Vpliv vroče predelave na drobljenje karbidov in lomno žilavost
Influence of Hot Working on Carbide Crushing and Fracture Toughness
D. Kmetič*1, B. Ule*2, J. Gnamuš*3, F. Vodopivec*2, B. Arzenšek*2
UDK: 621.7.016.2:669.15-196.58 ASM/SLA: Q6, 3—70, N8r, TSn
Lastnosti iedeburitnih orodnih jekel za delo v hladnem so odvisne od mikrostrukturnih značilnosti. Rezultati raziskave kažejo vpliv pogojev vročega valjanja na velikost Iedeburitnih karbidov. Lomna žilavost jekla je izračunana po koreiaciji Hahn-Rosenfield.
1. UVOD
Ledeburitna orodna jekla za delo v hladnem imajo pred drugimi orodnimi jekli nekatere določene prednosti. Izdelana so na osnovi kroma in so zato sorazmerno poceni. Od teh jekel ima jeklo Č.4150 (OCR 12) zaradi visoke vsebnosti kroma (12%) in ogljika (2%) zelo dobro obrabno odpornost, visoko trdoto, dobre rezne lastnosti in orodja so dimenzijsko stabilna. Poleg teh lastnosti je za orodja kot merilo odpornosti proti nenadnemu lomu zelo pomembna žilavost jekla.
S klasičnim Charpyjevim preizkusom ni mogoče eksaktno opredeliti krhkosti loma Iedeburitnih jekel. V linearni elastomehaniki je razvitih več metod za določitev kritične intenzitete napetosti, ki jo imenujemo lomna žilavost K1C. Lomna žilavost materiala kaže povezavo med napetostmi v materialu in velikostjo napak. Zato so za lomno žilavost jekla Č.4150 zelo pomembne mikrostrukturne značilnosti. V poboljšanem stanju ima jeklo v matici iz popuščenega martenzita in zaostalega avste-nita ledeburitne karbide M7C3 in drobne sekundarne karbide.
Jeklo se vroče preoblikuje predvsem s kovanjem, za večje orodne plošče pa je z ekonomskega stališča ustreznejše valjanje. Velikost in razporeditev Iedeburitnih karbidov v matici je odvisna od pogojev litja, strjevanja in termomehanskih pogojev vroče predelave.
2. EKSPERIMENTALNO DELO 2.1. Značilnosti vroče valjanega jekla
Jeklo C.4150 ima v litem stanju zelo nehomogeno mikrostrukturo z izrazito mrežo Iedeburitnih karbidov, ki je nastala v meddendritskih prostorih. Med vročim kovanjem in nadaljnjim valjanjem se povprečna velikost Iedeburitnih karbidov zaradi drobljenja zmanjšuje, delno pa se tudi prerazporedijo.
*' Dimitrij Kmetič, dipl. ing. met., Metalurški inštitut Ljubljana Lepi pot 11, 61000 Ljubljana *2 SŽ — Metalurški inštitut Ljubljana
*3 SŽ — Železarna Ravne
The properties of ledeburitic cold work tooi steels depend upon the characteristics of the microstructure. The results of the investigation confirm the influence of hot-rolling conditions on the size of massive carbides. Fracture toughness of steel is calculated according to the Hahn-Rosenfield correlation.
1. INTRODUCTION
Ledeburitic cold work tooi steels have some advan-tages in comparison vvith other tooi steels. The base of ledeburitic cold work tooi steels is chromium vvhich makes them relatively cheap to produce. One of them. the steel Č.4150 (OCR 12). due to its high content of chromium (12%) and carbon (2%), has a very good vvear resistance, a great hardness and good cutting properties. and the dimensions of the toois are stable. Besides these properties, the toughness of steel is very important for tools as a criterion of resistance to fast fracture.
The brittieness of ledeburitic tooi steels cannot be exacteiy estabiished by the classical Charpy test. In lin-ear elastomechanics severa/ methods vvere deveioped to calculate the critical stress intensity factor called fracture toughness K1C. The fracture toughness of the material is reiated to the stresses and the size of defects vvithin the material. The microstructure characteristics are therefore very important for the fracture toughness of steel Č.4150. In quenched and subsequently tem-pered state this steel shovvs massive carbides M7C3 and small-sized secundary carbides in a matrix of tempered martensite and retained austenite.
