji glede na dinamiko skupine.

30

Razlaga nekaterih pojmov:

CENTRALNA BANKA: Javna ustanova, njena poglavitna naloga je upravljati valuto ene države in nadzirati ponudbo denarja – tj. količino denarja v obtoku plačilnih in poravnalnih sistemov.

DEFLACIJA: Nasprotje inflacije – opisuje razmere, ko cene življenjskih potrebščin padajo daljše časovno obdobje. Nastane lahko takrat, ko obeti za gospodarsko rast niso ugodni. Inflacija zmanjšuje vrednost valute, deflacija pa jo povečuje. Hkrati se poveča kupna moč denarja – za enak znesek je mogoče kupiti več dobrin.

DENARNA POLITIKA: Nanaša se na odločitve centralne banke, s katerimi ta vpliva na ceno in razpoložljivost denarja v gospodarstvu. V območju evra se najpomembnejše odločitve po navadi nanašajo na obrestne mere.

EVRO: Uradna slovenska valuta od 1. januarja 2007.

EVROPSKA CENTRALNA BANKA (ECB): Opravlja vlogo centralne banke na območju evra.

Odgovorna je za oblikovanje in izvajanje gospodarske in monetarne politike, vzdrževanje stabilnosti cen in upravljanje skupne valute v evrskem območju. Pri opravljanju svojih nalog ECB

sodeluje s centralnimi bankami vseh držav članic Evropske unije in z njimi sestavlja t. i. Evropski sistem centralnih bank (ESCB).

EVROSISTEM: Vodilna finančna avtoriteta v območju evra. Sestavljajo ga Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke držav Evropske unije, katerih uradna valuta je evro.

HIPERINFLACIJA: Izraz, ki označuje razmere, v katerih je inflacija zelo visoka ali pa vztrajno narašča in počasi uide izpod nadzora. S socialnega stališča je hiperinflacija izjemno škodljiv pojav, ki ima dolgotrajne posledice za posameznike in družbo kot celoto.

INFLACIJA: Opisuje razmere, ko cene življenjskih potrebščin naraščajo. Inflacija zmanjšuje vrednost valute in kupno moč denarja – za enak znesek lahko kupimo manj dobrin.

KOMITENT (BANKE): Pravna ali fizična oseba, za katero banka opravlja bančne posle.

NADZOR: V okviru delovanja Banke Slovenije je ena temeljnih aktivnosti: z mikrobonitetnim nadzorom centralna banka spremlja posamezne institucije (banke) in njihovo poslovanje, pri makrobonitetnem nadzoru analizira tveganja in razvija ukrepe, ki bi preprečili nekatera tveganja, opravlja pa tudi pregled.

NUMIZMATIKA: Veda, ki se ukvarja z nastankom, razvojem in rabo denarja. Je tudi zelo razširjena prostočasna dejavnost, ki zajema zbiranje in proučevanje kovancev in bankovcev.

OBRESTNA MERA: Dodatni odstotek denarja, ki ga nekdo dobi, če denar posodi nekomu drugemu (ali ga hrani v banki), ali dodatni odstotek denarja, ki ga mora nekdo plačati (poleg prejetega posojila), če si denar izposodi.

PONAREDEK: Bankovec ali kovanec, ki ga ni dala v obtok pooblaščena centralna banka oziroma ga ni dala natisniti/skovati.

POSLOVNA BANKA: Ustanova, ki za svoje stranke opravlja bančne posle, kot so sprejemanje denarnih vlog in opravljanje poslov plačilnega prometa. Dovoljenje za poslovanje poslovnih bank izdaja centralna banka.

SISBON: Sistem za izmenjavo informacij o kreditni sposobnosti fizičnih oseb. V njem se zapisujejo vsi krediti, varčevanja, transakcijski računi in z njimi povezani dogodki. Banka ima ob sklenitvi novega kredita možnost vpogleda v SISBON, da se prepriča o kreditni sposobnosti kreditojemalca.

