DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 265
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, NOVEMBER 10TH, 1934
LETO XXXVL—VOL. XXXVI.
Ministerski predsednik Država Kansas je še vedno Francije Doumergue se je šaha. Šest drugih držav
včeraj odpovedal vladi je zavrglo prohibicijo
1 i Paris, 9. novembra. Včeraj Washington, 9. novembra, še-.
zjutraj ob 10. je ministers!« le sedaj so dospele natančne šte-Predsednik Francije, Gaston; vilke od zadnih volitev v državi Doumergu.e predložil predsedni- Kansas, kjer so prebivalci glaso-; ku republike Lebrunu svojo re- vali glede prohibicije. Glasom; Ignacij o. Stari minister, ki je izreka volivcev v državi Kansas nastopil vlado pred devetimi me- bo v tej državi še nadalje preseči, ko so prevladovali v Pari-1 vlado vala prohibicija, dočim se; Zli in po ostalih mestih Francije je pri istih volitvah zadnji torek krvavi nemiri radi Stavisky izreklo šest držav proti prohi-škandala, je izjavil, da ne more biciji. V Floridi in West Virgi-Več ostati na vladi, ker se mu ni j niji so volivci z veliko večino od-dovolilo reformirati francosko pravili prohibicijo. Nekoliko Ustavo. Radikalni socialisti so manjša je bila večina v Nebra-Preprečili njegove načrte. Fran- ski, Wyomingu, South Dakoti in cija se nahaja pred novimi ne- Idaho. V državi Nebraski so vor miri, za katere Doumergue nika- iivci odpravili tudi senatno zbor-kor ni odgovoren, kot se je sam tsico v državni postavodaji. , V izjavil. Do spora je prišlo, ko je Califcrniji so odobrili izdajo Doumergue zahteval, da radikal- bondov v svoti $12,000,000 za; ei socialisti pristanejo na zahte- mestno elektrarno v Sacramen-vo, da se vzame senatni zbornici, tu, postave glede pijače so se v pravica razpusta parlamenta. Californiji zelo olajšale. V Flo-Pravico razpusta bi imela le mi-i ridi so olajšali davke podjetjem ftisterski predsednik in predsed- i filmskih družb.
nik republike. Medtem se fran-	-o-
toske politične stranke priprav-j Časopisje se krega i.iajo za "naskok." Komunisti j kot socialisti so izdali parolo, da j
Zupan Davis bo odslovil 2000 mestnih uslužbencev RrS. 'sSST?
se bodo ustavljali vsem odredbam fašistov. Enako so dobili tudi "desničarji" povelje, da so pripravljeni.
.-o-—
Cullitan in Smith
Državni pravdnik Frank Cul-|tan je dobil iz Columbusa pi-10, v katerem se mu sporoča, bo C. Stirling Smith prišel 1. "ecembra pred odbor za pomilo-je. Kot znano je Smith bil
Angleško časopisje v Cleve-landu, ki je hotelo vsiliti policijskega inšpektorja McMastra za šerifa, in katerega so ljudje tako odločno porazili, se sedaj medsebojno prepira. Eni dolžijo demokrate, da so se zarotili z republikanci, da porazijo McMastra, drugi pa očitajo državljanom "nezavednost' 'in slabo inteligenco, ker je. tako ogromna, večina , izvolila za šerifa Sulzmanna. Na j vsak način požira angleško čase-! pisje v teh dnevih težke sline!
Dnevi župana Harry L. Da-visa kot političnga načlnika republikanske stranke v Cuyahoga county so šteti. Malo je političnih voditeljev, ki bi mogli preživeti tako strašen poraz pri volitvah kot so ga doživeli republikanci pretekli torek v Cleve-landu in okolici.
župan Harry L. Davis je sam zahteval, da vodi republikansko volivno kampanjo v Clevelandu. In ker je načelnik stranke poleg tega pa župan so mu njegovi pomočniki izročili vso moč tozadevno.
Sedaj iščejo republikanci v Clevelandu grešnega kozla za ; vo.j poraz in našli so ga v županu Davisu. Davis je bil načelnik kampanjskega odbora republikanske stranke, in v ta odbor je imenoval člane, ki so bili z njim enakega mnenja, in ki niso Davisu v nobeni zadevi ugovarjali.
Popolen poraz republikanske stranke v Clevelandu bi se dal še nekako preboleti. Republikancem je ostal samo mrliški oglednik. Toda da je župan Davis v zadnjem trenutku odredil, da republikanci glasujejo za šerifa — John M. Sulzmanna in je torej žrtvoval svojega lastnega pristaša, tega mu republikanci ne bodo odpustili.
Sleherni republikanski kandidat na tiketu je trpel radi pove-
lja Davisa, ki je šel do skrajno-, sramotno poražena kot pretekli j ne bo Odnehal Z bojem j U^h in 4 minutah
sti, da prepreči izvolitev policij-! torek, ko ni dobila druzega kot skega i n š p ek torja McMastra.: mrliškega oglednika. Mestni uslužbenci so "razrezali" j, župan Davis skoro ne bo imel ne samo kandidata Twelvetree i druzega na svoji strani kot poli-
San Frančisco, 9. novembra. Newark, N. J., 9. novembra. Ker je dobil njih nasprotnik Up- Sloviti zrakoplovni pilot Eddie ton Sinclair v Californiji nena- Rickenbacker, je pravkar skončal ; vadno visoko število glasov, so' rekordno zrakoplovno vožnjo, ko
župan. Toda tudi tu ga je nepričakovano zadela grenka usoda.
pac pa tudi ostale republikanske ticm stroj, katerega si je ustva-	. „ ..,, ....... •	,
11	1	..	.. j. .	, republikanci v Californiji prišli je v svojem ogromnem Douglas
vo- ril v City Hall, odkar je postal ,	. ,	:	t . ,	, , . ,
, , ,. . •'	do prepričanja, da morajo smer- zrakoplovu premeril polet iz Los
nice svoje stranke spremeniti in( Angeles zrakoplovnega pristana
.....	v	... , jih liberalizirati. Obenem je pa v tukajšni pristan. Pot je pre-
V olivci so namreč pri zadnjih'	, . T.	' , . - . , , •	.......
volitvah zavreli rošno ž o i i demokrat Upton Sinclair letel v dvanajstih urah m štirih \oi.\a zavrgi piosnjo župana, pozva] KVOj2 pristaše, da nika- minutah, kar je rekord za potni-
Davisa, da se mu dovoli nadalj- ,	....	s	i i d - ••
VJ. . ....	, V1 ' : kor ne prenehajo z bojem pac pa niske zrakoplove. Prejšnji re-
ne štiri milijone za stroske mest-1	, ,. . . „	~ , ,	, , , . , ., 10
„	,	. ga nadaljujejo. Do petka opol- kord za enak polet je bil 13 ur
ne uprave, lo je vzrok, pravi1 ,	,, ,... .... . - ,	„ ,
J	'	rl— " Californiji se vedno m dve minuti. Spotoma je kapi-
kandidate. Republikanci so lili proti republikancem pretekli torek.
župan Davis je osebno jiove-dal Col. Twelvetree že zadnji pondeljek, da ga bo stranka zavrgla, dasi je bil Twelvetree uradni kandidat stranke. Kakih
9,'000 mestnih uslužbencev je do- I župan Davis, da mora odpustiti bilo nepisano povelje, da zdum-1 več mestnih uslužbencev in da se
so v
i dne
šteli glasove. V kako 9,000 vo- lan Rickenbacker, sloviti vojni
pajo Twelvetree in volijo za Sulzmanna.
Redni člani republikanske stranke so že začeli godrnjati radi vodstva Davisa. Republikanci, ki so žrtvovali svoj čas in ki so prispevali velike svote denarja za volivno kampanjo, se očitno puntajo proti Davisu.
Da prihaja izdaja od vrha namesto od nižjih slojev, to je, kar republikance v Clevelandu najbolj jezi. Nikdar niso bili še tako izdani od svojih voditeljev kot so bili to pot od Harry L. Davisa.
Prispeali so od svojih pičlih dohodkov v skupno blagajno ii: delovali so do utrujenosti tekom
morajo znižati tudi drugi mestni stroški.
župan je že včeraj dal povelje, da se začne z odpuščanjem mestnih uslužbencev. Obenem morajo prenehati nekatere mestne aktivnosti. Sleherni direktor je bil poklican v urad Davisa, da naznani koliko delavcev se lahko odpusti od raznih del in kakšna ' mestna dela se lahko odpustijo.
župan Davis je izjavil, da ker ljudje niso dovolili novih davkov va prihodnjo leto, da bo znašal deficit mestnega proračuna skoro i $10,000,000, in to v letu 1933.
"Če bi ljudje dovolili omenjene davke, tedaj bi lahko nadalje- j vali z vsemi normalnimi deli," i
livnih okrajih je dobil republi-; zrakoplovec, naredil en sam od-kanec Merriam 1,002,961 glasov, mor. Ustavil se je v Kansas : dočim jih je dobil Sinclair 780,- City, kjer je obkolilo 50 mož 000. Vse republikansko časopis-1 zrakoplov in so delali hitro kot je v Californiji zahteva, da re- mravlje, da so ponovno napolnili publikanska stranka zavrže svo- j zrakoplov z gasolinom — 750 je stare ideje in politične smer- galon in 150 galon olja. Komaj
nice ter se oprime novih, ker; je padla zadnja kaplja gasolina istim očividno sam narod sledi.' v zrakoplov, je slednji že odletel I Vsepovsod se slišijo zahteve po i zopet v zrak. Vsega skupaj' se ; mlajšem vodstvu in novih i de- je zamudil 12 minut. Zrakoplov ; jah. "Vlada države Californije; ;e poleg zrakoplovca Ricken-| mora biti progresivna ali pa bo Lacker j a imel na krovu še pet zgubila zaupanje naroda," se je. potnikov, štiri pilote in enega izjavilo več republikanskih vo- j časnikarskega poročevalca. Pov-
| prečno je vozil tri milje visoko v i zraku. Razdalja med Los Ange-i les in Newark zrakoplovnim pristanom znaša 2,609 milj.
kampanje, ko jih je načelnik iz-j se je izjavil župan Davis. "Ker dal. To je eden izmed vzrokov, j pa so ljudje odredili drugače, bo
hraniti še
da republikanska stranka v Clevelandu še nikdar ni bila tako
treba, .da začnemo pred 1. januarjem.
diteljev.
-o-
Oprostil bankirja
Governer George White včeraj oprostil iz državnih porov bivšega bankirja Clarence Dorger-ja, ki je bil leta 1931 ob-
,ie za-
Tovama za brezpajslne
'Prva tovarna za brezposelne krojače je bila V četrtek odprta v
Točnost pri operi
>voječasno predsednik sedaj za-; p.^. go za biri-a McMastra tri
Prts banke Standard Trust Co.
mesece tisoče kolon berila, na-|
v Clevelandu in ga je državni j ^ so p& državMani tako M-avdnik Cullitan radi sleparije, ;	nnrn
McMastra. Well, ljudje so že vedeli, kam McMaster taco moli!' imeli so ga dovolj v prohibicij-skih časih in ne da bi še sedaj i rogovilil nad svobodnim naro-
om:
ne-
. , | hvaležni in gredo ter porazijo1 "Pravil pred sodnijo, kjer je do-
''il kazen zapora od 1 do 30 let. ^Ullitan se je silno začudil, ko je Sfidaj dobil pismo, da misli patini odbor zaslišati Smitha gle-, pomikvščenja. Cullitan kot j tilnik Day, ki je Smitha obso-j	,
"H, sta poslala protestno pismo v i Usmiljeni porotniki ^himbus. Smith so nahaja šele j Porotna sodnija v Toledo, H dr.i v zaporih.	Ohio, je včeraj spoznala krivim
umora prve vrste Italijana Thos. Sodnijske zadeve 1 Lica vol i, ki je priznal, da je ubil Tri sodni jaka mesta v	štiri osebe. Lica voli je bil vodja
^ndu bodo v kratkem prazna večjc čete gang:žev, ki je dolgo ^di zadnjih volitev. Poražen je|5asa ropala in morila po Toledo J" sodnik McGill na apelatmj okolici_ Porotniki so obtožen-J°dniji. Njegovo mesto bo za- ca priporočili milosti sodnika, M demokrat Terrell, ki je se-1 kar pomeni) da Licavoli ne more ^J Common Pleas sodnik. Sod- ] jti posla]1 na električni stol, pač
Day je bil izvoljen v najviš- pa obsojen v dosmrtni zapor. 0 «odnijo, in poražen je bil sod-
jk Geo. B. Harris, republika- Maschke se vrne?
Skoro gotovo bo governer j V gotovih,republikanskih kro-Hite, predno zapusti svoj urad gih mesta Cleveland se je začelo
Snoval namestnike vsem trem gibanje, da se pokliče Maurice
klikom	Maschketa zopet k predsedstvu
republikanske stranke. Mnogo Prodajalci gasolina | republikancev je skrajno neza-Unija prodajalcev gasolina na dovoljnih z Davisom, kateremu postajah je poslala dvaj pripisuje vse zadnje poraze
$100,000,000 davkov
Država Qhio potrebuje najmanj 100 tisoč dolarjev novih davkov za leto 1935. Izredno zasedanje državne postavodaje je sklicano za 19. novembra, toda niti posta voda j alci niti governer nimajo nikakega programa, kako bi se dobilo ta denar. Nihče ne ve, kako bodo poslovale šole, kako se bo dajala podpora brezposelnim in kaj bo z mest-! nimi upravami, ako se ne dobi \ tega denarja. Vpoštevati mo-1 ramo namreč, da so se, oziroma se bodo prihodnje leto znižali' davki na posestva za $-10,000,- j 000. In ker se niso ustvarili no-: vi davki za to znižanje, preti j mestnim upravam suša v blagaj- j c,ah. Poleg tega mora država dobiti $44,000,000 za podporo brezposelnim. Starostna pokoj-1 nina pa bo zahtevala nadaljnih j M	kompanij8 izka-
deset milijonov dolarjev prihod-; nje leto.
Vodstvo pevskega zbora "Zarja" prosi cenjeno občinstvo, da je točno ob uri navzoče v dvorani S. N. Doma, in to v nedeljo, 11. novmbra, ob 3. uri popoldne, ko se zastor dvigne. Sleherni obiskovalec opere naj torej gleda, ca bo 'še nekoliko pred 3. uro na svojem sedežu. Pevci in pevke začnejo točno ob 3. uri z opero | "Trubadur." Dostikrat se je j pripetilo, da se ni moglo takoj | i začeti s programom, dočim je bi-' zui^ata i le zunaj na hodniku še vse polno 1 -| ljudi. Torej zbor "Zarja" bo
| sojen na deset let ječe radi sle
Iparije v banki, kjer je bil inte-l Clevelandu na 5816 Kin>man .	reriran. Dorger je bil podpred-! Rd. Brezposelni krojači bodo
Sleparske glasovnice j tednik Cosmopolitan banke v I tam izdelovali obleke za tisoče Volivni odbor je včeraj izro- j Cincinnati, ki je skrahirala zj drugih brezposlnih, ki niso že le-čil državnemu pravdniku Cul-j dvamilijonskim deficitom. Kot! ta in leta videli nove .obleke. To-litanu 15 glasovnic iz osme var- j izjavlja governer, je pomilosti- varna posljuje pod vladnim nad-de, precinkt D, ki se nahaja na tev priporočil sodnik, ki je Dor-1 zerstvom. Namen te tovarne je VV. 241 h St. in Moore Ave. Te j gerja obsodil. Vseeno, malo pre-1 za brezposelne izdelovati nove glasovnice so bile prvotno za- j malo je sedel, tri leta izmed de- obleke in da se tako odpravi ide-vržene od volivnih uradnikov, j getih.	.	| ;a, ko so trdili, da brezposelne je
toda sedaj imajo dokaze, da so I Nagloma preminul	Vsaka stara obleka dobra. Pri-
bile ponarejene. Volivni odbor | Včeraj poldne je nagloma pre-1 čakuje se, da bodo v
tovarni naje šteje glasovnice in je dognal | minul George Krnjasich, rodom i redili mesečno nekako 5,000 no-da je dobil McMaster 255 gla-, Hrvat. Tu zapušča žalujočo so- 'vih oblek, sov več kot se je prvotno po- j progo Rose, s katero se je poro- Fc-etnikom opere Trubadur ročalo. Seveda končnega re- j čji šele julija meseca. V starem Avditorij SND se odpre točno to ne more spremeniti, ifcraj u zapu'šča eno sestro. Po-; ob 2:30 popoldne. Posetniki iz-.cer je bil Sulzmann izvoljen greb pokojnega se bo vršil v pon-; ven Clevelanda, če pridejo prej, ■koro s 60,000 glasov veČine.! deljek popoldne iz hiše žalosti na! lahko počakajo v spodnji dvora-
pripravljen točno ob 3. uri, ^ Omenjenih 15 glasovnic, katere ( 775 E. 222nd St. v cerkev sv. ni. Opera se prične točno ob treh se dvigne zastor, kajti opera je j je dobil državni pravdnik v ro- Save 11a E. 36th St., potem pa naj popldne. Na razpolago je še
e'ke, je šlo skozi roke kakega re- vusko pokopališče, pod vodstvom! okrog 130 vstopnic, cena $1.00, Očividno je bilo August F. Svetek. Naj bo. ran j
precej dolga. Takoj po operi začne večerja, ples in domača za- i publikanca.
bava v spodnjih prostorih.