Steel is hot vvorked, primarily by forging. vvhereas from the economic point of vievv rolling is more suitabie for larger tooi plates. The size and the distribution of massive carbides in the matrix depend upon the conditions of casting, solidification and upon the thermome-chanical conditions of hot vvorking.
2. EXPERIMENTAL
2.1. Characteristics of Hot-Rolled Steel
The steel Č.4150 as čast has a very non-homogeneous microstructure vvith a marked netvvork of massive carbides occurring in interdentritic spaces. In hot forging and subsequent rolling the average size of massive carbides decreases due to crushing and a rearrangement of carbides also occurs. In hot-rolling the differences betvveen the mechanical properties of the matrix and the carbide phase are heightened (1, 2). Massive carbides
Pri vročem valjanju pridejo do izraza razlike v mehanskih lastnostih med matico in karbidno fazo (1, 2). lede-buritni karbidi so zelo trdi in krhki, imajo visoko trdnost in visok modul elastičnosti. Matica ima precej manjšo trdoto, trdnost in modul elastičnosti. V temperaturnem področju vroče predelave se mehanske lastnosti matice in karbidov spreminjajo (4). Na drobljenje karbidov pa vpliva predvsem utrjevanje matice zaradi plastične deformacije. Sicer pa je drobljenje karbidov odvisno od več dejavnikov: od mejne površinske napetosti, velikosti kar-bidnih zrn, razdalje med njimi, njihove orientacije in ter-momehanskih pogojev valjanja (temperatura, velikosti parcialnih deformacij in skupne deformacije, hitrost deformacije). Med valjanjem delujejo največje napetosti pravokotno na silo valjanja, to je v smeri valjanja. Zato karbidi najpogosteje pokajo na smer največje napetosti.
Na sliki 1 je prikazana odvisnost srednje preoblikovalne trdnosti od temperature valjanja in specifične stopnje parcialnih deformacij. Srednjo deformacijsko trdnost smo izračunali iz meritev sile valjanja, višine valjčne reže, električne obremenitve motorja in momenta na gredi pogonskih valjev. Hitrost deformacije je bila cp = 5s"1. Odpor proti deformaciji se do temperature 1050° C malo razlikuje glede na 15 in 30 % stopnjo parcialnih deformacij. Pri nadaljnjem zniževanju temperature valjanja se jeklo pri 15% parcialnih deformacijah hitreje utrjuje in ima zato večjo preoblikovalno trdnost. V matici poteka le poprava, pri večjih parcialnih deformacijah pa poteka tudi rekristalizacija. Odpor proti deformaciji pri temperaturah pod 900°C zelo hitro raste. Tudi pri večjih parcialnih deformacijah matica ne rekristalizira. Matica se pri valjanju pod 880° C tako utrdi, da se ne more več plastično deformirati. Mikrorazpoke. ki nastanejo zaradi pokanja karbidov in dekohezije med karbidi in matico, se hitro širijo po utrjeni matici, kar vodi do porušitve valjanca.
Ledeburitni karbidi so v izhodnem stanju zaradi pred-kovanja poligonalni, usmerjeni v smeri deformacije in deloma razporejeni v trakovih (segregacije). Pri večjih stopnjah parcialnih redukcij je število zdrobljenih karbidov večje. Z zniževanjem temperature valjanja matica le delno rekristalizira ali pa poteka le poprava. Matica se bolj utrjuje in delež porušenih karbidov je večji. Hitreje pokajo večji karbidi, ker se matica ob teh karbidih bolj utrjuje in so lokalne napetosti na teh mestih večje.