Tudi potrošnik ima pravico kadar koli preveriti svoje podatke v tem sistemu.

SPOMINSKI KOVANEC: Ima evropsko stran in nacionalno stran z motivom, s katerim se zaznamuje dogodek širšega mednarodnega pomena oziroma večjega pomena za državo. V

Sloveniji se spominski kovanec izda enkrat na leto. Spominski kovanci so plačilno sredstvo v vseh državah članicah evrskega območja.

STATISTIKA: Banka Slovenije zbira, obdeluje, pripravlja, objavlja in uporabnikom daje statistične podatke o deviznih tečajih, obrestnih merah, finančnih posrednikih, gospodarskem poslovanju s tujino ter podatke s področja statistike mednarodnih odnosov s tujino, statistike finančnih posrednikov in statistike finančnih računov.

31

TOLAR: Prva slovenska nacionalna valuta, ki je bila uvedena 8. oktobra 1991 in je bila uradno plačilno sredstvo v Sloveniji do 31. decembra 2006.

VALUTA: Denarna enota, ki je se uporablja v neki državi.

ZBIRATELJSKI KOVANEC: Kovanec, ki se izda ob največ dveh dogodkih na leto. Izdelan je iz zlata, srebra ali drugih kovin, od kovancev v obtoku se razlikuje po barvi, premeru in teži.

Zbirateljski kovanci so zakonito plačilno sredstvo le v Sloveniji, v drugih državah pa imajo zgolj numizmatično vrednost.

Samostojno raziskovanje finančnega sistema

Udeleženci pred temo Finančni sistem ali med njo sami raziskujejo (ali pa dobijo to za »domačo nalogo«), kaj delajo institucije (Vse potrebne informacije o delovanju in pomenu posameznih institucij so zapisane na spletnih straneh institucij.): Banka Slovenije, Ministrstvo za finance, Agencija za zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Finančna uprava Republike Slovenije, Ajpes, SURS – in nato poročajo o tem. Pomembnejše ugotovitve, do katerih naj bi prišli o vsaki instituciji, se nanašajo na področje delovanja institucije oziroma njene pristojnosti ter koliko se posamezni državljani lahko obračajo na neko institucijo oziroma kaj posamezne institucije lahko ponudijo potrošnikom s področja finančnih, regulatornih ali nadzorniških storitev. Iz tega lahko nastane tudi miselni vzorec ali plakat, na katerem so navedena najpomembnejša dejstva.

Preostale institucije (predvsem mednarodne in evropske ter različna povezovalna telesa) razloži predavatelj.

Ponovitev in utrditev pridobljenega znanja oziroma evalvacija s kvizom Potencialno gradivo za kviz: predavatelj lahko kviz izpelje s klasičnimi vprašanji in odgovori ali pa naredi kviz v eni od prosto dostopnih aplikacij (npr. Mentimeter). Ob vsakem odgovoru ponudi tudi dodatno razlago, s katero udeleženci ponovijo in utrdijo že znano. Mogoča vprašanja in odgovori, ki jih predavatelj lahko po lastni presoji dopolnjuje ali spreminja: V P R A Š A N J A

O D G O V O R I ( P R AV I L N I O D G O V O R J E

P O U D A R J E N )

1

Kaj je Banka Slovenije?

a) poslovna banka

b) centralna banka

c) najpomembnejša finančna ustanova v Evropi

2

Banka Slovenije (BS) je bila ustanovljena 25. junija

a) državni proračun

1991 s sprejetjem Zakona o BS. Kdo financira Banko b) Evropska centralna banka Slovenije?

c) lastni zaslužek

č) donacije

3

Kdo je trenutni guverner Banke Slovenije?

a) Boštjan Jazbec

b) Boštjan Vasle*

c) France Arhar

č) Mitja Gaspari

d) Marko Kranjec

4

Kdo so člani Sveta Banke Slovenije?

a) guverner in štirje viceguvernerji

b) šest viceguvernerjev

c) guverner in šest viceguvernerjev

č) pet viceguvernerjev

5

Kaj je ena najpomembnejših nalog centralnih bank?

a) ohranjati stabilnost cen

b) menjava tujih valut

c) poslovanje s fizičnimi osebami oziroma prebivalci

6

Kako se zvišanje inflacije pokaže pri sladoledu?

a) Kepice so vse večje.

b) Kepic je vse več.

c) Kepice so vse dražje.