-0-
l)r. Glas Clev. Delavcev
Plesno veselico priredi društvo C las Clevelandskih Delavcev št. 9 S. D. Z. in sicer v soboto, 10. novembra v dvorani S. N. Doma. Društvo prijazno vabi vse cenje-
zujejo večje dobičke
New York, 9. novembra. Tekom tretjega četrtletja v letu 1934 izkazuje 263 ameriških industrijskih podjetij večje profite kot leto prej. Omenjenih 263 industrijskih podjetij je naredilo v tretjem-četrtletju $162,034,-
jdotičnih 15 glasovnic oddanih j<emu rah]a ameriška zemlja! : kot "straight democratic." Bar- i	Nevarni plin
|va svinčnika, s katerim je bil y Wižnjem mestu Erie, Pa., ! narejen križ v krogu pod pe- se je nekaj pokvarilo v plinski telinom, je ista kot se rabi v volivni koči. Toda ko je bila ta glasovnica oddana, je pa nekdo z nekim drugim svinčnikom naredil križ tudi v republikanski koloni, s čimur je glasovnica postala seveda neveljavna. Državni prosekutor je upeljal obširno preiskavo.
°Ja zastopnika v Washington,istranke. * pritožijo napram kom pa-'^m, ki kršijo določbe spora-	Odličen Italijan
>a. Med operatorji gasolin-, "anes bo govoril v City klubu h postaj vlada veliko nezado-|'»'- Guaeppe Borgese, znam la-
Slovenski radio
V nedeljo poje na slovenskem
V°ljstv()	I ški pisatelj in nesprotnik Musso-
. T .	linija. I)r. Borgese je moral
Za,,; Ub , 3	i;™ n,i Pred časom pobegniti iz Italije
^n nnvo plesno veselic» P"- .adj svoega ,iberalnega nazira-
l)°vernh ""	" oven' »J«- Naslov govora, katerega bo
-i Pr0St0ni " L" Borgese imel v City klubu Chl društvenega doma naj	mteligent in fa-
^Jih ' Are- LjfJriCanMln '^t skupno živeti7" {). 1 sosadje so vljudno vabljeni,,
Vi(8e udeležijo v največjem šte-	Plesna veselica
no občinstvo, vse stare in nove j ^go dobička. Tekom devetih, me-odbornike S. I). Z. Člani bi radi; secev so pa profiti znašali $578,-videli vse na veselici, da se med- i 976,434 .ali približno 27 procen-
; seboj no spoznajo. Igrala bo iz-! tov več kot v isti dobi lansko le-	radio programu Mr. Louis Peč-
: vrstna godba Arcadian Melody j t0. Najboljše profite izkazujejo	jak, in sicer bo zapel "Po jeze-
Pilots. In ker smo pred Marti- ■ kompanjie, ki prodajajo smod-	ru," "Pastir" in "Otok bleski."
novo nedeljo se bo gotovo kratil -Ke jn cigarete.	Za godbene točke bo skrbel žig-
tudi "ta novi." Vsi ste prav pri-1 -0--manov orkester. Program se
Jazno vabljeni k udeležbi. j Grunow radio	oddaja po WJAY radio postaji,
Slovenski trgovec Anton Dol-	in sicer je čas spremenjen. Žagan oglaša Grunow radio po	četek slovenskega radio progra-$59.50. Grunow radio je zelo	ma je ob 3:45 in sfe konča ob
75c in 50c, katere se lahko dobe v slaščičarni Mrs. Kushlan v S. N. D.
Lov odprt
Prihodnji četrtek je odprt lov
napeljavi radičesar je bila kom- na zajce in fazane v državi Ohio, panija prisiljena zapreti vso Prav posebno dobra sezona se ne dobavo plina v mestu. Nedosta- obeta, kot trdijo "prednje stra-
tek so kmalu popravili, toda ljud- že" številnih jagrov, ki so si v
je niso prej dobili plina, dokler	zadnjem času ogledali lovišča, ni bila obiskana sleherna hiša v	Tudi lovci, ki so bili v preteklih mestu, kjer je 500 posebnih	tednih na lovu na divje race, uslužbencev kompanije posvari-	pripovedujejo, da ni dosti uspelo ljudi, da zaprejo ves plin, da	ha. Nizke vode in preostri ve-ve ne pripeti kaka nesreča. Delo	trovi odganjajo race ie vzelo šest. ur.-
Mr.
Dobro delo •
!„,. Zeleznak se prav prijazno *>ča za popravila starih 622]Jev- Ob priliki preselitve na tii^ st. Clair Ave. ima posebno G Cl')ie. Rojakom priporoča-
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 S. D. Z. priredi v soboto, 10. novembra, v Knausovi dvorani lepo plesno veselico. (Fina postrežba v jedi in pijači, imenitna godba in najboljša zabava. Prijazno je vabljeno vse cenjeno občinstvo.
Vreme
Edini kandidat, katerega so •republikanci izvolili v Cuyaho-i ga county pri zadnjih volitvah, -je — mrliški oglednik. In kdo j potrebuje danes bolj kot repub-1 iikanska stranka — mrliškega j ; oglednika!
12 sukenj ukradenih
Nepoznani lopov se je prikradel sinoči v delavsko dvorano na 13505 Kinsman Rd., in je odnesel 12 zimskih sukenj iz prostora za obešanje oblek.
Rocscvclt govori
Tekom prvega tedna v decembru gre predsednik Roosevelt na radio in bo ameriškemu narodu razložil, kakšni so njegovi načrti za bodočnost. Obenem bo tudi omenil, kakšne zahteve namerava predložiti kon-
priljubljen radi svojega čistega glasu.
Listnica uredništva
Mr. Johri Intihar, Collinwood.
gvesu. Roosevelt je izjavil, da i: 15 popoldne, želeti bi bilo, da k0 narodu. natančno pojasnil bi se ta ura spremenila, kajti ves položaj.	i
v druge kraje iz države Ohio.
Ukradli državno žganje
Iz državnih prodajnih prostorov za žganje na 1718 W. 25th St., so nepoznani tatovi ukradli 79 zabojev žganja, ki je vredno nad $2,000.00 Tatovi so prišli v prostore pri zadnjih vratih. Policija preiskuje.
V bolnici V Charity bolnici se nahaja dobro poznani in večletni bivši
stotine naših ljudi je, ki poslušajo ob nedeljah Father Cough-
Prosimo, da se glede vaše zade- linov govor, ki se začne ob 4. uri
popoldne.
Zabava v Euclidu
Društvo sv. Kristine, št. 219 K. S. K. J. priredi ples in šaljivo
ve oglasite v našem uradu. Ce moremo, bomo pomagali.
* Dvor Baraga se zbira jutri večer ob sedmih v star.i šoli sv. Vida za skupno korakanje pri sprejemu g. škofa. Bodite vsi člani na mestu.
Otvoritev	'glavni uradnik K. S. K. Jednote
Mrs. Matilda Smaltz, 705 E. in tajnik društva sv. Vida št. 150th St., naznanja za danes 25 KSKJ, Mr. Joseph Russ, 6517 otvoritev plesne dvorane in vljudno vabi občinstvo.
Računi za plin	Nova gostilna
Plačajte račune za plin ne Mr. in
Bonna Ave. želimo, da bi se mu kmalu obrnilo na boje.
;zdravje
Mrs. John Glavič sta
pošto, združeno z domačo zaba-'kasneje kot do pondeljka, 12. no- odprla novo točilnico dobre pive 11. novembra v vembra, do 6. ure zvečer v na- na 470 E. l52nd St. Dobe se tudi
vo v nedeljo, dvorani sv. Kristine.
em uradu.
?dila, cigare in drugo.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
0117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za <"".eveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo l»>to $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente
SUBSCRIPTIOIN RATES: U. S. »ud Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year U. S. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
at the Post Office
No. 265, Sat., Nov. 10, 1934
Community fund
Kampanja za darove v Community Fund se bo letos vršila med 19. in 27. novembra. S tem stopa clevelandski Community Fund v šestnajsto leto svojega obstoja. Goal za letošnjo kampanjo znaša tri milijone in pol dolarjev. S tem zneskom bodo morale izhajati v letu 1935. vse ustanove, ki so odvisne od Community Funda. Letošnji goal je za približno pol milijona manjši nego lanski, obenem pa je navedena svota polštirih milijonov za kakega pol milijona dolarjev manjša, nego pa je bil predvidevani proračun kakih sto ustanov, ki so od Community Funda odvisne.
Vodstvo Community Funda je prišlo do spoznanja, da je vsekakor bolje, da se določi manjšo svoto in da se ta svota tekom kampanje resnično nabere, nego pa da bi se določila svota štirih milijonov, ki jo je predvideval proračun, a da bi se tekom kampanje te svote ne. doseglo. Neobhodno potrebno pa je, da se določeni goal doseže, ako se hoče, da bodo lahko razne ustanove, ki jih Community Fund vzdržuje in podpira, nemoteno vršile dalje svojo dobrodelno in obče-koristno funkcijo.
Vse edinice, ki so od Community Funda odvisne, bodo morale revidirati svoje proračune za prihodnje leto, tako da bodo prišle v izmerje skupnega proračuna polštirih milijonov dolarjev. V marsikaterem slučaju bo vsledtega potreba opustiti nameravane izboljšave, a tudi omejiti poslugo, ki jo dotične agencije nudijo. Novi generalni proračun bo vodstvo Community Funda objavilo, čim bo ta gotov. Na ta način bo sleherni darovatelj informiran, v kake svrhe in za katere institucije se bo nabran denar uporabilo v prihodnjem letu.
Skoro sleherni prebivalec mesta Clevelanda ve, v kako človekoljubne svrhe se uporablja denar, ki ga požrtvovalni darovatelji darujejo vsako leto v Community Fund tekom vsakoletne kampanje. Community Fund skrbi za bolnišnice, dispenzarije, bolniško postrežbo na domu, za nepreskrbljene in osirotele'otroke, vzdržuje hiralnice. Istočasno pa Community Fund potom svojih agencij skuša olajšati gorje marsikateri družini, podpira okrepčališča za otroke in od-rastle, skrbi za slepe in hrome, nudi zdravstveno vzgojo ter celo v slučajih potrebe pravno in varstveno pomoč.
Čeravno so gospodarske razmere še neustaljene, vendar stoji vodstvo Community Funda pred letošnjo svojo šestnajsto kampanjo z večjim upanjem, nego pa je stalo pred kampanjo lanskega leta. "Obnovite upanje" bo geslo letošnje kampanje. Osnutek za $liko na letošnjih lepakih je naslikal clevelandski slikar Frank N. Wilcox. Slika predstavlja moža na vrhu griča. Njegov obraz odraža moč in odločnosti. V ozadju prisije solnce skozi množino oblakov, a spodaj v ozadju se prikazuje slika tovaren, iz čijih dimnikov se vije dim.
Z ozirom na nekoliko večjo zaposlenost, a tudi z ozi-rom na izboljšanje trgovskega splošnega položaja v primeri s predidočim letom, upa vodstvo Community Funda, da bo tekom kampanje doseglo začrtani goal polštirih milijonov dolarjev.
V splošno so se naši rojaki vedno držali načela: Odpri srce, odpri roke — in po možnosti ter v razmerju s svojim položajem darovali v človekoljubne namene s poznano slovansko požrtvovalnostjo in ljubeznijo do bližnjika. Prepričam" smo, da bo naš slovenski živelj, kakor vedno, tako tudi letos položil svoj vreden doprinos na oltar človekoljubja.
"Zarja vprizori opero Trubadur
šla je Leonora, da reši ljubimca smrti, ali da se vsaj poslovi od njega. Sliši ga, ko poje zadnje slovo od nje — še vedno isti trubadur, iz stolpa, kjer je zaprt in dasiravno ju ločijo železna vrata ječe, spoji svojo neizmerno bol z njegovo v pretresljivi sceni.
Na pozorišče pride grof di Luna. Sedaj zbere Leonora ves pogum, stopi predenj, pade na kolena ter ga prosi, naj reši Manrika smrti, ali ji vsaj dovoli še enkrat videti ga, govoriti ž njim, za kar mu hoče biti ljubica, žena ali karkoli hoče. To vzradosti grofa ter je pripravljen ugoditi njeni želji. Zmagoslavno se vzravna Leonora in použije počasno učinkujoč strup rekši:
"Tvoja bom, toda ne živa!"
toda ko mu pove, da je prost, jo obtoži nezvestobe. Leonora mu namreč ne pove cene — njena lastna smrt. Toda ko pade krasna plemkinja mrtva pred njegove noge in prelomi grof di Luna dano obljubo, ker ukaže usmrtiti Manrika, tedaj doseže ciganka svoje maščevanje. V smrtni omedlevici vleče grofa di Luna k oknu, od koder se vidi ob svitu bakelj mrt-večevo obglavljeno truplo. "On je bi tvoj brat," zakriči in z vzkikom: "O, mati, maščevana
si
i T*
se
zgrudi ciganka mrtva I na ta. — Konec, i Opera je v osmih scenah. — i Osebe v vlogah so: Leonora: Mary Grill-Ivanush; Azucena, i ciganka: Josephine Milavec; — ; Inez, družabnica Leonore: Mol-I ly Martinčič; Manriko: Louis j Belle; grof di Luna: Frank Sledi zadnja scena. Manriko j Plut; Ferrando, poveljnik stra-
tolaži in uspava prestrašeno Azuceno, ki je tako oslabela, da najbrž ne bo učakala jutra, ko ima biti sežgana. Možno .je, da bo umrla ž njo tudi skrivnost, katero je nosila v srcu vse svoje življenje. Vstopi Leonora. Manriko je presenečen,
že: Frank Bradach; Ruiz, vojak v službi Manrika: Anton Smith.
Godi se v Španiji tekom neke vojne v 15. stoletju. Upam, da bo ta opis zadostoval, da bo vsak, kdor to prečita, vedel, kaj se godi na odru in lahko zasledoval vso prireditev. *
Zbor Cvet postavi na oder "Darinko"
Pevski zbor Cvet priredi v nedeljo 18. novembra opereto "Darinka." Začetek ob treh popoldne v Slovenski delavski
njega napredek. Ljudje so pokazali, da jim je kultura kljub težkočam in pomanjkanju potrebna. To ne daje ljudstvu
dvorani na Prince Ave. Zbor j samo razvedrila, ampak tudi nastopi pod izvežbanim pevo- J izobrazbe. S poseti se da pev-ivodjem g. Louis Semetom. jcem in pevkam novo življenje, Ker to društvo dozdaj še ni novo veselje in novih moči za
priredilo operete, je radi tega veliko zanimanje. Ne bom podrobno opisoval, kakšnega pomena je opereta, ker bi vzelo preveč prostora, bo pa kaj več
nadaljno delo. Olajšate jim s tem tudi njih požrtvovalno delo, ki ga delajo za korist in napredek naselbine. Pevci in pevke se učijo od koncerta do kon-
o tem prihodnji teden v lokal- |certa, se učijo in žrtvujejo, vse nih listih. Videli boste, da se j za narod in kulturo. To se vse izplača posetiti stvar. Pevci in i poplača pevskim zborom, ako pevke Cveta se prav pridno |so njih prireditve dobro obiska-pripravljajo, mrljivo trudijo in;ne, da narod pokaže svoje za-vadijo, da bodo ustregli občin-j nimanje.
stvu. Kar se tiče vstopnine, je! Torej vabim vse ljubitelje zelo majhna za tako obširno j kulture in slovenske pesmi, iz in veliko prireditev. Včasih bi [naselbine in okolice, da se go-bili morali plačati po $1.00 in.tovo udeležite te prireditve j celo $1.50 za tako predstavo. .Pokažite, da ste z društvom | Ker se pa zavedamo, da v tej j Cvet in mi smo gotovo tudi z krizi in slabih časih ni mogoče |Vami. Vsakemu bo žal, če se računati velike vstopnine in dajne udeleži. Vstopnice so samo se z malo vstopnino da prilika j40c za koncert in bo ista vstop-tudi brezposelnim do udeležbe, j niča tudi za zvečer. Vstopnice smo se odločili za malo vstopni-1 dobite pri članih društva Cvet no.	j in pri oskrbniku naše dvorane.
Dozdaj so bile vse priredit-!Sezite po vstopnicah, dokler ve, pikniki in veselice Cveta jih je še kaj. Na svidenje v ne-dobro obiskane. Stem ste po-ideljo 18. oktobra ob treh pomagali Cvetu do večjega na- i poldne v S I o v e n s k i delavski predka. Videlo se je, da se na-' dvorani na Prince Ave.
selbina in občinstvo sploh za-1 nima za to kulturno društvo in -o
S pozdravom,
Anton Vatovec, preds.