Na sliki 2 je prikazana povprečna velikost lede-buritnih karbidov v odvisnosti od končne temperature
200
o
C
a' ž
Z
O
O) >
C "O T3
150
100
50
0 1200
X E = 0.15 o E =0,30			tC I
		y j >	/
			
			
800
1100 1000 900 Temperaturo valjanja v °C Temperature of rolling (°C) Slika 1
Odvisnost srednje preoblikovalne trdnosti od temperature valjanja Fig. 1:
Dependence of mean true stress upori rolling temperature.
are very hard and brittle. besides they have a high strength and a high Young's modulus. The matrix has a substantially iower hardness. strength and Young's modulus. The mechanical properties of the matrix and of the carbides are modified in the hot working temperature range (4). Carbide crushing is affected primarily by the matrix hardening due to plastic deformation. In fact. carbide crushing depends upon severai factors: the interface surface tension. the size of carbide grains and the distance betvveen them. their orientation and the thermomechanical rolling conditions (the temperature, the step of partial deformations and of to tal deformation). In rolling the highest stresses act perpendicularly upon the rolling force i. e. in the rolling direction. That is why carbides crack most frequently in the direction of the highest stress.
The relationship betvveen the true stress. the rolling temperature and the specific steps of partial deformations is shovvn in Fig. 1 True stress was calculated by measuring the rolling forces. gaps betvveen the rolls. electrical load of the engine and the moment on the dravving rolls shaft. The rate of the deformation vvas (p= 5s~'. Up to 1050°C the resistance to deformation is somevvhat different at 15 % and 30 % partial deformation. As the rolling temperature further decreases the steel hardens faster at a 15 % partial deformation and it exhi-bits a higher true stress. The matrix oniy undergoes a recovery vvhereas recrystallization occurs also in the čase of Iarger partial deformations.
The resistance to deformation increases very quickly at temperatures belovv 900" C. The matrix does not even recrystallize at Iarger partial deformations. In rolling belovv 880° C the matrix hardens so much that plastic deformation is no longer possible. Microcracks occur-ring due to carbide cracking and due to decohesion betvveen the carbides and the matrix quickly propagate in the hardened matrix, causing the destruction of the rolled vvorkpiece. At initial state the massive carbides have a polygonal shape due to preforging. they line themseives in the deformation direction and they are distributed in a discontinuous chain type (segregations). The number of crushed carbides is greater resulting on
-C
E
o -O n>
T3 ^
-' CM
si-* >
o^ C .o >o i-
41 O
r
■g
-Ci
250
200
150
OCM
£ E
2 > o-
100
S) 50
o
I
		— 0 •	E = 0,15 E =0.30
I		X	E = 0.25
k			
N			l
			
1200
1100
1000
900
800
Končna temperatura valjanja v °C Final rolling temperature (°C) Slika 2
Povprečna velikost ledeburitnih karbidov v odvisnosti od končne temperature valjanja. Parcialne redukcije so različne, celotna redukcija je približno enaka Figure 2:
Dependence of average size of massive carbides upon finish rolling temperature. Partial deformations are different. total deformation is approximately the same.
valjanja za vzorce, deformirane z različnimi parcialnimi deformacijami. Celotna deformacija je bila približno enaka. Povprečno velikost karbidov smo določili na metalografskih posnetkih s pomočjo digitalne tablice in računalniškega programa za vzorčenje likov. Zaradi ročnega očrtovanja drobnih karbidov nismo upoštevali. Menimo, da s tem nismo naredili večje napake, ker ti karbidi ne sodelujejo v procesu drobljenja (3). Na'porazdelitev karbidov v trakovih, kar je posledica karbidne mreže, nastale pri strjevanju jekla, s pogoji valjanja ne moremo bistveno vplivati. Opazi pa se, da so karbidi v trakovih drobnejši. Matica se v ozkih pasovih med karbidi hitreje utrjuje in drobljenje je intenzivnejše.
Pri višjih temperaturah valjanja matica hitro zapolnjuje mikropraznine, ki nastajajo zaradi pokanja karbidov (slika 3). Pri nižjih temperaturah valjanja se plastičnost matice zmanjšuje in matica zato slabše zapolnjuje mikropraznine (slika 4). Mikropraznin, nastalih zaradi dekohezije med karbidnimi zrni in matico, je malo in smo jih opazili na koncih večjih karbidnih zrn. Imajo značilno trikotno obliko.