č) Manj različnih okusov.

32

7

Cilj centralnih bank je zmerna inflacija. Koliko

a) 0-odstotna

odstotna inflacija je najugodnejša?

b) 4-odstotna

c) 2-odstotna

8

Kako inflacijo merimo oziroma jo spremljamo?

a) Inflacije ne merimo.

b) s spremljanjem cene nafte na svetovnih trgih

c) s harmoniziranim indeksom cen življenjskih

potrebščin

9

Kakšen je odziv centralnih bank na previsoko

a) Centralne banke zvišajo ključno obrestno mero.

inflacijo?

b) Centralne banke znižajo ključno obrestno mero.

c) Centralne banke ohranijo ključno obrestno mero na

enaki ravni.

10

Katere so še nekatere druge naloge centralnih bank?

a) odpiranje računov, kreditiranje prebivalstva

b) menjava tujih valut, unovčevanje čekov

c) stabilnost finančnega sistema, nadzor bank,





jamstvo za vloge


11


Katero valuto smo v Sloveniji uporabljali neposredno

a) tolar

pred uvedbo evra?

b) dinar

c) marko

12

Po katerem tečaju še vedno lahko zamenjate tolarske a) 1 € = 294,36 SIT

bankovce na blagajni Banke Slovenije?

b) 1 € = 239,64 SIT

c) 239,64 € = 1 SIT

13

Katerega leta je bil evro uveden v Sloveniji?

a) 1999

b) 2004

c) 2007

14

Iz česa so narejeni evrski bankovci?

a) iz lesa (celuloze)

b) iz bombaža

c) iz plastike

15

Katera so glavni principi prepoznavanja pristnosti

a) vonj, otip, čvrstost

evrskih bankovcev?

b) barva, velikost, prosojnost

c) otip, pogled, nagib

16

Postopki plačevanja so se v zadnjih letih zelo

a) TARGET Instant Payment Settlement (TIPS)

pospešili. Kako imenujemo sistem, ki zagotavlja

b) takojšnji transfer (TT)

takojšnja plačila?

c) sistem T2

17

Kako v Sloveniji imenujemo sistem, ki potrošnikom

a) flik

omogoča takojšnja plačila 24 ur na dan 7 dni v tednu? b) klik c) TIPS

18

S katerim projektom na področju plačil se centralne

a) z uvedbo digitalnega evra

banke v evrskem območju ukvarjajo zadnja leta?

b) z uvedbo lastnih kriptosredstev

c) s čekovnim plačevanjem

19

Območje SEPA (iz angl. Single Euro Payments Area) a) države EU in ZDA zajema ...

b) države EU, druge evropske države in območja

pod upravo držav EU

c) države Evrosistema in območja pod upravo držav

Evrosistema

20

Kje se lahko posameznik v celoti seznani s svojimi

a) pri svoji poslovni banki

podatki o kreditnih poslih?

b) v sistemu SISBON

c) na upravni enoti

21

Katera banka opravlja v evrskem območju podobne

a) Svetovna banka

naloge kot Banka Slovenije v Sloveniji?

b) Evropska centralna banka

c) Evropska bančna federacija

22

Kje je sedež Evropske centralne banke?

a) Frankfurt, BRANDENBURG, Nemčija

b) Frankfurt, BAYERN, Nemčija

c) Frankfurt, KENTUCKY, ZDA

č) Frankfurt, HESSEN, Nemčija

23

Kdo trenutno predseduje Svetu Evropske centralne

a) Mario Draghi

banke?

b) Jean-Claude Trische

c) Willem Duisenberg

č) Christine Lagarde*

*Odgovor je treba prilagoditi trenutnemu položaju.