Piše Jos. Birk Tretje dejanje — ciganka: V tretjem dejanju najdemo Manrika in Leonoro v trdnjavi Kastellor, katero drži Trubadur za svojega princa. Ravnokar se imata poročiti. Toda di Luna je obkolil trdnjavo ter jo namerava vsak čas zavzeti. Na ta način bo dobil v roke svojega tekmeca ter žensko, ki ga je odbila. Kar privedejo pred grofa staro ciganko, katero so ujeli njegovi vojaki v bližini taborišča, kjer je najbrž vohunila. Ferrando spozna v njej žensko, katero že dolgo časa išče ter zagotovi grofa, da je to ciganka, ki je izvršila oni strašni čin. Vse prošnje Azucene padajo na gluha ušesa. Ko pa še povedo, da je ciganka mati njegovega tekmeca Manrika, ukaže v divji radosti napraviti ravno pred trdnjavo grmado, da tam sežgo ciganko.
Istočasno, ko se godi zunaj omenjena tragedija, pa se pripravljata ljubimca, da stopita pred oltar ter se poročita. Te-
|daj izve Manriko, kaj se godi z I Azuceno v grofovem taboru in j videč, kako vlečejo revo proti grmadi, pozove svojo četo na ! napad ter udari na sovražnika, j vzkljknivši: "Najprvo sem bil ;sin in šele potem ljubimec!" Četrto dejanje — mučenje: V četrtem dejanju spoznamo, I da je bilo Manrikovo prizadevanje, da pomaga Azuceni, usode-| polno za vse. Njegov poizkus J se je izjalovil. Njegova četa je j bila premagana in trdnjava Ka-:-tellor je padla v roke grofu Idi Luni in ž njo seveda tudi on <sam. Leonori se je posrečilo : uiti ter se skupno z Riuzom j skriti nekje v gorovju, j Grof di Luna je privedel Azuceno in Manrika v Arragon ter j ju obsodil na smrt. Manriko je ; imel storiti konec pod sekiro in : Azucena na grmadi, kar je bila j pač tedaj na Španskem običaj-i »a kazen za cigane, če so se ka.j ! pregrešili.
Mati in sin sta uklenjena j v samotnem stolpu, čakajoč ju-Itra, ko ju usmrte. Toda pri-
Malo tega in malo onega
Nedeljski koncert pevskega (je sleherna pesem, sleherna be-zbora "Ilirije," ali pravilneje I seda pesmi občinstva dojmila v rečeno: umetniško glasbeni va-|dno srca.
rietetni večer, je kar najboljše1 Drugo točko sporeda je tvo-uspel. Zbor je dosegel narav-1 rila Durandova "Valse in E nost ogromen moralni uspeh, a i Fiat, Opus 83," katero je na tudi materialni ni dosti zaosta- glasovirju izvajala pianistinja jal, saj je bila dvorana Slo- j gdč. Josipina Terček. Izvajala venskega doma skoro do zad-j jo je z dovršenostjo, a žal, opa-njega kotička polna.	iziti je bilo, da občinstvo tako
Spored prireditve je bil zelo globoke glasbe ni razumelo,
bogat. Saj je zbor poleg visoko umetniške glasbe nudil občinstvu za tako primeroma malo vstopnino še povrh kar dve igrici.
Že prva točka programa je pokazala, da ta zbor čezdalje bolj napreduje ter da bo večer užitkapoln. Pod veščo roko pevovodje nam je zbor poda
vsaj večina občinstva ne. Pri kasnejši skladbi, ki jo je gdč. Terček izvajala na glasovirju, Jakljeve "Slovenske bisere," pa je bilo opaziti med občinstvom vse drugo razumevanje, vse drugo razpoloženje. Lahko rečem, da je vse občinstvo "Slovenske bisere," kakor jih je izvijala gdč. Terček, poslušalo
ga mu je občinstvo dalo.
Lousinova "Venčarica" mi je napravila vtis, kakor da je bila nalašč uglasbena za ženski zbor "Ilirije." Saj tako dobro nam jo je zbor podal. Glas so-listinje gdč. Josipine Modicove je krasan, v visokih legah skoro poklicno dovršen. Nič manjše pohvale ne zasluži izvajanje "Ciganskega otroka." Posebno moram pri teh dveh pesmih poudariti tudi izgovarjavo besed, ki so bile po pevkah tako razločno in lepo izgovarjane, — posebno, ako pomislimo, da so — vsaj menda — povečini le mlada dekleta.
Glasbeni program je obsegal še Foersterjevo "Planinsko," Železnikovo "Koline," Nevino-vo "Spomin," a zaključen je bil glavni spored z Gostiševim "Venčkom narodnih pesmi." — Kljub temu, da je bil ves glasbeni program naravnost divno izvajan, da je bila izvajana sleherna skladba tako, da jo je občinstvo razumevalo, vendar dvomim, da bi utegnila kaka druga pesem seči tako globoko v srce, kakor je segel Venček narodnih pesmi. Sicer so na primer "Koline" tudi ugajale, tako da jih je moral zbor ponoviti, a le verjemite mi, da je se-stavitelj sporeda pogodil, ko je postavil "Venček narodnih pesmi" za zadnjo točko. Prepričan sem, da je sleherni imel vtis kakršnega sem imel jaz: Zbor z vztrajnostjo koplje in koplje v srce, s krasno pesmijo za še krasnejšo, zaklad za zakladom izkoplje iz srca, a končno, končno pride do najlepšega bisera, naše narodne pesmi, ki je nastala iz našega srca in ki predstavlja naše občutke, nas same. Tako se je užitek in učinek stopnjeval na nedeljskem koncertu Ilirije, dokler ni sleherni čutil v sebi želje, ki se da izraziti v eni sami kratki besedici : še, še!
Oba igrokaza "Kranjski Janez'v NeW Ybrku" in "Urban Smukova ženitev" sta bila podana zelo dobro. Omeniti moram predvsem dva 'igralca, ki sta bila kakor vlita v svoje vlo^ ge: G. Kovačiča v prvem, a g. Rakarja v drugem. Oba sta bila res resnična primera "Ja neza," le za g. Kovačiča bi želel, da bi drugič nekoliko bolj "omočnil" svoj glas. Poleg tega bi bilo tudi primerno, da bi bil, ko se je občinstvo smejalo, nekoliko počakal, kajti na ta način bi dosegel še več smeha in ne bi šlo marsikaj smeha in šale vrednega izgubljenega v vseobčem bučnem smehu, ki ga je njegovo igranje prikliceva io. Pa tudi druge manjše moči so svoje vloge dobro pogodile.
V splošno moram k zaključku povedati: ako je bil materi alni uspeh prireditve tako velik, kakor je bil moralni uspeh, potem bi morale biti nove orgle več ko plačane, če pa temu ni bilo tako, naj zbor nikakor ne bo razočaran, kajti prepričani bodite, da je češče tak moralen uspeh, kakršnega ste dosegli v nedeljo, večje vrednosti nego denar. M. U. -o-
Jugoslovanski umetniki
šole že predaleč v delu in bi radi videli, da se jih temeljito pouči v vseh panogah in principih. To šolo bodo poučevali člani Kluba jugoslovanskih umetnikov in je zajamčeno, da bo pouk provrsten, ker vsak izmed teh je izvežban ali izvež-bana v svoji stroki, ker vsak teh je že izdelal šole v umetniški šoli. Vsakemu učencu se bo dalo na izbero, da si izbere svoj okus in vrsto, v kateri se hoče udejstvovati.
člani kluba vljudno vabijo vsakega, da obišče te prostore na otvoritveni večer, v ponde-ljek 12. novembra, da se bo sam prepričal o delu in ciljih teh jugoslovanskih umetnikov.
Olga Mesnar
najprej Schwabovo "Zlata kan- J uprav s pobožnostjo, ki jo čuti gljica." Ins'cenacija pesmi je bi-i srce, kadar mu govori drugo, la nekaj krasnega, kakor velja Gdč. Terček je dovršena piani-
i-ito tudi za vse druge pesmi spo j reda. Ako je pesem zapeta brez spremljevanja kretenj, 'potem je zboru težka dati vanjo vse, kar zbor poseduje. Kadar pa spremljajo izvajanje
stinja in je društvo "Ilirija" upravičeno nanjo ponosno, kakor je nanjo lahko upravičeno ponosen ves naš slovenski živelj.
Grumova "To zares užitek
pesmi kretnje, tedaj je učinek | ni," je jako efefcten kuplet ter vse popolnejši in tudi užitek |nam jo je g. Rakar podal zelo vse večji. Splošno moram reči. j dobro. Lahko rečem, da je bil da so bile morebiti bas vsled g. Rakar ta dan s svojim gla-tega dejstva pete vse pesmi po j som v elementu ter da je v pol-zboru s taki-m občutkom, da sejni meri zaslužil aplavz, katere-
C le vel and, O.—Clevelandski klub jugoslovanskih umetnikov je dovršil načrt za otvoritev njih šole, ki se vrši v pondeljek, 12. novembra. Vpisovanje v to šolo se vrši v studijskem lokalu kluba (nasproti zobozdrav-niškega urada dr. J. W. Mal-lya)). Registracijski večerje obenem tudi večer za publiko, ki si lahko ogleda v teh prostorih razna dela umetnikov, članov kluba.
Klubovi prostori so bili prenovljeni v studijske prostore, kjer so razstavljena razna dela umetnikov. Javnost je vljudno vabljana, da si ogleda te umetnine. Nič ni tukaj naprodaj in nobene vstopnine ni.
V tej šoli se bo poučevalo razne umetnosti, posebno one, ki mislijo, da so druge take
dobre letine želoda in žira letos pojavili v veliki množini, je sedaj v polnem razmahu. V širnih gorjanskih gozdovih žare slednji večer veliki ognji veselih polharjev, ki si iščejo v prostrani naravi zabave.
Trta je znova razcvetla v vinogradu posestnika Reclja iz šmalčje vasi. Zarodila je tudi nekaj jagod, ki so se pa kmalu posušile in osule.
Umrl je v Dol. Vrhpolju ugledni posestnik in krščanski mož Iv. Kegljevič. Bil je v verskem in splošno življenjskem oziru vsem dober in svetal vzgled.
če verjamete, al' pa ne . ..
Dopis iz Euclida
Jesen se že nagiblje h koncu in zima je pred durmi. V nedeljo 11. novembra obhajamo god sv. Martina. V stari domovini je bil ta dan velik praznik in tako si je tudi društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ izbralo ta dan, da zbere vse člane in članice svojega društva ter povabi še vse farane na to slav-nost. Krstili bomo vino in zraven bo gotovo tudi kaj dobrega za pod zobe. Zabava bo taka, da je še ni bilo v naši naselbini take. Le prepričajte se osebno da bo res vse tako, kakor smo obljubili. Kdor bo ostal na Martinovo nedeljo doma, mu bo žal. Tudi šaljiva pošta, pravijo, bo tam. Pozdrav vsem članom in članicam ter vsem čitateljem Ameriške Domovine, katere vse povabim na naše martinovanje v nedeljo 11. novembra v šolsko dvorano sv. Kristine na Bliss Rd.
T. Zdešar
-o-
COMMUNITY FUND
Ker daje vlada vedno več za odpomoč revnim, se marsikdo vpraša: "čemu je potreben letos community sklad. Čemu ne bi vlada dala vsega? če vlada to dela sedaj delno, naj dela vse in odpravi naj se ta sklad."
K temu je odgovor ta, da od vseh 100 community sklada agencij, ni niti ena dobila kake vladne pomoči. Vlada skrbi za brezposelne s tem da jim da živež, obleko, streho. V Cle-velandu to znese okrog $24.00 na mesec za eno družino. Oči-vidno to ne more dati nič drugega kot najpotrebnejši za življenje. Za bolezen, poškodbe in tudi za razvedrilo, pa morajo skrbeti agencije Community sklada. Te agencije skrbijo tudi za slepe, pohabljene, poškodovane, bolne, ostarele, ozirotele, brzeupne in zapuščene. Za to se ne dobi nobenega denarja od vlade.
Za vse te potrebne Cleve-Iandčane je potrebna vsota $3,500,000 za Community >klad, ki se bo zbrala v kampanji od 15). do 27. novembra. Revežem se mora pomagati tudi zanaprej, ako se hočemo še nadalje ponašati s civilizacijo.
Ni sicer tale prikrojena za kak slavnosten banket, ampak takole za krstijo v nedeljo bo pa že, ko bo srce razigrano, duša polna vesele volje in grlo pa tudi dovolj pomazano s ta novim.
Je resnična, kakopak. "Zgodila se je nekje na farmah, kjer imajo še prostor zunaj na prostem, "kjer se nabirajo mili darovi za odpomoč poljedelstvu," kakor pravimo sicer tudi tistim prostorom, da mora rabiti celo cesar svoje noge, če hoče priti tje. Torej, zdaj veste, kaj sem hotel reči.
Podjetna farmerica je neke sobote čistila moževe tazahmaš-ne hlače, ki si jih je bil (nero-da) prejšnjo nedeljo nekje of-lekal. Ker ni mogla spraviti iz hlač mastnih madežev drugače, je rabila nafto. Vsi veste, da nafta je huda, stvar, ki ni, da bi se postavljala okrog po hiši. kjer bi lahko prišla v intimno prijateljstvo z ognjem. Zato je farmerica, ko je bila z delom gotova, nesla ostalo nafto v tisti kraj, ki sem ga gori opisal, da bo v kraju, nikomur v n3' pot je in nikomur v nevarnost.
Do tu je bilo vse dobro. Pror ti večeru je pa šel farmer p| naravni zapovedi in nagnenju tisti, gori označeni kraj, se Jep<j \sede, si počasi in udobno pri' žge vivček, žveplenko pa vi" •v luknjo poleg in — takrat sila zagrmi in hišica, farmer i'1 vivček zlete v zrak, potem se Pa vsedejo vsak na svojem prostoru na tla. Farmer je priletel & j sreči na gnoj, kjer se je pogreb I nil skoro do polovice v mehfc0 j stvar.
Silen pok je privabil sosedni0 farmer je, ki so prihiteli in iz' vlekli najprej farmerja iz ne' ljubega položaja, potem so pa začeli spraševati, i kajp^' ! kaj se je prav za prav primeri'0.
Farmer, ki ni vedel nič o naf' I ti in vzroku detonacije, se počehljal po glavi in na stavijo na vprašanja počasi odgovori':
"Sam ne vem, kaj se je zfe'0' dilo. Najbrže sem kaj takež" jedel, da se ni strinjalo z moj'nl želodcem."
Ost; tej »i im Ho za "a me fflega ta:
per
j je lašegj »a hrl !i far 'ara o daleč po en Wad o sne ir »la, c esele
in Vic
K k
"slike;
izpren r'0, pa 4a K * oki tovče\ cei eh s-'fed t jaravi
tokra; mi:
v S
Ni ti
ien s;
sliš »ihi, i ^ega. umi j i ara k fadi t< roc
Nja
Tak
ižen 'jen. ga<
i* p*
IZ DOMOVINE
—št. Jernej. — Ogenj je uničil kozolec-dvojnik posestniku in bivšemu županu Zagorcu v Ore-hovici. Na kozolcu, ki je bil na-[ olnjen s krmo in ajdo sta ta-časno spala tudi dva fanta, ki sta se še v zadnjem trenutku rešila iz gorečega poslopja.
Lov na polhe, ki so se zaradi
KOVINE
T
od najmanjše do največje za
* DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
61 1 7 ST. CLAIR AVE-CLEVELAND,OHIO
Sow
't ž,

m
Dvoj na dolžnost
Ni samo dovolj, da pogrebnik izvrši samo postrežbo, njegova dolžnost »a kliče Se za več. Uiti moia v pcmoC žalostnim v njih slabosti, zaupljiv prijatelj, ki Je v pomoč žalujočim. Streti mora živim, kakor tudi onim, ki so s-P - levili. Tako smatramo ml nafto dolžnost Mi izvršimo vrstno postrežbo s prijateljsko simpatijo ln smo pripravljeni pomagati v vsakem oziru.	,
Aiuimst Jtf. &u*t*U
SLOVENSKI POCillEBNIK
liuenziran pugrcbnlk	«
ITS E. 152nd Street	KISnmorc -(>1

za iak pa iša turn di-jer. roda-u, ,im :elo riti em
ske iaš-:ro-of-
1	iz
iče, da da lišli nno.
) je lom ti-sal. na-st. >ro po.
u
leji pri'
/r: p»
r in
2	PJ
sto-
el >
re*j lik"
inje i le nega
pak' rilo-
uaf'
>
•lje-fil: ■a0'
)jinl
Iz življenja naših pionirjev
UREJU.IE A. G.