	
	
	
higher partiai deformation step. As the rolling temperature decreases there is either a partiai recrystailization of the matrix or a recovery. The matrix hardens more and the number of crushed carbides is greater. The larger carbides crack faster because the matrix around these carbides hardens more and because of the higher local stresses.
Fig. 2 illustrates the relationship between the aver-age size of massive carbides and the finish rolling temperature of specimens vvith different partiai deforma-tions. The vvhole deformation vvas approximately the same in aH the cases. The average size of carbides vvas determined on metallographical snap-shots by digital figure analysis equipment. Small carbides were not taken into consideration because of hand outiining. It is believed that no essentiai error vvas done as these carbides do not participate in the crushing process (3).
The rolling conditions cannot essentially affect the distribution of the chain type carbides vvhich resutt from the carbide netvvork formed during the so/idification of steel. Hovvever it is observed that the chain type carbides are smaller. The matrix hardens faster in the nar-row bands betvveen carbides and crushing is more intensive.
At higher rolling temperatures the matrix rapidly fills the microvoids vvhich occur due to carbide c račking (Fig. 3) At lovver rolling temperatures the deformabiiity of the matrix is decreased and therefore it cannot fill the microvoids so well (Fig. 4) Only a few microvoids occur due to decohesion betvveen the carbide grains and the matrix; these are observed at the edges of larger carbide grains. They are typically triangular in shape.
Slika 3:
Matica je zapolnila mikropraznine, nastale pri pokanju karbidov. Končna temperatura valjanja je bila 1080° C (pov. 200 x j
Figure 3:
Microvoids occurring at carbide cracking are filled vvith the matrix. The finish rolling temperature vvas 1080°C (magnifica-tion 200x ).
2.2. Lomna žilavost jekla
Mehanske lastnosti smo določili na vzorcih, zvaljanih s petimi 25 % parcialnimi redukcijami v intervalu končnih temperatur valjanja med 1060 in 890° C. Vzorce smo kalili v olju s temperature 960° C in nato popuščali pri 210° C. Zaradi precejšnjega deleža zaostalega avstenita ima jeklo boljšo žilavost, kot če je popuščeno pri višjih temperaturah. Rezultati meritev so prikazani v tabeli 1.
Izmerjene vrednosti Charpy — V žilavosti ne kažejo večje odvisnosti od velikosti ledeburitnih karbidov in so prenizke, da bi lahko določili vrednosti K1C s korelacijo Rolfe-Novak. Lomno žilavost smo določili na osnovi rezultatov nateznih preizkusov s korelacijo Hahn-Rosen-field. Ta je podana z izrazom:
K1C= (0,05-Ef • n2 - E • a0 2/3)"2
V njem je e, lomna duktilnost jekla. Določena je s kontrakcijo nateznega preizkušanca (e, = In A0/A(). Z n je označen eksponent utrjevanja in je določen z izrazom n = In (1 + eu), kjer je ey maksimalni enakomerni raztezek, ki ga običajno izražamo kot eux100 v odstotkih. E je
Slika 4:
Matica ni zapolnila mikropraznin, nastalih pri pokanju karbidov. Končna temperatura valjanja je bila 890° C (pov. 200 x ) Figure 4 :
Microvoids occurring at carbide cracking are not filled vvith the matrix. The finish rolling temperature vvas 890° C (magnification 200x ).