Ponovitev in utrditev pridobljenega znanja oziroma evalvacija z ogledom mini televizijske serije Mladi mojstri financ

33

Ogled televizijske serije Mladi mojstri financ in pogovor o vsebini: 1. del: Naloge centralne banke



y ponovitev razlik med poslovno in centralno banko

Pet osnovnošolcev preživlja lenobno popoldne v parku, ko se odločijo, da se bodo prijavili na AR-igro centralne banke in tako izboljšali svoje znanje finančnih pojmov, žene pa jih predvsem želja po zmagi, saj so se na igro prijavili tudi sošolci iz paralelke. V prvi epizodi ugotavljajo, kakšna je razlika med poslovno in centralno banko.

2. del: Inflacija



y kaj je inflacija in kako vpliva na življenje posameznikov 3. del: Posojila in obresti



y kaj se zgodi, ko si izposodiš denar – koliko moraš vrniti (obresti – cena denarja) 4. del: Tolarji



y kaj so tolarji, ali jih lahko še zamenjamo, kje to lahko naredimo 5. del: O ponarejanju denarja



y kaj so ponaredki, kako z njimi ravnati, kako prepoznati pristne in primerne evrske bankovce, kateri so zaščitni elementi evrskih bankovcev

6. del: Mobilno in digitalno plačevanje



y kakšni so sodobni načini plačevanja

7. del: Varčevanje



y kako in zakaj varčevati, oblike varčevanja in naložb 8. del: Zmaga



y sklepni del – ponovitev nekaterih pomembnejših misli in spoznanj in osvojitev nagrade Predavatelj/Izvajalec izobraževanja lahko ogled zastavi tudi tako, da si udeleženci nekatere dele ali celotno serijo ogledajo doma (Če imajo že vnuke, otroke, mlajše nečake ali druge mlajše člane družine, si lahko serijo ogledajo skupaj – medgeneracijsko povezovanje.), nato pa zadnjo uro namenijo kvizu, ki se nanaša na serijo, ali pa kakšni drugi dejavnosti (npr. samostojno raziskovanje pojmov, preračuni inflacije oziroma obresti, zamisli za novo epizodo, opisovanje primerov iz lastnega življenja v povezavi z omenjenimi temami).





Ogled muzeja Banke Slovenije


Vodeni ogledi Muzeja Banke Slovenije za zaključene skupine po poprejšnjem dogovoru po elektronski pošti muzej@bsi.si (vodeni ogledi in vse izobraževalne dejavnosti Banke Slovenije so brezplačne). Ob poprejšnji najavi si je muzej mogoče ogledati vsak tretji četrtek v mesecu med 13.

in 18. uro – vodena ogleda ob 13. in 17. uri, virtualna igra Atlantova skrivnost ob 16. uri. Muzej je v pasaži med Cankarjevo cesto in Tomšičevo ulico.

Kratka predstavitev muzeja in njegovih vsebin je na voljo v videu.





Atlantova skrivnost


Obisk Muzeja Banke Slovenije lahko popestrite z virtualno igro Atlantova skrivnost, ki vsebuje elemente igre pobega.

Obiskovalci se razdelijo v manjše skupine (od dva do trije igralci), vsaka mora uspešno opraviti sedem Atlantovih preizkusov. Ti so sestavljeni iz poznavanja temeljnih finančnih pojmov, odkrivanja poglavitnih nalog centralne banke in raziskovanja muzejskih eksponatov. Cilj igre je odkriti šifro, ki odklepa trezor, v katerem se skriva nagrada.

34

Atlantova skrivnost je primerna predvsem za dijake, študente in odrasle, za učence zadnje triade osnovne šole pa v spremstvu staršev. Najmanjše število igralcev/udeležencev je štiri (vsaj dve skupini po dva igralca).

Udeležba je mogoča vsak tretji četrtek v mesecu ob 16. uri in je brezplačna. Za rezervacijo pišite na muzej@bsi.si ali pokličite na klicno številko 01/47 19 120. Za zaključene družbe je termin obiska oziroma igre mogoče prilagoditi.