Ostanimo še v Krški ravnini, tej prekrasni okolici. Med na-Ji imamo še enega pionirja, ki to za očetom Slapkotom prav mestu za opis. Oba sta iz ®ega kraja doma, oba zanimi-Torej danes bomo brali 'ivljenjepis pionirja
Jakob Zagorca :i je tudi eden močnih korenin &šega naroda. 65 let jih ima hrbtu, doma je iz Črneče vati. fara sv. Križ, ki je sosednja ira očeta Slapkota, torej nista kleč drug od drugega doma.
enih pašnikih sta letala v "ladosti, ukala in prepevala, f!1e in iste zvonove sta poslu-oba sta uživala iste rajske fesele ure mladosti ob Savi, bli-Vidma in drugih znanih kra-kot Kostanjevice in tistega ''filikega samostana, ki je sedaj spremenjen v vojašnico. Ej pa tista tiha zelena dolenj-Krka ni daleč proč. Vije okrog Kostanjevice pod Sli-rovčevo goro, kjer je božjepot-"h cerkev z dvema stolpoma. S eh stolpov sem snemal filme ;red tremi leti. Krasna okolica, Javnost diven je ta kraj, lepše ^krajine si človek kar ne mo-tE misliti. Ni se čuditi, da so v sredi pred davnimi leti zi-tukaj tako velik in mogo-en samostan, o katerem smo !e slišali, da so bivali tam me-"'hi, ki so bili prišli s Franco-ega. Zato je tudi lahko ranljivo, zakaj ima svetokrižka ara kar 24 podružnic. Gotovo adi tega, ker je tam okolica ta-rodovitna, da lahko tam pre-!lv'lja toliko ljudstva in vasi. Takole pripoveduje oče Za-: "Moj oče France so se Oženili k tej hiši, kjer sem bil 'Jen. Poprej je ta hiša imela gačno ime, namreč Smuko-Moja mati so bili pa iz eče vasi, dekliško ime Ma-Korpes. Mati so bili vdova, so se poročili z mojim oče-
^as je bilo za en pod: sestra jaz, Janez in France sta bila lifea polbrata. Imeli smo če-grunta, par krav in par pre-Ker ni bilo dovolj doma-* Jemlje, smo jo najeli od dru-da smo si pridelovali živež, k otročjih let vem le to, da etl1 hodil tri leta h krščanske-11 nauku, da sem izvršil erfke dolžnosti.
črt, ki sem ga skoval v ta namen, se mi je obnesel in odpotoval sem za Janezom preko morja v Cleveland. Gotovo so me čakali pri 17. regimentu, da se vrnem, kakor sem jim obljubil. Toda čakali so me zastonj, ker mlad fant hoče biti prost in sam svoj gospodar ter imeti v žepu kak cvenk. Le bodi ti, vojaška puška in sablja tam, saj je dosti takih, ki te bodo služili, ker v Ameriki te ne morejo.
Oče mi je branil iti v Ameriko. Ponujal mi je domačijo, da naj se oženim doma, toda potem bi moral biti še naprej vojak. Tega pa nisem hotel in odpravil sem se proti obljubljeni deželi na skrivaj. Za pot so mi dali denar oče.
Rojen sem bil o sv. Jakobu, 25. julija 1869. Z 20. letom sem bil potrjen k vojakom, katere sem služil dva meseca in 12 dni. Na morju sem obhajal svoj godovni dan, leta 1891 m dospel v Ameriko k Frank Lincu na Lake St. On je bil gentvidčan in je imel salun. Pri njem sem ostal celih šest let in tudi tam počakal svojo nevesto, ki je prišla'tje v službo. To je bila moja pokojna Frances, doma iz vasi Neglenjak, fara Trebnje, po domače Presenikova Francka. Naj v miru počiva! Bila je blaga žena in dobra mati, skrbna gospodinja, ki ne bo nikoli pozabljena. Najina poroka se je vršila v cerkvi sv. Vida, kjer naju je poročil Rev. Vitus Hribar 12. septembra leta 1898.
Prvo moje delo v Ameriki je bilo v znani angleški žičarni. Potem sem delal nekaj časa drugod in potem 11 let v H. P. Delal sem tudi v livarni na Woodlandu in še v tovarni za peči. Končno sem si zaželel malo počitka od težkega dela in sem poskusil s salunom. Kupil sem salu ni na St. Clair Ave., blizu 32. ceste, katerega je potem za menoj vodil več let znani pionir Lukec. Tu smo ostali tri leta, potem smo se preselili na 41. cesto. Od tam smo se pa preselili v Euclid, najprej za par mesecev na North Vine St., potem pa na sedanji prostor. To se je zgodilo pred 28 leti. Takrat je bil Euclid in Nottingham in vse od Five Points, od
božala.
Med tem časom sem prestal hudo in dolgo bolezen. Bil sem skoro leto in pol bolan in sicer leta 1923, ko se je lahko še nekaj zaslužilo. Potem so nas pa veliki davki in slab zaslužek pripravili ob vse prejšnje prihranke.
Naše posestvo, tukaj na eni
učen slikar, Frank pa v varje- sti (fašisti) so se v nedeljo 7.
nju železa. Helen je izdelala višjo šolo\ z odličnim uspehom.
Moram reči, da so otroci zelo prijazni z očetom. Kako velika
tolažba in pomoč zanj na stara leta.
je to sedaj
oktobra zbrali skupaj, oblekli zelene srajce in hoteli korakati, manifestirati, po mestu Sao Paulo. Menda jih je bilo nad 6 tisoč. V vrstah so bila poleg moških tudi dekleta in celo de-
Tako imamo zopet enega med;ca od 8 leta, da je lepše izgleda-našimi pionirji. Mi vidimo injlo. Defilirali so po glavnih uli-razumemo, koliko sta oče in ma-icah in ko so dospeli v veselem
strani ceste, je aker in pol, na!ti prestala v dolgih letih. Sploh [razpoloženju na Largo da Se
drugi strani pa pet lotov. Hišo sem napravil vso sam. Danes se ne izplača, da bi plačeval
je danes našim mlajšim to težko dopovedati, kako se je moralo poprej težko delati, skromno
davke, zato smo sklenili, da gre-1 in priprosto živeti in mnogo-
krat celo v pomanjkanju, da se je prihranil kak cent za najpotrebnejše.
mo v sinovo hišo, ki je novo postavil.
V teh 28 letih nove naselbine, sem mnogo prestal in z menoj tudi vsa družina. Hodil sem delat v opekarno v Collinwood devet let. Hodil sem peš in v vsakem vremenu. Ni bilo ne luči, ne zanesljive poti, vedno sem hodil v temi ob železniški progi. Na vsako stran me je vzelo po eno uro in to včasih v dežju, v snegu. Potem sem delal tudi uri raznih stavbenikih, končno pa so pričeli' delati otroci in mi pomagati.
Kakor sem bil neupogljiv in zdrav in močan, sem po prestani bolezni vsako zimo bolj slabo- |la skoro ves svet in pritisnila
ten in poln revmatizma. Spominjam se še, ko j,e
jezera pa do Euclida, sama farji111 hodil, ker je bila predaleč. |ma ali praznota, blato in slaba
0	farne cerkve in šole sem j mehka pota. Danes si niti mi-eno uro hoda, do Kostanje- j sliti ne moremo, kako se je \>se
t'Ce Pa le 15 minut. Kljub te- irprcmenilo v teh 28 letih. ^ Pa nismo spadali v Kosta-! Le nekaj naseljencev je bilo j,0v'ico. temveč v svetokrižko žc prej tukaj. Za sledeča ime Kostanjevica je imela sa-;na še vem: Bajt, Kracker, Russ, ^ tr; podružnice, sv. Križ pa j Andolšek, Krušič, Frank Pajk,
1	kot že omenjeno.	i Jernikovi, Šark, Mrs. Maver,
birmo sem opravil pri sv.; Koprivec. Kmalu za nami so
rj''lžli. star 12 let. Boter mi je se pričeli bolj naseljevati v naš
očetov brat.	j Euclid. Prvi so'prišli: Joseph
)oma som ostal do 15. leta, [ Pajk, Mrs. Kuss, Gerl, Kranjc,
i tem pa sem šel s tesači delat; Zclešar, Kajžer, Boldan, Sirk,
leta. Zatem sem bil po-jKomin, Moglič, Majer, Sajovic,
f|ei1 k vojakom, in sicer k 17. jSintič. Bb
"Ha
Vojaški stan se mi ni l Pred dvajsetimi leti se je pri-

dopadel in to največ za-tega, kar je bil moj pol-
čelo tukaj s cerkvijo, zatem pa ;-mo dobili narodni ali društveni
ijj. Že v Ameriki in me je va-jdom, vse tlakane ceste, plin in s ' Uaj pridem za njim. Ko j vodo ter avtobuse. Sedaj ima-b'l pri vojakih nekako dva | mo vse, le dela ni in zaslužka, t^a, da nem se naučil obra-|da bi plačevali D ' il1 stati v pozor, pa sem jo ki so v zvezi s Dia n'al tako, da bo bolje za-' Dokler je bilo pri nas več bla če sc na kak način izmuz-|smo i meji več grošev, danes ,ie iz te vojaške suknje. Na- pa ta modernost, ki bo vse obu-
velike davke, to komoditeto.
vm v w w
VABILO NA
Plesno veselico
ki jo priredi
društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 S. 1). Z. V SOBOTO 10. NOVEMBRA
V KNAUSOVI DVORANI
Postrežba v jedi in pijači, dobra godba, imenitna $>va. Prijazno se vabi vse članstvo in glavni odbor ter sploh vse cenjeno občinstvo.
(največji trg v Sao Paulu), so jih z raznih balkonov in oken pozdravili revolverski streli. Nastala je velika panika iii streli so padali ne samo iz oken, ampak tudi v vrstah zbrane množice. Posledica tega je bila 6
par besedah povedano. Omenjeni prosilci pomoči si še nikdar niso zaslužili košček kruha
katerem je bil v februarju t. 1. izbran za predsednika. Bolelo ga je, neizmerno bolelo, nešte-
s poštenim delom, z rokami ali I tokrat mi je o tem tožil, ko so
umom. Vsi skupaj se z vso naglico (najbolj prednjači Dušan Tvrdoreka) drug drugega lovijo za "brezplačno" posredovanje. Tako je podnevi. Zvečer pa navadno zaspijo v kaki žganjarni
tudi v tem društvu začeli podirati oni, ki so uničili "Primor-je." Jokal je, ko sva zadnjič, pred tremi meseci bila skupaj in mi je pripovedoval, da iz "Udruženja" so se umaknili vsi prej-
pri kozarcu rakije. Ko smo šnji člani in ustanovitelji in da
Naj bo to družinsko ime pi-j mrtvih in nad dvesto ranjenih, onirske družine zapisano z zla-1 Tako poročajo časopisi, splošno
timi črkami med druge vrstnike in naj uživajo ugled 'tudi njihovi otroci, dokler bodo sledili staršem v posnemanju in spoštovanju.
-o-
Pismo iz Brazilije
Sao Paulo, Brazilija. — Pred petimi leti skoro da se ni poznalo ime komunizem. A po nastopu svetovne krize, ki je obje-
bil
delavstvo v nezaposlenost, se je pojavil komunizem tudi v Bra-
otvorjen Euclid Beach park. To j ziliji tako, da se danes sliši v je bilo leta 1893. Collinwoodski j vsakem kotu, na slabe ali dobre most preko železnice so pa zgra- načine beseda — komunizem, dili leta 1896. Potem je začela S pojavom komunizma se je voziti električna železnica do 28 začel ustvarjati tudi fašizem, stapa in pozneje tudi do Wil- ki so mu dali ime "intregalista" lougby in dalje."	in nosi zeleno srajco. Razlika
Naj omenim, da se prav blizu j je samo ta, da intregaliste po-Zagorčevega doma nahaja tisto j znamo komaj dobro leto. Tako nesrečno križišče, kjer je bilo v ! kot v komunističnih vrstah, ta-tem času, kar so aZgorčani tam, ko v fašistovskih večina njih ubitih od vlakov že trinajst lju- pristašev ne zna pravilno pojdi in dva para konj.	1 movati pravi smisel svojega na-Zagorčev dom se nahaja na mena, zlasti v vrstah intregali-
stov je mnogo take mladine, ki se .ji samo lepo vidi korakati v
886 E. 212th St. Sinov dom pa stoji na 21041 Recher Ave.
V Zagorčevi družini je bilo j četah po mestu. Mislijo le na rojenih več otrok. Trije so'riamolast, kot njihovi tovariši v umrli v nekaj mesecih po roj- Italiji. Braziljska vlada se pa stvu, ena- hčerka je umrla v dosti ne zmeni zanje. Ona pra-starosti 21 let, ena stara dve j vi, da ne potrebuje ne komuniz-leti. Za njimi Je bija poklicana ma in ne fašizma. V drugih po-večno življenje po kratki bo-1 tezah bi pa lahko rekli, da ko-lezni tudi mati. Z očetom žive j munizem rase skrito, fašizem še sledeči otroci: sin John, hči pa javno.
Ana, poročena Gaffney, Frank, Ni moj namen razlagati o Jack in Helen. Sin John je v j idejah in načelih enih kakor policijski službi v Euclidu že 61 drugih, ker se za strankarstvo, let, sedaj je bil povišan v de- zlasti v tuji državi, ne zanimam, tektivsko službo. Jack je iz-1 Povedati hočem le, da intregali-
pa se govori, da je bilo nad 20 mrtvih. Otroci so jokali, dekleta so s plašči zakrila oblečeno zeleno fašistovsko bluzo, moški pa so srajce skrili ali metali od sebe, da bi jih napadajoči ali njih simpatičarji ne spoznali. V desetih minutah je bil veliki Largo da Se prazen in zastražen po policiji in vojaštvu.
Intregalisti so obdolžili nemirov komuniste. Javno mnenje pa je, da so nemire povzročili razni neprijatelji fašizma in ne samo komunisti. Jugoslov nadškof v Sao Paulu
Te dni se je mudil na potu v Buenos Aires nadškof barski in primas srbski, msgr. dr. Nikola Dobrečič kot član jugo-slov. odposlanstva na mednarodni evharistični kongres. Prišel ie tudi v Sao Paulo. Tu je imel za Jugoslovane spored in v cerkvi S. Jose pa sv. mašo ob veliki udeležbi Jugoslovanov. Ko so izvedeli o prihodu nadškofa naši samoimenovani "konzuli," ki poslujejo in izkoriščajo uboge neuke jugoslovanske izseljence pod firmo "Jugoslovanskega Podpornega Udruženja," so baš na vse pretveze skušali dokazati, kako neizmerno trpijo in se brezplačno mučijo za .jugoslovanske izseljence v Braziliji. Medtem so ga s povzdignjenimi rokami prosili, naj. posreduje pri poslaništvu kraljevine Jugosla-
imeli tu generalnega konzula g. Nastasa Iliča pred štirimi leti, je to družbo takoj po svojem prihodu ožigosal v javnosti in potom brazil j skega tiska opozarjal člane jugoslovanske kolonije, naj se izogibajo varalic (tako jih je sam konzul imenoval) in zlasti falzifikatorja Dušana Tvrdoreka.
Že dolga leta se od te družbe pošiljajo na pristojna mesta razne prošnje za denarno podporo. Toda, hvala Bogu, dosedaj so vse prošnje, osebne in pismene, naletele na gluha ušesa. Tako tudi trdno upamo od nadškofa, in to zahteva naš lastni izse-ljeniški interes in problem, da bo storil isto. Edino to ga lepo prosimo, naj izpolni, kakor je obljubil, da prskrbi številni jugoslovanski naselbini v S. Paulu našega duhovnika. Veselilo nas bo, če se bo njegovo zagotovilo izpolnilo in hvaležnost bo večna.
Jugoslovanski pionir umrl
Božo Draganič, star 59 let, je 18. septembra 1934 izdihnil svojo blago dušo v bolnici v tem mestu. Po poklicu je bil uradnik, a tu se je bavil s trgovino. V Brazilijo je prišel leta 1914. Doma je bil iz Črne gore. Zadnje čase je živel bolj siromašno
sedaj samo žalostno gledajo na zadnje zdihljaje. To društvo nima danes z .odborom vred 10 ljudi.
Ko je Draganič čutil bližnjo smrt in ležal na smrtni postelji, sta ga dva "funkcionarja" Udruženja poseti la in ga vprašala, če ima kaj denarja in da naj društvu zapusti košček zemlje, kateri je bil pa radi nekih neprilik že prej izgubljen. In ko so videli, da bližajoča smrt Draganiča ne bi prinesla nika-kega materialnega interesa, so se porazgubili. Ko je Draganič umrl, je uprava bolnice javila Udružen.ju, naj ga pokopljejo. In društvo, ki je v vseh mogočih listih in tudi v domovinskem tisku vedno na dolgo in široko pisalo, da skrbi za podporo, za bolezen, nesrečo, posmrtnine, pogrebe — na način, kot podporne jednote v Zed. državah, je pustilo še celo svojega podpredsednika Draganiča brez človeku dostojnega pogreba in se ni stidilo javiti in odgovoriti upravi bolnice, kjer je ležalo truplo najzavednejšega in poštenega Jugoslovana, naj ga pokopljejo kot vedo in znajo. Tako je bil Draganič pokopan na občinske stroške, brez vsakega spremstva, brez duhovni-
živl.jenje. Bil je samec in milka in brez cvetlic
ni znano, da bi imel tu kake sorodnike.
Pokojni je bil eden najzaved-nejših Jugoslovanov iz predvojne dobe, kar jih poznam. Ko so naši takratni Hrvati bili člani v avstrijskem društvu "Viri-bus Unitis," je pokojni deloval s Čehi za naše osvobojenje in ujedinjenje. Zanimal se je tudi na prosvetnem polju. Bil je
vije v Buenos Airesu in na po- predsednik raznih narodnih dru-
vratku v domovino pri vladi v Beogradu za vsaj kako denarno pomoč, če bi ne mogel uspeti, da se jim iz Beograda nakaže mesečna plača itd.