2.2. Fracture Toughness of Steel
The mechanical properties vvere determined on rolled vvorkpieces vvith five partiai deformations of 25 % each vvithin finish temperature interva/s betvveen 1060 and 890°C. Specimens vvere quenched in oil at 960°C and subsequentiy tempered at 210° C. The toughness of steel is better, ovving to the substantial quantity of retained austenite. as vvhen tempered at higher temperatures. The resuits of measurements are shown in Table 1
The measured Charpy-V notch impact values do not wholly depend upon the size of massive carbides and
Tabela 1: Rezultati metalografskih in mehanskih preiskav
Končna temperatura valjanja (° C)
Povprečna
velikost ledeburitnih karbidov (um2)
Maksimalna
velikost ledeburitnih karbidov (Hm2)
Meja plastičnosti (MNnr2)
Kontrakcija
(%)
Maksimalni enakomerni raztezek (%)
Eksponent deformacijskega utrjevanja
Charpy-V žilavost (J)
Lomna žilavost (MNrrr32)
1060 1010 950 890
80 62 43 32
450 250 180 140
1480 1380 1460 1470
0.0087 0.98 1.5
1.7
4
0.0098 0.0149 0.0169
3.9
4
5 5
4.8
7.5
8.6
Table 1: Results of metallographical and mechanical tests				
p. . . ... Massive Massive 7 , 9 carbides carbides Yield point Reduction of temperature average size maximum (MNrrr2) area (%) ' /jim2) size (jim2)	Maximum uniform elongation (%)	Strain hardening exponent	Charpy V-notch impact energy (J)	Fracture toughness (MNnr32)
1060 1010 950 890
80 62 43 32
450 250 180 140
1480 1380 1460 1470
0.0087 0.98 1.5 1.7
4
0.0098 0.0149 0.0169
3.9
4
5 5
4.8
7.5
8.6
modul elastičnosti jekla in o0 2 meja plastičnosti jekla (8). Rezultati lomne žilavosti, ki smo jih dobili s to korelacijo, so dovolj točni. Vrednosti smo določili mnogo enostavneje, kot pa če bi merili K,c s standardnimi CT (compact tension) preizkušanci. Iz rezultatov se vidi, da lahko s pogoji vroče predelave vplivamo na velikost ledeburitnih karbidov in s tem na lomno žilavost jekla.
Pri vrednotenju rezultatov pa ne smemo zanemariti vpliva pogojev litja, strjevanja in toplotne obdelave. Boljšo lomno žilavost jekla C.4150, ki bi se približala vrednostim, ki jih imajo druga orodna jekla, bi dosegli le z bistveno manjšo povprečno velikostjo ledeburitnih karbidov, brez velikih karbidov in homogenejšo porazdelitvijo po matici.
Slika 5
Mikrorazpoka v nizu ledeburitnih karbidov Figure 5:
Microcrack in chain-type massive carbide bands.
they are too low to determine K1C values using the Rolfe-Novak corre/ation. Fracture toughness vvas calculated by means of the Hahn-Rosenfield correlation on the ba-sis of tensile tests as follovvs:
K,c= (0,05 ■ e, - n2 ■ E ■ o o 2/3)12
vvhere t:, is the fracture ductility of steel. It vvas calculated from the reduction of area as a proportion betvveen the initial cross-section and the fracture cross-section of the tensile specimen (e,= In a J A,j. The strain hard-ening exponent is calculated by the equation n= In (1+eJ vvhere eu is the maximum uniform elongation, usually expressed in percentage as eux 100. E is the Young 's modulus of steel and o0 2 is the yie/d point of steel (8). The results for fracture toughness given by this correlation are sufficiently accurate. The values for K,c vvere much easier determined in this way than using standard compact tension specimens. The results shovv that the size of massive carbides and therefore the fracture toughness of steel, can be affected by the conditions of hot vvorking.
The influence of casting, solidification and thermal treatment conditions are not to be neglected vvhen evai-uating the results. A better fracture toughness of steel Č.4150, such as to be closer to the values of other tool steels, could be obtained only by essentiaily smaller average sized massive carbides. and a homogeneous distribution in the matrix, vvithout any large carbides.
2.3. Morphological Characteristics of Fracture Surfaces
The fracture surface morphology depends upon the characteristics of microstructure phases in steel and their mechanicat properties (7). In tempering at low tem-peratures the matrix retains more austenite and has therefore a better toughness. Due to rough massive carbides, morphological characteristics of fracture surfaces of ledeburitic steels cannot be compared vvith fracture surfaces of other tool steels.