35

Viri in literatura

ATVP – Agencija za trg vrednostnih papirjev. (b. d.). https://www.a-tvp.si/

Banka Slovenije. (b. d.). www.bsi.si

Banka Slovenije. (2023). Letno poročilo 2022. https://bankaslovenije.blob.core.windows.net/

publication-files/letno-porocilo-2022.pdf

EBA – European Banking Authority. (b. d.). https://www.eba.europa.eu/homepage Eurostat. (b. d.). Izobraževalno gradivo. https://ec.europa.eu/eurostat Finančna uprava RS. (b. d.). https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/financna-uprava-republike-slovenije/o-upravi/

Fiskalni svet. (b. d.). https://www.fs-rs.si/aktualno/

Interno gradivo Banke Slovenije.

Ministrstvo za finance. (b. d.). https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-finance/

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. (b. d.). https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/

ministrstvo-za-gospodarstvo-turizem-in-sport/

Statistični urad RS. (b. d.). https://www.stat.si/StatWeb/

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). (b. d.). https://www.umar.gov.si/

Uprava RS za javna plačila. (b. d.). https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-javna-placila/

Urad za preprečevanje pranja denarja. (b. d.). https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/

urad-za-preprecevanje-pranja-denarja/

Zakon o bančništvu. (2021). Uradni list RS, št. 92/21 in 123/21 – ZBNIP. https://pisrs.si/

pregledPredpisa?id=ZAKO8319&d-49687-s=0

36

Kazalo slik

Slika 1: Shema vsebin gradiva in medsebojne povezave � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �9

Slika 2: Ugotovljene kršitve po kategorijah tveganj v bankah in hranilnicah leta 2022 � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �21

Slika 3: Gibanje inflacije v evrskem območju � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �25

Slika 4: Prispevki k inflaciji – Slovenija � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �26

Slika 5: Prispevki k inflaciji – evrsko območje � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �27

Slika 6: Inflacija v državah evrskega območja – junij 2024 � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �27

Slika 7: Gibanje obrestnih mer ECB � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �28





Kazalo preglednic


Preglednica 1: Pomembne banke v Sloveniji januarja 2024 � � � � � � � � � � � � � � � � � � �22

Preglednica 2: Sistemsko manj pomembne banke v Sloveniji januarja 2024 � � � �22

Preglednica 3: Nadzorniški ukrepi, izrečeni bankam in hranilnicam leta 2022 � � � �23

Preglednica 4: Vloga centralne banke v gospodarstvu � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �26





O avtorici


Marija Žiher ima petnajstletne izkušnje s področja izobraževanja otrok, mladine in odraslih ter večletne izkušnje s področja ekonomije in finančne pismenosti. Od leta 2015 dela v Banki Slovenije, najprej je delala kot pomočnica glavnega ekonomista, od leta 2019 pa vodi finančnoizobraževalne programe, ki so se zadnja leta izrazito okrepili. V Banki Slovenije so oblikovali dodatne programe za vse starostne skupine (tudi možnosti izobraževanja na daljavo), pripravili novo učno gradivo, odprli muzej centralne banke z didaktičnimi vsebinami, v sodelovanju z zunanjimi partnerji posneli televizijsko serijo Mladi mojstri financ, v sodelovanju z uradom predsednice Republike Slovenije pa v šolskem letu 2023/24 sodelujejo pri projektu Mojstri digitalne prihodnosti. Marija Žiher je članica delovne skupine za finančno opismenjevanje in delovne skupine za centralnobančne muzeje v sklopu Evropske centralne banke. Udeležuje se različnih mednarodnih in domačih srečanj na temo finančne pismenosti (seminarji in konference OECD, ECB, drugih centralnih bank idr.) in s strokovnimi prispevki sodeluje na njih. Sodeluje tudi v neformalni in formalni vladni medresorski delovni skupini za finančno opismenjevanje.

37

38

NextGenerationEU

39