Kaj naj rečemo k temu? V
štev. Med temi tudi nekaj mesecev našega bivšega društva "Primorje." In ko so to uničili naši sedanji "zastopniki" s Tvrdorekom na čelu, je stopil v "Jugoslovansko Udruženje," pri
S tem neprimernim dogodkom mislim, da ni potrebno še posebej povdarjati pomena in cilja takega "podpornega" društva.
Nezaslišano dejstvo je še to, da o smrti nismo vedeli ne Slovenci ne ostali Jugoslovani. Vedelo je samo tistih par ljudi iz omenjenega društva, ki pa niso o tem nikomur javili. In prav radi tega, ker smo o njegovi smrti izvedeli šele, ko je njegovo truplo že krila zemlja, nam leži na srcu ko mora in žalujemo po njem. Snivaj, dragi nepozabni naš veliki prijatelj v miru in lahka naj Ti bo* tuja zemlja.	F. C-ič.
Karakterna slika iz Verdijeve opere "II Trovatore," ki jo v nedeljo 11. novembra ob 3. uri popldne vprizori
samostoini zbor "Zaria" v avditoriiu S. N. D. v Clevelandu
Slika predstavlja od leve proti desni: Josephine Milavec (Azucena), Anton Smith (Ruiz), Mollie Martinčič (Inez), Louis Belle (Manriko), Mary Grill-Ivanusch (Leonora), Frank Plut (grof di Luna), Frank Bradach (Ferrando).
V KRALJESTVU LEVOV
IZVIRNI PREVOD ZA "AMERIŠKO DOMOVINO"
Ta glas je moral vzbuditi v teh velikih mačkah davne spomine. Levi sami sicer ne znajo mijavkati, toda po vsej priliki so morali slutiti, da je to glas njihove male sestričine. Nenadoma so namreč vsi vstali ter pričeli prisluškovati.
Ob tem času je pričelo solnce jadrati v za pad. Vedel sem, da nas ne sme na noben način presenetiti mrak ali noč na tem nevarnem mestu. Zato sem sklenil, da gremo rajši zdaj odtod, ko so levi še vedno dobro razpoloženi. Osa je torej prenehala z mijavkanjem ter za-startala avto.
V trenutku so bili vsi levi zopet na nogah in v pozah, kakor da hočejo napasti. Najbrže je dejstvo, da se bo kmalu znočilo in da se je njihov glad pričel oglašati, povzročilo, da si končno vendar pobliže ogledajo, kakšni mesnati stvori smo prav za prav mi. Ko je pričela Osa počasi voziti ritenski iz njih bližine, so vsi stopili naprej pove-ženih glav in mahajočih repov.
Položaj ni bil nič kaj dobro obetajoč. Osa je ustavila avto in istočasno so se ustavili trije sprednji levi. Četrti pa je prihajal počasi bliže. On je renčal mnogo glasneje kakor ostali in po vsej priliki ga je dražil vonj pnevmatike na kolesih avtomobila. Ta nam je počasi sledil, s smrčkom nizko na kolovozu, po katerem je tekla pnevmatika; pri tem je neprestano pačil svoj divjaški obraz, kakor da hoče vsak hip kihniti, in glasno vonjal.
"Čakaj, da vidimo, kaj bodo storili," sem rekel Osi.
Poglavar je postal med tem že tako nervozen, da je hotel na svojo roko pobegniti. Toda nič ne bi bilo bolj fatalno nego to, kajti lev bi bil v trenutku nad njim in človek bi bil v hipu raztrgan.
Torej smo čakali. Osa in Bu-kari sta imela ves čas namerje-ni svoji karabinki na možgane tega leva, ki je prihajal počasi, palec za palcem, bliže. Končno je dospel do prvega levega ko-1 lesa. Najprej ga je dolgo vo-' njal, nato pa nalahno ugriznil.. Bilo je očividno, da je bil na moč osupel nad okusom pnev-l matike. Nato je ugriznil dru-j gič, zdaj nekoliko močneje. Za-1 tem je večkrat zaporedoma narahlo ugriznil, nato pa legel, vsej priliki začasno zadovoljen z uspehom preiskave.
Ves ta čas je seveda motor deloval. Zdaj pa je ropot motorja nenadoma zbudil njegovo pozornost. Svojo glavo je pričel zvedavo obračati sem in tja, pokukal je skozi radiator, nato pa pogledal na nas. Nato je sklonil glavo ter dolgo nepremično poslušal, prav kakor človek, ki hoče ugotoviti defekt v motorju.
Osa je pričela zopet počasi vo-
tili, da izrabimo ugodnost pri tej veliki skupini levov ter da vzamemo ponoči nekaj tako zva-nih "flashlight" slik. Pri nočnih živalih, h katerim spada tudi lev, je to edini način, če hočemo rekordirati gotov del njegovega življenja.
Ljudje, ki so jemali te vrste slike, so navadno postavili svoj aparat ter prišli drugega jutra nazaj, ali pa so se v bližini za-barikadirali v tako zvano "mo-mo," to je s trnjem ograjen prostor. Midva z Oso pa sva ugotovila, da nama je pripravnejše, če ostaneva kar v svojem avtomobilu. Na ta način sva imela več udobnosti in nemudoma sva lahko prižgala električne svetilke in projektorje, ako sva potrebovala svetlobo. Riziko je bil na ta način sicer večji, zato pa sva tudi dobila sijajne slike.
Seveda, svojega mehanizma nisva mogla prirediti in razpostaviti prav pred levi, ki so sedeli ali ležali naokoli, kajti toliko svoboščin bi nama vseeno ne dovolili. Zato sva vedno izbrala pripravno mesto v bližini levov, katere sva potem izvabila pred kamero s svežo ubito divjačino, katero sva nastavila kot vado.
Zgodaj popoldne smo razpostavili svoje užigalne nprave, ki smo jih pirtdili na drogove, približno šest čevljev visoko od tal. Tri čevlje pred vsakim drogom in tri čevlje pod užigalno napravo smo razpostavili kamere. Vse užigalne naprave so bile spojene z električnimi žicami s suhimi baterijami, glavna žica pa je vodila k najinemu Willys-Knight avtu, ki je stal petnajst do petindvajset čevljev peč.
	SLOVENSKA LOVSKA	
	ZVEZA	
V državi Ohio ni nobene postave, da ne smeš streljati bliže kot 300 čevljev proč od glavnih ali neglavnih cest, zatorej streljaj. Kaj zato, če razbiješ eno ali dve šipi na mimovoze-čem avtomobilu. S tem boš pripomogel brezposelnost uničiti. Le pomisli malo, koliko dela boš napravil. Vožnja z ambulanco, zdravnik, mrliški oglednik, šerif, sodnik, porotniki, pogrebnik, cvetličarna, rakev, duhovnik, novi avto nove šipe in drugo.
Zato streljaj, ne da bi pazil, kam streljaš, na desno ali levo, saj imaš lovsko dovoljenje, da nosiš orožje in da lahko ž njim streljaš na prijatelja ali znanca in ob nekaterih prilikah tudi lahko na samega sebe.
Capt. Paul A. Curtis se je nekoč izrazil v nekem popularnem sportniškem magazinu, v katerem piše uredniške članke in je nekaka avtoriteta glede raznega orožja ter streljiva, da "vsak priseljenec na našem obrežju, having burst the shackles of European bondage, feels it incumbent upon himself to prove his emancipation by begging, borrowing or stealing a gun with which to fare forth and "shott da litela birts." And he does! Everyone he sees sitting in a bush, not to speak of the farmer's cow that often comes in for its fair share of the sport, and some times old Ruben himself."
Nadalje piše, da statistika kaže, da je največ lovskih nesreč tam, kjer je največ tujezem-cev, kateri niso imeli orožja v roki, dokler se niso izkrcali na Ellis Islandu. Pač pa so bili prej izurjeni z limanci in zanka-
s puško
Imenitna pohvala, kaj ne? — Lahko smo ponosni nanjo.
(Capt. Curtis je imel v mislih Italijane, o katerih ves svet ve, kako love v mreže ptice pevke :n sploh vse, kar leti preko laške dežele v južne kraje na prezimovališče. Lahi uničijo na ta
Ko so bili aparati razpostav- j mi ter imajo iste ideje ljeni, smo odšli na planjavo, j kot divji lovci, kjer smo odstrelili iz črede staro zebro za vado. Z avtomobilom smo potem vlekli zebro "na vlak" (tako pravimo namreč mi, ki smo tam doma, kjer pravijo pipcu "popkarca") do mesta, ki se je nahajalo približno petnajst čevljev pred kamerami. Ko je bilo vse pripravljeno in je bil fokus vseh leč obrnjen na zebro, sem naročil Bukariju, naj izreže iz zebre drob, katerega I naj povleče okoli po soseščini, s čemer je bila izzvana pozornost levov.
Ko je bilo to opravljeno, sva sedla z Oso na avtomobil, do-so se črnci vrnili v taborišče.
Ko se je pričelo mračiti, sva pričela z Oso nehote tišje govoriti in govorila sva samo o najpotrebnejših stvareh. Vsak živec v najinih telesih je bil do skrajnosti napet in prisluškovala sva vsakemu najmanjšemu šumu.
da si tu!" In priznati jaz enakih
; cim
P0 **
"Ah, srečna sem, je zašepetala Osa. moram, da sem bil misli glede nje.
(Dalje prihodnjič)
celem letu ni nikogar aretirala
žiti nazaj. To pot .je lev obstal, kjer je ležal in nam ni sledil. Policija V Mi smo bili pripravljeni, da na-j glo obrnemo vozilo in da jo ube-j rerno, kolikor bo dovoljeval mo-j Eastham, Mass., 9. novembra, tor. V naslednjem trenutku smo i Tekom enega leta ni bil v tem obrnil ter se naglo odpeljali. I mestu nihče aretiran. Mesto ima * * *	j enega samega policista in sled-
Naslednjega dne smo se odlo-j nji je bil vse leto bolan.
način na stotisoče ptic. Op. predsednika).
Jaz bi mu pa lahko povedal drugače, da v stari domovini je moral vsak tri leta, ali vsaj par mesecev, držati puško v rokah pred vojno. No in oni, kateri je imel čast služiti cesarja za časa vojne?
Državna postava pa dovoljuje, da lahko vsak, ko dopolni 16. leto, dobi lahko lovsko dovoljenje in s tem nosi lahko tudi orožje, katero bi po vseh pravicah moralo biti v rokah človeka, ki je že odgovoren ža svoja' dejanja, to je, ko je dopolnil 21. leto. To so postave, ki dajejo orožje otrokom v roke, pravijo, da so jerebice ptice pevke, lov na race razširjajo na tri mesece, da se jih več pobije. Potem pa kričijo, da je tujezemec kriv nesreč in pomanjkanja divjačine. Kaj pa mi? Ali naj gredo naši dolarji ravno isti odgani-zaciji za vzdrževanje in množitev divjačine kot njihovi, ako-ravno so bili oni rojeni na te.j strani in mi na oni. Dolar je pač enak, akoravno ga desetkrat obrneš.
Predno zaključim, naj ponovim še enkrat, da ko odideš na lov, si zapomni, da loviti na farmi, ako imaš lovsko dovoljenje, še ne pomeni, da imaš prost vstop na farmo, ampak le potom dovoljenja farmerja. Zapomni si, da je on tvoj prijatelj in se obnašaj napram njemu kot tak.
Nikdar ne streljaj proti njegovemu poslopju, živini in pe-ruttnini.
Glej, da ne gaziš po njegovih poljskih pridelkih in vedno zapiraj za seboj ograjna vrata.
Izogiblji se vsega, kar bi delalo škodo in čuvaj njegovo lastnino kot bi svojo lastno.
In navsezadnje, bodi zelo previden z ognjem. Potem šele bo kmet roka v roki z lovci.
Drugič se bom oglasil nekaj radi jerebic in mogoče tudi o divjih golobih.
Euclid Rifle and Hunting Club
Piše: James Debevec
Naši fantje so si zavihali rokave, pljunili v roke in začeli staviti predloge zadnji *torek na mesečni seji. Mnogo koristnega in dopadljivega je bilo
ni hotel dati zastonj, se je kupčija razdrla.
Dalje so se zmenili, da se vrši naša običajna lovska večerja v nedeljo 20. januarja 1935 v
sprejetega pod predsedstvom i Slovenskem domu na Holmes Jim Sepica, ki je seda.j naš vr
Na Irskem
Na Irskem ni kač, to je takih, ki bi se tam izlegle. Včasih se kaka vtihotapi v deželo s sadjem in drugimi živili, ki jih importirajo iz drugih krajev. Pred nekaj leti sb našli dva čevlja dolgo kačo v Dublinu, ki ni bila strupena. Vzbudila je j tako zanimanje, da so jo posta-\ tli na ogled v narodnem muze-
Kot je znano, pravi legenda, da je sv. Patrik izgnal vse kače In enako zalego iz dežele. Irci tudi verujejo, da vsaka strupena kača, kakor hitro se jo prinese v bližino irske obali, takoj pogine. Ni pa samo Irska dežela brez kač, ampak jih nimajo tudi na Havajskem otoč-u, in na Islandiji. Tudi v Angliji je le nekaj vrst zelo majh-, nih kač.
hovni poglavar, ki je bil povi- j šan od podpredsednika nu predsednika našega kluba.
Najprvo so fantje sklenili, da | se vrši streljanje v dvorani vsak torek večer.
Dalje je novopečeni predsednik sporočil fantom veselo novico, da je kegljišče Slovenskega doma na razpolago vsak torek večer samo za člane našega kluba in njih lepšim polovicam. Torej v tem oziru se je sklenilo diplomati čnim potom premirje, da ne bodo samo betič-niki vsak torek večer zdoma, ampak tudi ženice. Fantje bodo streljali, nežni spol bo pa krogle trkl.jal po kegljišču. Po streljanju se pa tudi moški spol poda v spodnje prostore in zabave bo nič koliko.
S tem je tudi enkrat za vselej o d p ra v 1 j eno podaljšanje streljanja in njega posledica vi sredino jutro. Ona bo rekla :j "Alo, domov!' šlo, bi rekel.
Torej vsaka, ki ima po sreči ali nesreči za življenskega druga člana našega kluba, pride lahko vsak torek večer na keg-Ijaško zabavo. Sedaj boste vendar enkrat rekli, kot je rekel ranjki Betač: "Kar je žena to je mož!"
Potem so fantje kupovali v last Mlakarjevo mašino. Ker je
Ave. Man-del in Mlakar imata v žepci povelje, da srnjake pre-skrbita.
Pravijo, da bo ta lovska veselica nekaj posebnega. Nastopi tudi pevski zbor pod vod-
stvom Frank Marna. Pa bomo že še pisali o tem pozneje.
Ker je bila torkova se.ja sklepčna, se je krstilo tudi -novega ohajčana. Da bo, so rekli vsi z velikim navdušenjem.
Važna opomba: za prihodnji četrtek se išče kakega javnega notarja, da bi šel z nami in vpisal oporoke zajčkom in ki bo urejeval zapuščinske zadeve p remi n u 1 i m dolgoušcem. i Plače ni nobene, košta je pa ob svojem.
70 LET V BOLNICI
Zapisnik 8. redne konvencije SDZ vršeče se od 10. do 19. septembra 1934, v Girard, Ohio
(Nadaljevanje)
Da se to uresniči in ustvari, se je ustanovila Mladinska liga. pri kateri sem bil izvoljen predsednikom. Namen te lige je bil, da se mlade ljudi pripravi do tega, da bodo postali aktivni v Slovenski Dobrodelni Zvezi in da se jih v istem času pouči o velikih namerah Slovenske Dobrodelne Zveze. To je vzbudilo veliko zanimanja. Vsa angleško poslujoča društva so bila zastopana obenem z mladimi člani slovensko poslujočih društev. Za časa mojega urada sem ^predsedoval pri 81 sejah te lige. Uredili smo, da smo se udeleževali sej in družabnih prireditev drugih organizacij v tej okolici in tudi izven mesta, da se zbudi več zanimanja za Slovensko Dobrodelno Zvezo. Priredili smo S. D. Z. Olimpiado, S. D. Z. dneve in "penny bazar," katerih prireditev se je udeležilo tisoče mladih ljudi in s tem se je Slovenska Dobrodelna Zveza dobro oglaševala. Posledica tega je, da je Liga S. D. Z. najbolj privlačna organizacija med mladimi ljudmi. Mnogo mladine je pristopilo v Zvezo in ta mladina je začela aktivno sodelovati in delati za organizacijo njih staršev.
Slovenska Dobrodelna Zveza je močna organizacija, finančno in idealno. Naši starši so s to organizacijo ustvarili nekaj velikega. Zato je pa treba mladini dati poguma, da nadaljuje z delom njih staršev.
FRANCIS SURTZ.
Poročilo II. in III. podpredsednika sprejeto in odobreno, kakor je v poročilu podano.
POROČILO GLAVNEGA TAJNIKA
Delegaciji osme redne konvencije Slovenske Dobrodelne Zveze: Spoštovana delegacija:
Leta 1910 mi je bila dana prilika biti navzoč pri rojstvu naše dične organizacije. Imel sem čast biti njen prvi in večletni predsednik. Od njenega početka naprej mi je njena rast in napredek globoko pri srcu, vedno sem pripravljen porabiti moj č~s in vso mojo energijo za njen blagor, njeno dobro ime ter bratsko slogo.
Dana mi je bila prilika biti član glavnega odbora ves čas, izvzemši zadnjih par let; imel sem priliko biti navzoč skoraj pri vseh sejah in akcijah, katere so se vršile za Zvezo. Razmere in iznenadeni slučaj je nanesel, da sem bil poklican v glavni urad po preteku par letnih počitnic.
Dne 2. aprila 1934 sem nastopil urad glavnega tajnika, po določbi Zvezinih pravil, člen 8, točka 7, stran 16. Znano .je splošni javnosti, zlasti članstvu Zveze, da se je odkrila v glavnem uradu poneverba prejšnjega tajnika, katera se je vršila in ponavljala skozi več let na tako spreten, pokrit in hinavski način, da mu niso prišli do živega Zvezni in ne državni nadzorniki. Vršili sta se dve zaporedni konvenciji, pri katerih je s svojo črno vestjo prikrival svojo umazano poneverbo, ter igral vlogo hinavca, namreč, da "pošteno in vestno izvršujem posle glavnega tajnika." Govoril je večkrat : "Meni je za Zvezo in nič drugega." Prav je postopal glavni odbor, da je izobčil za vselej takega člana in glavnega uradnika, kot je bil on.
Znano je sedaj njemu in glavnemu odboru, posebno nadzornemu odboru, predstavlja si lahko vsak izmed vas, da v glavnem uradu, kar se tiče posla glavnega tajnika, ni bilo vso v redu. Sprejeti delo in posle glavnega tajnika v času neprilik in zmešnjav ni kaj prijetno.
Ob nastopu tajništva mi je izročil prejšnji pomočnik glavnega urada kar je imel, tudi deloma pojasnil posle tajništva skozi šest dni vsak dan par ur, za kar ni predložil nobenega računa; izrekam mu lepo hvalo.
Kot neizkušen v poslih, spa.dajočih v področje glavnega tajnika, sem se pridno prijel dela. S pomočjo osobja, ki je v glavnem uradu- in izkušenih dobrih društvenih uradnikov in uradnic, kateri so mi šli vljudno na roke, dajali nasvete, imeli potrpljenje, za kar sem in ostanem hvaležen. Hvala lepa vsem glavnim odbornikom in odbornicam za njih dobre nasvete, katere so mi drage volje dajali, da sem ložje izvrševal odgovorno delo tajništva. Posebno sem dolžan iskreno zahvalo glavnemu predsedniku, kateri se neprestano trudi, da je vse po pravilih izvršeno.	.
Po določbi Zvezinih pravil ter sklepu glavnega odbora predložim gg. zborovalcem in zborovalkam VIII. redne konvencije v Girard, Ohio, meseca septembra 1934 triletni račun.
PREGLED SKUPNE BOLNIŠKE IN POSMRTNINSKE ZAVAROVALNINE
ca
o
N O.
<11 T3
t- o 03 o.
o. i
<u -O M O fi C,
5 S i
4> . —	1
** £	i
O	! '/> XI
a.
(U T3
2 01 1 n u
"Si
— C
I- "o
>fl &
<u v
TJ
ft i ™
— O
Tj XI
D
■o
>u
o
« 2 o. « 3 u a o t/j o.
ts ra u c
= £
o
2U
Življenjsko ziivarovanje:
20-lolno zavarovanji-
50-letno zavarovanje: 20-letno "endowment":
Te dni je umrla v bolnici v Portsmouth« 82 letna starka Jane Larman, ki ima žalostno In domov se bo Zgodovino za seboj. Kot dvanajstletna deklica je prišla v ; bolnico in je ostala tam celih !70 let. Bila je tako slabotna, da bi brez skrbne zdravniške postrežbe gotovo ne ostala pri I življenju. Zdravnikom je bila i sploh velika uganka, kako je mogla ženska tako dolgo živeti. V vseh 70 letih je bila samo enkrat, leta 1907, za dva meseca izven bolnice.
S 150.00	7
300.00	38
500.00	230
1,000.00	250
1,500.00	5
2,000.00	9
300.00	
500.00	14
1,000.00	25.
1,500.00	
2,000.00	
1,000.00	1
500.00	6
1,000.00	3
1,500.00	
	588
8' 66 j 208 222 2
28' 264 1606, 2300 40 42;
r
76
115; 2 3!
i
20 69 392' 683' 381 57
1« 18
"Ameriška Domovina" stori svoj del za uresničenje predsednikovega pro-grama.	•
MALI OGLASI
ČAS ZA BOŽIČNA DARlU SE BLIŽA
Ker so v splošnem letos 1,a: rojaki v starem kraju bolj i* trebni podpore kakor zadnja ta, kajti povodnji, deževje, soki davki, gospodarska kr" itd., so povečali pomanjkani in potrebo v veliki meri, je® ravno, da pričakujejo P01"81 od onih, ki so vsaj nekoliko • loljšem—in to smo mi Amf' kanci. Skoro vsak izmed 1,1 se spomni svojih dragih božične praznike s primeri ddrom— z denarno pošiljatvi Naše zveze in naše izkusi v pošiljanju denarja vam gotavljajo točno izplačilo v( denarne pošiljatve onim, rim so namenjene. Vsaka najmanjša pošiljatev bo in v najkrajšem času izvri Obrnite se na:
AUGUST KOLLANDER $ 6419 St. Clair Avenue v Slov. Nar. Domu
Nov. 10, 12, 15, 22,
Asesn Pokoj Izredi Odprs
Skt t
Asesn Za sp Knjig Za pr Za vj
Ski
s Št.
vta 1
Staro 20-let 20-let
Ski I
Asesr Bolni Oper; Poroc
Ski 1
Asesi Izred
Sk<
I 1
Asesi Za s] Knjig Za p Za v
Ski
Št.
Lepo stanovanje
obstoječe iz 5 sob, kopališče furnez, se odda za samo §W i a mesec. Vprašajte na E. 60th St.
Staro 20-le
Sk
Ases: Boln Oper Odšk
Sk
Stanovanje
se da v najem, dve sobi in ža. Vprašajte na 6410 Vat1 Ave.	(i
V najem
se da stanovanje, tri čiste] dobre sobe, toilet sam za s® .shramba za obleke, prostor premog. Jako pripravno za1 voporbčence. Stanovanje ,ie 5814 Bonna Ave. L< nahaja tam ob sobotah.
Sk
St.

4489, 1293
63	*> 9,450.00
437	131,100.00
2431»	1,218,000.00
3455	3,455,000.00
85	127,500.00
108	216,000.00
I	300.00
108	54,000.00
162	102,000.00
3	4,500.00
5	10,000.00
1	1,000.00
13	6,500.00
9	9,000.00
2	3,000.00
6888	$5,407,350.00
POZOR!
Društvo sv. Kristine 219 K. S. K. J. prav vljul" vabi na ples in na šalj!> pošto, ki se Vrši v > NEDELJO 11. N0VEI#
v šolskih prostorih
Od'
Kristine na Bliss Rd. k ljubljena godba John«1 Pečan bo igrala. Ako ^ činstvo želi v resnici vrstno zabavo, naj pridf tej prireditvi. Vstopa samo 25c.
Stan
20-le 20-lc
I Sk
Ases &oln 0pe, Poro
Sk •
Ases
Pok,
'Ztti SI
h,,
ari
Stanovanje
i s"
se da v najem, štiri male y Čedno stanovanje. " nina. Vprašajte na Ave.
Nizka »aL:
PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV ZVEZINIH DRUŠTEV (od 30. junija 1931 to 1. julija 1934) Opomba: Naslednje številke kažejo vse prejemke in izdatke, zakaj in kam so bili vplačani ali izplačani, kakor tudi napredek v članstvu odraslega oddelka. Primanjkljaj vplačil je zaznamovan s zvezdico.
SLOVENEC
1'osmrtninski sklad:
Starostno zavarovanje ..................................
20-letno zavarovanje ...................................
ST. 1
Dohodki ....$21,090.77 «01.08
Stroški «17,000.00
Preostanek •S 4,090.77 «01.08
Skupno posmrtninski sklad. Bolniški sklad:
Asesmenti .................................
Bolniške podpore .....................
Operacije ..................................
Odškodnine ............................
Skupno bolniški sklad.,
(Dalie na peti
...$21,001.85 ...$17,454.00
...$17,454.00 •tram)
$17,000.«) $ 4,091.85
$16,909.00 1,020.00 825.00
$18,814.(10 *$ 1,360.00
Stanovanje
se da v najem, 5 sob, $ šče, gorka voda in pralni^/ dasti se tudi dve sobi ^ ? družino ali pečlarje. flS1 pošteni družini na 1114 V' J St. Poizve se na 1138 No^f Road.
Malo stanovanj«
se da v najem, dve sobi. • '.yi1 no za dve osebi ali za 1H'C Vpraša se na 15409 H»le. jt|!
(Nov
•h
0-
Naprodaj so Psl fi
izurjeni za lov zajcev- ^ mladiče dobite. Jako 1'j/ Psi so bili zrejeni i'1 / na farmi. Oglasite se l'1 . ry Glavich, G612 Bliss AV'lf (Nov. 6'
Sta, 20-1
Si •»01,
ASc
r
fvtl j
v
h
A
h,

(Nadaljevanje iz četrte strani)
Pokojninski sklad:
Asesmenti .................................•...........................$ 1,868.30
Pokojnine ..........................................................................................................................$
Izredne podpore ..................................................
Odpravnine ..........................................................
600.00 110.10
335.00
yina
;nice-
pro-
II
Vlili
os »» lOlj P lnja ■ je, l kru ijkaf' je
p o if® liko' Am"
sd gih
Skupno pokojninski sklad..............................$	1,868.30 $ 1,045.10
Upravni sklad:
Asesmenti ............................................................$	3,736.60
Za spremembe............................................................................................................12.00
Knjige ....................................................................................................................................21.50
Za pristopnine novih članov.................................................6.00
Za vpise novih članov................................................................................$ 13.00
S 823.20
Skupno upravni sklad......................................$ 3,776.10 $ 13.00 S 3,763.10
Št. 1 skupno......................................................$44,790.25 $36,872.10 $ 7,918.15
Članstvo 30. junija 1931.......................................................... 533
Članstvo 30. junija 1934.......................................................... 512

...... 21
"Hii
3
Nazadovali .....................................................
j • » • » • ■ . - »»••• »| >
SVOBODOMISELNE SLOVENKE ŠT. 2
Posmrtninski sklad: Dohodki	Stroški Preostanek
Starostno zavarovanje ........................................S 6,543.76	$ 3,800.00 $ 2,743.76
20-letno zavarovanje .......................................... 33.45	33.45
20-letno endowment .......................................... 35.20	35.20
Skupno posmrtninski sklad............................S 6,612.41	S 3,800.00 S 2,812.41
Bolniški sklad:
Asesmenti ........................................................,.:.$ 4,960.50
Bolniške podpore ................................................................................................S 3,991.71
Operacije ............................................................................................................................660.00
Porodi ....................................................................................................................................75.00
Porodi
45.00
Skupno bolniški sklad....................................$ 6,148.25
Pokojninski sklad:
Asesmenti ............................................................$ 799.00
Izredne podpore ..................................................
$ 6,073.50 $ 74.75
50.00
Skupno pokojninski sklad..............................$	799.00
Upravni sklad:
Asesmenti ............................................................$	1,597.00
Za spremembe ........................................................................................................16.75
Knjige ....................................................................................................................................15.53
Za pristopnine novih članov............................................................13.50
Za vpise novih članov........................................
Skupno upravni sklad....................................S 1,642.78
Št. 6 skupno......................................................$16,473.09
•Članstvo 30. junija 1931........................................
Članstvo 30. junija 1934........................................
$ 50.00 $ 749.00
$ ( 27.00 $ 27.00 $ 1,615.78
$ 9,214.99 S 7,258.10
................. 250
................. 213
Nazadovali ............................................................................. 37
NOVI DOM ŠT. 7 Posmrtninski sklad:	Dohodki
Starostno zavarovanje ......................................$ 2,672.36
20-letno zavarovanje ........................................ 26.19
Stroški Preostanek S 2,672.36 26.19
Skupno posmrtninski sklad............................$ 2,698.55
Bolniški sklad:
Asesmenti ............................................................$ 2,099.50
Bolniške podpore ................................................
Operacije ..............................................................
Odškodnine .........................................................
Porod ....................................................................
S 3,890.00 220.00 650.00 15.00
$ 2,698.55
Skupno bolniški sklad....................................S	4,960.50 $ 4,726.71
Pokojninski sklad.
Asesmenti ............................................................$	733.00
Izredne podpore ..................................................
233.79
25.00
tiern Knjige
Skupno pokojninski sklad..............................$ 733.00
Upravni sklad:
Asesmenti ............................................................S 1,466.00
Za spremembe .................................................... 7.50
jatvl kušn
m > va kal' a ^ iof rše«1
: CO' ie
12, ■
Za pristopnine novih članov.. Za vpise novih članov..............
10.60 4.50
Skupno upravni sklad....................................S 1,488.60
25.00 S 708.00
73.73
Skupno bolniški sklad....................................$ 2,099.50
Pokojninski sklad:
Asesmenti ......:.....................................................$	255.30
Izredne podpore ..................................................
S 4,775.00 *$ 2,675.50
40.00
73.73 S 1,414.87
Št. 2 skupno......................................................$13,794.51 S 8,625.44 S 5,169.07
Članstvo 30. junija 1931.......................................................... 224
Članstvo 30. junija 1934.......................................................... 196
Nazadovale ............................................................................ 28
SLOVAN ŠT. 3 Posmrtninski sklad:	Dohodki
Starostno zavarovanje ......................................$ 3,333.56
20-letno zavarovanje ........................................ 63.92
Stroški Preostanek S 1,856.33 $ 1,477.23 63.92
Skupno posmrtninski sklad..........................$ 3,397.48
Bolniški sklad:
Asesmenti ............................................................$ 2,619.00
Bolniške podpore ................................................
Operacije .............................................................
Odškodnine ..........................................................
$ 1,856.33 $ 1,541.15
$ 1,654.00 215.00 300.00
Skupno bolniški sklad....................................$ 2,619.00
Pokojninski sklad:
Asesmenti ..........................................................$ 314.80
Izredne podpore ..................................................
2,169.00 $ 450.00
35.00
Skupno pokojninski sklad.. Upravni sklad:
Asesmenti ................................
Za spremembe ........................
Knjige ......................................
"a pristopnine novih članov., a vpise novih članov............
..$ 314.80 $	35.00 $ 279.80
..$ 629.60 5.00 3.50 3.00
S	5.00
Skupno upravni sklad....................................S. 641.10 S
5.00 S 636.10
Št. 3 skupno......................................................$ 6.972.38 $ 4,065.33 $ 2,907.05
Članstvo 30. junija 1931.......................................................... 103
Članstvo 30. junija 1934.......................................................... 85
Nazadovali ............................................................................. 18
SV. ANA ŠT. 4 t Posmrtninski sklad:	Dohodki
Starostno zavarovanje ......................................$30,280.42
20-letno zavarovanje .......................................... 305.73
'O-letno endowment .......................................... 3.38
Stroški Preostanek $15,207.06 $15,073.34 305.73 3.33
Skupno posmrtninski sklad............................$30,589.53 $15,207.08 $15,382.45
Bolniški sklad:
. Asesmenti ............................................................$20,108.50
iJ bolniške podpore ...................................!............
J0'1 Operacije .............................................................
■ porodi ...................................................................
V 0* ffi
d«1
s
/
t »pjj
0
'i y
/
i.'-*A
1 /
$15,775.12 3,950.00 435.00
Skupno bolniški sklad....................................$20,108.50	$20,160.12 *$ 51.62
' Pokojninski sklad:
Asesmenti ............................................................$ 3,117.70
okojnine ..........................................................................................................................$ 1,140.00
'»redne podpore ....................................................................................................25.00
Skupno pokojninski sklad..............................$ 3,117.70 $ 1,165.00 $ 1,952.70
Upravni sklad:
Asesmenti ............................................................$ 6,235.40
spremembe .................................................... 30.75
^"jific .................................................................. 50.90
Skupno pokojninski sklad..............................$	255.30
Upravni sklad:
Asesmenti ............................................................$	510.60
Za spremembe ........................................................................................................2.75
Knjige ....................................................................................................................................6.55
Za pristopnine novih članov............................................................6.00
Za vpise novih članov........................................
$ 40.00 $ 215.30
9.00
Skupno upravni sklad....................................S 525.90 $
9.00 S 516.90
Št. 7 skupno.....................................J................$ 5,579.25
Članstvo 30. junija 1931........................................
Članstvo 30. junija 1934........................................
$ 4,824.00 $ 755.25
................... 71
................... 72
Napredovali
KRAS ŠT. 8 Posmrtninski sklad:	Dohodki
Starostno zavarovanje ......................................$16,591.35
20-letno zavarovanje .......................................... 441.14
20-letno endowment .......................................... 16.91
Skupno posmrtninski sklad..........................$17,049.40
Bolniški sklad:
Asesmenti ............................................................$17,024.50
Bolniške podpore ................................................
Operacije ..............................................................
Porodi ..................................................
1
Stroški Preostanek $ 7,837.07 $ 8,754.28 441.14 16.91
$ 7,837.07 $ 9,212.33
$22,959.79 2,995.00 135.00
Skupno bolniški sklad....................................$17,024.50
Pokojninski sklad:
Asesmenti ............................................................$ 1,717.60
Pokojnine ............................................................
Izredne podpore ..................................................
$26,089.79 *$ 9,065.29
$ 520.00 75.00
Skupno pokojninski sklad..............................$	1,717.60
Upravni sklad:
Asesmenti ............................................................$	3,435.20
Za spremembe ........................................................................................................18.75
Knjige ....................................................................................................................................45.80
Za pristopnine novih članov............................................................7.50
Za vpise novih članov..........................................
$ 595.00 $ 1,122.60
S 38.00
Skupno upravni sklad....................................S 3,507.25 S 38.00 $ 3,469.25
Št. 8 skupno......................................................$39,298.75
Članstvo 30. junija 1931........................................
Članstvo 30. junija 1934........................................
$34,559.86 $ 4,738.89
................. 519
................. 474
Nazadovali ............................................................
(iLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV Posmrtninski sklad:	Dohodki
Starostno zavarovanje ......................................$ 8,700.70
20-letno zavarovanje .......................................... 342.09
35
ŠT. 9
Stroški Preostanek $ 6,300.00 $ 2,400.70 342.09
Skupno posmrtninski sklad............................$ 9,042.79
Bolniški sklad:
Asesmenti ............................................................$	7,712.25
Bolniške podpore ................................................
Operacije .............................................................
$ 6,300.00 $ 2,742.79
$ 6,237.50 395.00
. pristopnine novih članic "urila .....................................
59.00 10.00
...................... $
Skupno upravni sklad....................................$ 6,324.55 $ 69.00 $ 6,255.55
§t. 4 skupno......................................................$60,140.28 $36,601.20 $23,539.08
Članstvo 30. junija 1931.......................................................... 877
Članstvo 30. junija 1934.......................................................... 859
Nazadovale ............................................................................ 18
St
Posmrtninski sklad:
NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5
Dohodki
Stroški Preostanek
arostno zavarovanje ......................................$ 5,727.12 $ 2,700.00 $ 3,027.12
20-ict
no zavarovanje
138.77
138.77
Skupno posmrtninski sklad............................$ 5,865.89 $ 2,700.00 $ 3,165.89
Bolniški sklad:
fy»menti ............................................................S 5,438.75
°'niške podpore ..............................................
Sk
S 3.830.50
Upno bolniški sklad.
« 1'okojninski sklad:
l4esmenti ............................................................$
re<lne podpore ..................................................
5,438.75 $ 3,830.50 $ 1,608.25
555.50
15.00
SkUpuo pokojninski sklad..............................$	555.50 $ 15.00 $
\ 1 pravni sklad:
?.,8,"enti ............................................................S	1,111.00
k" .?Premembe .............................................................................6.00
....................................................................................................................................9.C0
540.50
vPise novih članov.,
Sk St
"Pno upravni sklad....................................$ 1,120.00 $
11.00
11.00 $ 1,115.00
s skupno............................................:.........$12,986.14 $ 6,550.50 $ 6,429.64
Članstvo 30. junija 1931.......................................................... 161
Članstvo 30. junija 1034.......................................................... 156
Nazadovali
1
p	SLOVENSKI DOM ŠT. (i
8lilr. 0smrlninski sklad: Dohodki	Stroški Preostanek
3C.|"s,no zavarovanje ......................................$ 7,831.97	$ 3,064.49 $ 4,767.48
0 zavarovanje .......................................... 44.34	44.34
' M|»o endowment .......................................... 6.75	6.75
^"Pno posmrtninski sklad..........................S 7,883.06 $ 3,064.49 $4,818.57
A ';<>lni.ski sklad:
Sn -tm[ ............................................................$ 6,148.25
0P'';ke podpore ..............................................................................................$ 5,343.50
cIje ..........................................................................................................................085.00
Skupno bolniški sklad....................................$ 7,712.25
Pokojninski sklad:
Asesmenti ..........................................................'..$ 861.20
Pokojnine ............................................................
Izredne podpore ..................................................
$ 6,632.50 $ 1,079.75
$ 160.00 27.70
Skupno pokojninski sklad......................
L pravni sklad:
Asesmenti ............................................................$ 1,722.40
Za spremembe ........................................................................................................9.00
Knjige ....................................................................................................................................14.10
Za vpise novih članov........................................
$ 861.20 $ 187.70 $ 673.50
16.00
Skupno upravni sklad....................................$ 1,745.50 $ 16.00 $ 1,729.50
Št. 9 skupno......................................................$19,361.74
Članstvo 30. junija 1931........................................
Članstvo 30. junija 1934........................................
$13,136.20 ■$ 6,225.54
................. 259
................. 253
Nazadovali ...........................................................
MIK ŠT.10
Posmrtninski sklad:	Dohodki
Starostno zavarovanje ......................................$12,117.57
20-letno zavarovanje .......................................... 184.48
20-letno endowment .......................................... 6.76
6
Stroški Preostanek $ 5,000.00 $ 7,117.57 184.48 6.76
Skupno posmrtninski skiad............................$12,308.81
Bolniški sklad:
Asesmenti ............................................................$ 9,051.00
Bolniške podpore ................................................
Operacije .............................................................
Odškodnine .........................................................
Porodi ..................................................................
S 5,000.00 $ 7,308.81
$ 5,398.00 1,195.00 150.00 30.00
Skupno bolniški sklad....................................$ 9,051.00
Pokojninski sklad:
Asesmenti ............................................................$ 1,269.50
Odpravnine ..........................................................
Izredne podpore .................................................
$ 6,773.00 $ 2,278.00
$ 501.00 140.00
Skupno pokojninski sklad..............................S 1,269.50
Upravni sklad:
Asesmenti ............................................................$ 2,539.00
Za spremembe .................................................... n.00
Knjige .................................................................. 29.55
Za pristopnine novih članov.............................. 4.50
Za vpise novih članov.......'.....................................
$ 641.00 $ 628.50
82.00
Skupno upravni sklad....................................$ 2,584.05 $ 82.00 $ 2,502.05
Št. 10 skupno....................................................$25,213.36
članstvo 30. junija 1931........................................
Članstvo 30. junija 1934........................................
$12,496.00 $12,717.36
................. 368
................. 362
Nazadovali ................................................I............................ g
Posmrtninski sklad:
Starostno zavarovanje .. 20-letno zavarovanje ......
DANICA ŠT. 11
Dohodki
..........................$ 5,285.21
.......................... 113.00
Operacije Porodi .....
560.00 45.00
Skupno bolniški sklad....................................$ 3,748.25
Pokojninski sklad:
Asesmenti ............................................................$ 590.10
Izredne podpore ..................................................
$ 2,470.49 $ 1,277.76 $ 15.00
Skupno pokojninski sklad..............................$	590.10
Upravni sklad:
Asesmenti ...........................................................$	1,180.20
Za spremembe ........................................................................................................6.50
Knjige ......................................................................................................................................8.70
Za pristopnine novih članic................................................................3.00
Za vpise novih članov........................................
15.00 $ 575.10
8.50
Skupno upravni sklad....................................$ 1,198.40 $ 8.50 $ 1,189.90
Št. 11 skupno..................................................$10,935.56
Članstvo 30. junija 1931........................................
Članstvo 30. junija 1934........................................
$ 4,620.17 $ 6,315.39
................. 172
................. 164
Nazadovale
RIBNICA ŠT. 12 Posmrtninski sklad:	Dohodki
Starostno zavarovanje ......................................$ 5,986.99
20-letno zavarovanje .......................................... 31.18
8
Stroški Preostanek $ 6,141.04 *$ 154.05 31.IS
"Skupno posmrtninski sklad............................$ 6,018.17
Bolniški sklad:
Asesmenti ............................................................$	5,186.50
Bolniške podpore ................................................
Operacije ..............................................................
6,141.04 *$ 122.87
$ 5,362.50 605.00
Skupno bolniški sklad....................................$ 5,186.50
Pokojninski sklad:
Asesmenti ............................................................$ 569.90
Upravni sklad:
Asesmenti ............................................................$ 1,139.80
Za spremembe .................................................... 7.25
Knjige .................................................................. 5.90
Za pristopnine novih članov.............................. 3.00
Za vpise novih članov........................................
$ 5,967.50 *$ 781.00 $ 569.90
$
3.00
Skupno upravni sklad....................................$ 1,155.95 S
3.00 S 1,152.95
Št. 12 skupno....................................................$12,930.52
Članstvo 30. junija 1931........................................
Članstvo 30. junija 1934........................................
$12,111.54 $ 818.98
................. 176
................. 150
Nazadovali ............................................................................. 26
CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. Posmrtninski sklad:	Dohodki
Starostno zavarovanje ......................................$ 5,766.60
20-letno zavarovanje .......................................... 339.64
14 •
Stroški Preostanek $ 3,500.00 $ 2.266.60 339.64
Kompliciran ljubezenski roman
Skupno posmrtninski sklad............................$	6,106.24
Bolniški sklad:
Asesmenti ............................................................$	5,888.75
Bolniške podpore ...............................................
Operacije ..............................................................
$ 3,500.00 $ 2,606.24
$ 4,877.00 265.00
Skupno bolniški sklad....................................$ 5,888.75
Pokojninski sklad:
Asesmenti ............................................................$ 591.00
Upravni sklad:
Asesmenti ............................................................$ 1,182.00
Za spremembe .................................................... 5.00
Knjige .................................................................. 11.50
Za pristopnine novih članov.............................. 4.50
Za vpise novih članov........................................
S 5,142.00 $ 746.7;
$ 591.00
11.00
Skupno upravni sklad....................................$ 1,203.00 $ 11.00 $ 1,192.00
Št. 14 skupno....................................................$13,788.99
Članstvo 30. junija 1931........................................
Članstvo 30. junija 1934........................................
$ 8,658.00 $ 5,135.99
................. 171
................. 162
Nazadovali .................................................;........
ANTON MARTIN SLOMŠEK ŠT. Posmrtninski sklad:	Dohodki
Starostno zavarovanje ......................................$ 1,457.68
20-letno zavarovanje .......................................... 180.48
20-letno endowment ....................................... 13.80
16
Stroški Preostanek $ 1,457.68 180.48 13.80
Skupno posmrtninski sklad............................$	1,651.96
Bolniški sklad:
Asesmenti ............................................................$	916.75
Bolniške podpore ................................................
Operacije .............................................................
Skupno bolniški sklad....................................$	916.75
Pokojninski sklad:
Asesmenti ............................................................$	164.00
Upravni sklad:
Asesmenti ............................................................$	328.00
Za spremembe ........................................................................................................1.75
Knjige ..........................................................................7.92
Za vpise novih članov........................................
$ 465.50 60.00
$ 1,651.96
$ 525.50 $ 391.25 $ 164.00
$ 24.50
Skupno upravni sklad....................................$ 337.6/
24.50 $ 313.17
Št. 16 skupno..................................................$ 3,070.38
Članstvo 30. junija 1931....................................'...
Članstvo 30. junija 1934.......................................
$ 550.00 $ 2,520.38
.................... 49
.................... 50
Napredovali
FRANCE PREŠEREN ŠT. 17 Posmrtninski sklad:	Dohodki
Starostno zavarovanje ......................................$ 6,098.96
20-letno zavarovanje .......................................... 232.51
1
Stroški Preostanek $ 6,098.96 232.51
$ 6,331.47
$ 4,646.00 195.00
Skupno posmrtninski sklad............................$ 6,331.47
Bolniški sklad:
Asesmenti ............................................................$ 4,788.00
Bolniške podpore ................................................
Operacije .............................................................
Skupno bolniški sklad....................................$	4,788.00
Pokojninski sklad:
Asesmenti ............................................................$	550.00
Upravni sklad:
Asesmenti ............................................................$	1,100.00
Za spremembe ........................................................................................................7.25
Knjige ....................................................................................................................................41.70
Za pristopnine novih članov............................................................3.00
Za vpise novih članov..........................................
Skupno upravni sklad....................................$ 1,151.95 $ 16.00 $ 1,135.95
$ 4,841.00 *$ 53.00 $ 55000
16.00
Št. 17 skupno....................................................$12,821.42
Članstvo 30. junija 1931.......................................
Članstvo 30. junija 1934.......................................
Napredovali
$ 4,857.00 $ 7,964.42
.................. 150
.................. 157
(Dalje prihodnjič)
Stroški Preostanek $ 2,126.18 $ 3,159.03 113.60
Skupno posmrtninski sklad..........................$ 5,398.81
Bolniški .sklad:
Asesmenti ............
Bolniške podpore
..$ 3,748.25
$2,126.18 $ 3,272.63 $ 1,865.49
URADNE URE
Uradne ure uredništva in uprave "Ameriške Domovine" so sledeče: v pon-deljkih, torkih, četrtkih in petkih: od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Ob sredah: od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Ob sobotah: od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
V Moskvi se je prigodil redek ljubezenski roman, ki je vzbudil vsled nenavadnih okolnosti veliko senzacijo. Glavni junakinji tega romana sta bili dvojčici, sestri Sonja in Ljuba Ni-kitin, ki sta si bili na las podobni. Ne samo njuna zunanjost, temveč tudi zvok njiju glasov, njiju kretnje in obnašanje sta imeli popolnoma enako. Dekleti sta študirali naravoslovje, ker tudi v tem sta čutili obe enako zanimanje do te vede. .
Zato ni čudno, da sta se obe zaljubili v enega in istega fanta. Spoznali sta ga na vseučilišču, kjer je študiral. Dijak, Aleksij Petrov je najprej videl eno izmed sester, v katero se je do ušes zaljubil. Kmalu zatem se je seznanil pa tudi z drugo sestro.
Sonja Nikitin, ki se je bila prva zaljubila v Aleksija, mu ni ničesar povedala o svoji sestri. Zato je k prvemu sestanku poslala svojo sestro Ljubo,, da bi videla, če bo njen fant poznal razliko med obema sestrama. Seve, to je napravila le za šalo. Računala je na nagib srca in je bila prepričana, da bo oko njenega fanta bolj ostro kot drugih ljudi, ki niso mogli najti razlike med obema dvojčicama.
Toda njena samozavest se je uračunala, ker tudi dijak ni videl nobene razlike med sestrama in pri sestanku ni opazil, da je prišla Ljuba mesto Sonje. Toda ko mu je potem Sonja stvar razložila, je fant izjavil, da ljubi Ljubo in ne Sonjo.
Tudi Ljuba se je močno zaljubila v dijaka. Sedaj se je pa vsa mešanica in štrena zamešala tako, da dijak sploh ni vedel, katero ljubi. Kadar je bil s Sonjo skupaj, je bil prepričan, da ljubi samo njo in kadar je bil z Ljubo na izpreho-gu, je bil prepričan, da samo njo obožuje. Tudi ni bil nikdar gotov, če je prišla na sestnek Sonja ali Ljuba.
Sestri sta sedaj spoznali, da ni drugega izhoda iz teh zaplet-Ijajev, kot da se ena izmed sester umakne drugi. Na vsak način je bila ena preveč, ker nobena se ni hotela odpovedati ljubezni do Aleksija. Zato sta sestri sklenili, da naj vso stvar odloči dvoboj. Nekega jutra se podasta na samoten kraj in začneta streljati druga na drugo in to toliko časa, da se je zgrudila Ljuba težko ranjena na tla. Sedaj pa se je pokazalo, da je bila ljubezen do sestre močnejša kot do fanta. Sonja je hitro poklicala zdravnika, da nudi pomoč sestri. Rana ni bila smrtna in Ljuba je okrevala.
Ampak s tem roman še davno ni zaključen. Aleksij je namreč izjavil, da je po dolgem prevdarku prišel do tega, ,da prav za prav ljubi ono, ki jo je prvo spoznal in to je Sonja. Sedaj je pa vprašanje, če bo Ljuba fanta svoji sestri kar brez nič prepustila, ali se bo zopet pričelo tekmovanje med obema sestrama za prvenstvo pri Aleksij u.
Newyorski denarni trg se je močno dvignil
New York, 8. novembra. Dva dni po volitvah se je denarni trg v New Yorku močno dvignil. Veliko vprašanje je nastalo po delnicah. V četrtek so jih prodali na borzi mnogo nad en milijon. In tudi cene so se močno dvignile Pred volitvami je bilo vse negotovo, ko je pa narod s tako odločno večino očistil politični položaj, je začel tudi denarni trg napredovati.
Laški pisatelj dobil veliko Noblovo nagrado
Copenhagen, 9. novembra. Luigi Pirandello, laški pisatelj je dobil letošnjo Noblovo nagrado za literarno delo. Nagr-da znaša nekako $45,000 na leto.
MU
"Ti se pač ne brigaš za zdrave ude drugih ljudi. To te lahko stane patent. Kje si potem zopet najdeš službe?"
"Pojdem pa zopet med puš-karje. Tam v hribih niso tako natančni, niti za glavo." .
"Zdi se mi, da je tebi nekaj mrknilo v tvojo lastno?"
Primož je trmasto vzdihnil: "Ne veseli me več."
"Tu ne, to že verjamem. Tu si jo temeljito zapacal. Po svoji lastni krivdi. Bi raje svojo moč porabil pri sebi, v svoji notranjosti. Krčmo in bab-nice pustiti, to bi bila na primer ena malenkost. Morebiti da te bo vendarle kje drugje veselilo in da si boš vzel vsaj ta nauk od tu s seboj. Gospod princ iz Kočevja mi je še enkrat pisal v tisti zadevi. Odgovoril sem mu. Lovskega pomočnika rabi, pa lahko vstopiš pri njem. Tam ti bodo že zmočili grivico, nikar se ne boj."
"Hvala vam prav lepa, gospod grof! Saj vem, da nisem zaslužil. Saj mi je žal. . ."
"Kaj pomaga sedaj. In ko bi ti tudi hotel še enkrat spregledati, kar si zakrivil, ne bi mogel, zaradi tega, kar se je zgodilo. Ti in Peter! ... In lep glas si si tudi stekel s tistimi tvojimi babjimi storijami. Raje
■ sploh več ne vprašujem o tem. j Le lepo se s sodnijo poravnaj, j če te bodo prijeli za mlečni j krajcarček. A kaj je na stvari, i ki sem jo izvedel? Nekaj nepravilnega si zavohal pri Petru ?"
Primož je zategnil ramena: "Morebiti."
"Kaj naj sedaj to pomeni: morebiti? Ali je, ali ni? Zakaj ne javiš takih stvari?"
"Ne maram biti ovaduh."
"Izpolnjevanje službene dolžnosti ni ovaduštvo."
"Morebiti, da sem se tudi motil."
"Kaj pa potem blebečeš napram drugim, Bogulinu? Napol koga osumiti, je slabše, nego ovaditi ga!"
"Saj bi bili itak vsi proti meni!"
Grof je nenadoma, kakor bi se zavedel lastne krivde, prekinil pogovor. "Nu, da, že vidim,
v Kočevje h gospodu princu boš bolje spadal. Ako boš dober, si boš lahko ustvaril življenje in srečo. Ako boš počel tako kakor tu, ne boš tam niti tri tedne. Gospod princ rabi odločnih ljudi, a le dobre si obdrži. Iztiraj torej v teh poslednjih štirinajstih dneh iz sebe ves strup, kajti zdi se mi, da je sam satan prišel vate. Pet-
ru sem zapoVedal, da mora dati za ta čas mir. Saj sem bil drugače s teboj zadovoljen, a. . . Tam pod tistim jelen jim rogovjem so vrata. Tedaj, ko sem ti to prvič dejal, sem mislil drugače o tebi. Vse babnice! . . . | Z Bogom!"
*
Saj se je še vse milostno iz-i teklo. A milostno ali ne: kaj | mu mar sedaj ? V enem letu bi j se bil morebiti lahko poročil! j V enem letu ali nikdar: kaj ! je sedaj vpraševal, i Na grajskem dvorišču je bil i v divji trti že marsikateri rjav
! list. Lastavice so se odpravljale. Sence se daljšajo. Sadne odpada. V majajočih se so-idih rožlja veriga. Prišel je,čas | megle, kmalu bodo srnjaki izgubili rogovje.
I 6"
! Ilija šorman je čepel v svo-Ijem gozdnem skrivališču in je i rezljal bukovo palico. Morebiti j je bila bukova ali pa tudi ne. ' Doli v Grižanah, med blaženim ! Vinodolom in viharnim preli-i vom ni bilo gozdov, kakor so ti i tu, in zato se ni dobro spoznal na drevesa in les.
Ilija Šorman ni imel koledarja, a tudi ni znal čitati. Kadar I je bila nedelja, je vedel, da je j nedelja le, ker je slišal sem iz ' daljnih vasi zvonenje. A vmes i so bili tudi prazniki in ti so na-1 pravili v njegovem koledarju strašen nered.
Bilo je neke noči, ko sa je poletje s strašnim nalivom ločilo od gozdov. Duhovi so tulili, ča-| rovnice so žvižgale, tulilo je ka kor na sodnji dan. Tam doli ob škarpi, baš tam, kjer je cesta zavila v stransko dol, je hodila neka postava. V taki noči ne sledi nihče prikazni.
Grunovi
Ill DAY^ ^ JLvf^&uij
V Grunow Radio dobite/absolutno nekaj, kar nima noben drug la-dic na trgu. Z njim dobite vsako radio posta jo na svetu kakor tudi pciicijske klice. Seveda tudi vse radio postaje tu v Ameriki in to tako čisto, da boste mislili, da umetnik igra ali poje pred vami, dasi je lahko stotine milj daleč. Ako ste namenjeni kupiti ladio, ne pozabite ogledati preje Gru-now, katerih imamo pii nas popolno zalogo. Mi vam pačama od $1C do $50 za vaš star radio.
$59.50
ANTON DOLGAN
15617 WATERLOO ROAD
KEN MORE 1299
Tu je bilo, da tu. Tedaj, ko sta cvetela kostanj in ivanjščica,; ko je tako dišalo, kakor kri dišalo, kakor človek diši, kakor je dišala Ljubica, ki se seda j drugače imenuje. Tedaj.
In niso ga našli, čeprav jim je bil skoro pred nosom, še sami so ga zasuli z gramozom, njega, ki je z njimi delal na cesti. Prokleta cesta! Da, prokleta cesta, kajti ta cesta ga je speljala na stranpota.
Gledal je to cesto sto in stokrat iz svojega skrivališča v gozdu. Ali jo bo gledal tako pred sabo do konca svojih dni, vedno, vedno?
Tak je najbrže pekel. Da, tak mora biti pekel. Ali bo moral tudi v peklu neprestano, dan za dnem, vihteti težki bat, udarjati ž njim ob trdi sveder, udaiec za udarcem, da bo vrtal v skalo črto za črto, palec za palcem ?
Tu je bilo, da, tu! Ko bi le še mesec priplaval in posvetil! O, dobro si je bil izmislil, ko je tako sanjaril ob cigareti — kakor pač človek lahko najbolje premisli — on, katerega so smatrali za topega in zabitega!
In če bodo ubitega sploh kdaj našli, tedaj ne bodo našli v njegovi glavi strela, tistega sumljivega strela, po katerem so toliko povpraševali, pač pa bodo morali ugotoviti, da mu je kladivo zdrobilo lobanjo.
Gori v kantini je Eiselt izkli-cal napol zaspano natakarico in zahteval žganja in družbe.
"To bo nekaj, vam pravim. Nad vsemi gozdovi prave vice s peklom in revnimi dušami vred. Kakor re spodobi, kadar stara čarovnica hudiča jemlje. Torej: Konfinka crkuje — to je najnovejše."
Skladiščar Jakš, ki rad pride •cm pa tja na slivovko — kdo raga bo v tem vremenu šel in ukradel kak meter zažigalne vrvice ! — kar zastane, medtem ko si hoče prižgati "mešano" in natakarica se med zehanjem sklone preko mize.
"Ta? ... Hudiča! Mislil sem, da bo preživela še sodnji dan in potem začela zopet znova. Dobro stm jo poznal."
"Kdo je pa ni?" Eiselt se je zakrohotal. "K tej je hodil marsikateri v šolo. Na, sedaj je sama na poti — dimnik že čaka na njen vnebohod."
Skladiščar -Jak je zamišljeno vlek 1 na svoji imrdljivi "mešani." "Ja, nu, tako prav prava i bil.v ie dalj časa več. Od .ti- 1' ' :,a ča '. sem. . ICiitclt se je vmešal z iztegnje-;n p: .-•tem: "In tedaj se .je pri-
I	konce. Tedaj je nekaj po-b i.! nj j, kakor bi počila .'jučavnica ali zapah. Ja, in
. -aj, re vem, se je moralo že Kaj zraven zgoditi." "Kako? . . . Ali so ga mar . - i i V *
"Ne vem ničesar. A bi bilo ,:Ji to mogoče. In pravim vam: i ;a sika j bi lahko našli. Ne sa-, tega. Prihajam »d tam. Ne-.uj se je zgodilo. Skoro bi si iii; iil, da. . ." Ognjeno moder blisk je švig-
II	preKo doline. Natakarica se prek i iž.tlu. r Jezus, Marija!"
i t a 11 je pljunil debelo ter zvr-
veje šilce na požirek. " kaj takega!"
je p::r.i;žiknil. "Le po-j pognali Stormeba, ' ".rja, furmana?"
' Kako ga ne bi? Saj je zrne-om tičal pri njej. Kdaj je že bilo. . . Ja, čudno, ravno včeraj : cm dejal partijskemu vodji Schujlerju, da je čudno, da se ne vidi Slermelca več tako pogosto: in da se tudi več ne sliši, kako j poka z bičem. . •
Lj.»a tudi ne boš več videl ini ; 1. Zato v:i • tudi vprašujem, .c te ga poznali. . . Ste ga? . . . T<»;\j: ta je namreč izginil." "izginil? Stermelc?" "Ta da. In to zopet smrdi. Tu se nekaj kadi. Tu se je nekaj pripalilo. Tu se nekaj ne i jema. Od prevčeranjim sem a a ni več, in že nekaj mesecev
sem ni bil več pravi, a zadnjih šest tednov sploh bolan. Da ga! je konj brcnil: — je že najbrže bilo konjsko kopito, da! Ster-j melc je izginil, a stara, kar na koncu, ne da bi človek prav vedel — na, kako se to ujema, ha?"
Neurje je vihralo preko gozdov. Skladiščar se je nekoliko približal ter poklical še drugo slivovko.
"Pravim vam: tu nekaj tli. Stermelc in stara. . . Tu so se dogajale nekdaj stvari, da človek ne mara o njih govoriti. Da človek še sam ne pride pri tem v mešanico. A to s temle zelenim strupenim pobičem, ne vem kako. Stermelc, ta je imel prokleto mnogo šmisov v svojem biču. Kar črn je bil za uhlji. In zadosti dolgo sta držala skupaj ta dva. Vsa ta dolga leta, ko že ničesar več ni bilo s steklarno. Mi smo tam zunaj stradali in pri živem telesu gnili, ta pa se je v masti cedil pri stari vlačugi in vedno se je kaj za nju zganilo. . . Na, jaz mu nisem zavidal. Raje s samim vragom piti bratovščino, kakor pa k mizi in v posteljo s tako ljubico. . ."
"In kaj meniš, kaj bi bilo?"
Eiselt je pomenljivo stisnil ramena. "To: eno vleče drugo in drugo vleče drugega za se-' boj. To. In —"
Blisk je završal po nebu. Nemo je obstrmel Eiselt v mokro j okno.
"Kaj pa ti .je nakrat?"
"Nič, nič."
"Blisk pač. Zbira se. Kaj pa gledaš tako?"
"Ni, nič."
"Ali si kaj videl ?"
"Nič, nič. Le. . . zdelo se mi i
je. . . namreč. . .
"I, pojdi no, ali te je strah? Ali mar tudi ti veruješ v duhove in prikazni?"
Eiselt je dvignil obrvi. "Nekoliko praznoverni smo mi steklarji vsi."
Iz telovnikovega žepa je privlekel zlomljeno svalčico in .jo zakrpal z oslinjenim koščkom papirja. "Jaz že ne. A prav čudne stvari se zbirajo okoli stekla in steklarjev. Človek se navadi, da vsaj gleda, kakor bi gledal , skozi steklo. . . Pravim vam: ako sem kdaj tako prikazen srečal, tedaj sem jo danes. Sedaj, pred kake četrt ure — niti tristo korakov od tu."
Skladiščar se je zasmejal. "Bi nas rad prestrašil, kaj ? Zato, ker še ne hodita smrt in žalost dovolj po okuženi dolini?"
Natakarica se je zgrozila ter preplašeno pogledala proti oknu. "Ježeš, ko se že itak tako bojim ponoči."
"Kadar ravno ni nikogar, da bi te grel?" je dražil Eiselt. — "Ne, na častno besedo. Tam doli crkava stara čarovnica, tu gori pa čepi hudič na skali in čaka na mastno pečenko. Pojdite in prepričajte se sami. A najlepše — ali veste, komu je hudič podoben, ali veste?"
Jakš se je skušal smejati. "Sajastemu kotlu morebiti, v katerem se kuha slive in ki ima dve cevki na vrhu namesto rogov ?"
"Šalo na stran." Eiselt je zmajal z glavo. "Trezen sem bil kakor sveta pepelnica. Torej vam bom vse povedal. Ravno tako izgleda tisti hudič kakor oni možak, katerega ste zapodili: tisti Hrvat ali Moriak, ali kaj jaz vem, kaj je bil. Tisti,
ki je zelenca spravil s poti, kakor so dejali. Tam gori med skalovjem ima nekaj tajnega opraviti. Kakor človek, ki koplje zaklad. Morebiti res koplje zaklad, kdo ve, morebiti onega, o katerem —"
Bodite pripravljeni
Kupite si premog že SEDAJ.
L. R. MILLER FUEL, INC.
1007 E. 61st Street.
ENdicott 1032 m
Naznanilo in vabilo
Naznanjam cenjenim prijateljem in znancem, da sem nanovo odprl'	<
TOČILNICO
z dobrim pivom; dobi se tudi lahka jedila, cigare, tobak bo vedno na razpolago.
Vas vljudno vabim za soboto večer, ker takrat se bo serviralo special "čiken" večerjo za 25c.
Priporočamo se za obilen poset.
IN MRS. JOHN GLAVIC
470 E. 152d St.
. 11 <3
BOŽIČ V JUGOSLAVIJI
T:i plcvitbe za praznike skozi
JUŽNO POT
"solnčno stran Atlantika"
direktno do Jugoslavije
Salurnia — 7. decembra... Pride v Dubrovnik 21. decembra
Skozi Genovo — 15 ur do Jugoslavije
1» k x .......................................................................I- decembra
CONTE DI SAVOIA ..........................
.....14. decembra
Uživali biite NOVE NIZKE EXCURSION CENE - tem, da ostanete v Evropi petnajst dni. ROUND TRIP samo 1-3 vet kot na cn kraj do evropskih pristanišč.
Zc vczervacije" se oglasite pri vsakem pooblaščenim agentu ali :ia
Cleveland, Ohio
ITALIAN LIME
POZOR, GOSPODARJI HIŠ!
Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja v. asfaltom ali škrilje, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko na prav lahke obroke.
The Elaborated Roofing Co.
MEirose 0033	6115 Lorain Ave. GArficld 433fi-j
Kadar pokličete, vprašajte za Mr. A. Lozich
"SPECIAL"	STUDIO
Rojaki in rojakinje!
PRISTOPAJTE V
PRVO in NAJSTAREJŠO slovensko podporno organizacijo
K. S. K. JEDNOTO
ki posluje že 41. leto
Nudijo se vam raznovrstni razredi zavarovanja. Posebne ugodnosti za zavarovanje otrok.
Za nadaljna pojasnila glede pristopa se obrnite na tajnika ali tajnico kakega krajevnega društva naše organizacije.
Norwood Sweet Shoppe
Mrs. Frances Krašovic NAJFINEJŠI CANDY, SLADOLED 6206 St. Clair Ave.
(zraven Norwood gledališča)
Pod osebnim spremstvom
Božični i?let
v STARO DOMOVINO na svetovno znamenitih expres-nih parnikih (via CHERBOURG)
OLYMPIC
1. DECEMBRA (Vkrcanje je večer preje) 46,439 ton
BERENGARIA
7. DECEMBRA 52,100 ton
MAJESTIC
15. DECEMBRA (Vkrcanje je večer preje) Svetovni največji parnik
Prejšnje turistične kabine za potnike tretjega razreda,—Pazljiva postrežba. Prihranite si denar, s tem, da kupite po znižani ceni listke za vožnjo na oba kraja Povratni listki veljavni za dve leti. Odplačila na itK'Oke za potovanja na Cunard White Star liniji, ako želite.
Vprašajta slede novo a nizkega' roundtrip "E?:cuislon Fares" Za iufo marijo vprašajte pri
Mihaljevich Bros.
(>033 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Posebne cene dobijo vsi birnmnci na slikah pri
«122 St. Clair Ave.
Tel. ENdicott 0U70
Slike vam bodo najlepši spomini
C U N A R DAWHITE STAR
LIMITED
I.E POMISLITI^
Pralni stroj, ki stc ga vedno želeli, je |e
$99.50
A. G (IDI NA *
SONS
6019 St. Clair A*®' 15301 Waterloo
1-IEndcrson 2088
GIIOVEWOOD TAVERN
SLOVENSKA RESTAVRACIJA
Wooden Shoe In Lslsy pivo vrčkih in steklenicah.
M. VUANEZA
17105 G rove wood Ave.
Za plumbersUa dela In za peljuvo gorkote se pogovorit1-'
A. J. KUDNICK
6707 SI. ( lair Ave. lei. IIEndei.son 32?!) a'.i telefo"'' in,lie na dom K En more 023U-M
Cimperman Coal Co.
121.1 Marquette K«l.
IIIC 3113 OOIU.II I'ltEMOG IN TOCN
I'OSTUEiilU
Se priporočamo
F J. CIMPERMAN J J. FRERICKS