The density of disiocations in the matrix around iarger carbide grains and in narrovv matrix bands betvveen chain type carbides is essentially increased due to plastic deformation. Larger massive carbides crack at critical stress belovv the yield point of the matrix. Besides the larger carbide grains. microvoids
2.3. Morfološke značilnosti prelomov
Morfologija prelomov je odvisna od značilnosti mikrostrukturnih faz v jeklu in njihovih mehanskih lastnosti (7). Matica ima pri nizkih temperaturah popuščanja večji delež zaostalega avstenita in zato boljšo žilavost. Zaradi grobih evtektičnih karbidov morfoloških značilnosti prelomnih površin pri ledeburitnih jeklih ne moremo primerjati s prelomi drugih orodnih jekel.
Zaradi plastične deformacije se v matici okoli večjih karbidnih zrn in v karbidnih nizih, kjer so med karbidnimi zrni le ozki pasovi matice, zelo poveča gostota disloka-cij. Pri kritični napetosti, ki je nižja od meje plastičnosti matice, večji ledeburitni karbidi pokajo. Poleg večjih karbidnih zrn so iniciali za nastanek začetnih razpok tudi mikropraznine, ki so nastale pri pokanju karbidov med vročim valjanjem in jih matica ni zapolnila. Pogoji za združevanje začetnih razpok v mikrorazpoke so ugodnejši v karbidnih nizih, kjer je matica močno utrjena in je manj možnosti, da se mikrorazpoke ustavijo v večjih področjih matice, ki imajo boljšo plastičnost (slika 5). Matica se sicer lomi duktilno, deformacija matice pa je zelo majhna, kar je sicer značilno za prelome visokolegi-ranih orodnih jekel. Martenzit z visoko vsebnostjo ogljika je trši in ima slabšo žilavost.
3. ZAKLJUČEK
Povprečna velikost ledeburitnih karbidov je v jeklu č.4150 manjša pri valjanju z večjimi parcialnimi redukcijami in pri nižjih končnih temperaturah valjanja. Pri temperaturah valjanja pod 890° C poteka le poprava in matica se tako utrdi, da ni sposobna za nadaljnjo plastično predelavo.
Lomno žilavost smo določili po korelaciji Hahn-Rosenfield iz rezultatov nateznih preizkusov. Rezultati, ki kažejo odvisnost lomne žilavosti od velikosti ledeburitnih karbidov, so bistveno bolj selektivni kot rezultati žilavosti, izmerjeni s Charpy-V preizkušanci.
Grobi ledeburitni karbidi imajo dominanten vpliv na morfologijo loma. Boljšo lomno žilavost, s katero bi se približali vrednostim drugih orodnih jekel, bi lako dobili le z bistveno manjšo povprečno velikostjo ledeburitnih karbidov. Zato bi moralo imeti že jeklo v litem stanju drob-nejše evtektične karbide.
occuring at carbide cracking and not being filled with the matrix at hot-rolling, a/so initiate crack nucteation. Initial cracks f/nd better condit/ons to join into microc-raks in chain type carbide bands where the matrix has hardened a great deal and microcraks have therefore iess opportunity of arresting in iarger matrix areas vvhich have a better deformability (Fig. 5)). Although the matrix undergoes a ductiie fracture, its deformation is very smaii vvhich is typicai of fractures of high aiioyed tooi steeis. Martensite with a high content of carbon is har-der and exhibits a vvorse toughness.
3. CONCLUSION
In steel Č.4150 the average size of m as sive carbides is smaller vvhen rolling vvith Iarger partial deformations at lovver finish rolling temperatures. At rolling temperatures be/ovv 890° C only a recovery occurs and the matrix hardens to such a degree that it is no longer suitab/e for further plastic deformation.
Fracture toughness vvas ca/culated on the basis of tensile tests according to the Hahn-Rosenfield correla-tion. The results vvhich il/ustrate the relationship betvveen fracture toughness and the size of massive carbides are far more seiective than those for toughness measured vvith Charpy-V specimens.
Rough massive carbides have a dominant infiuence on fracture morpho/ogy. A better fracture toughness, vvhich vvould be closer to the values of other tool steeis, could be obtained only by essentially lovver average size of massive carbides. Therefore steel should present smaller massive carbides already as čast.
LITERATURA / REFERENCES
1.	J. Gurland: Fracture of Metal-Matrix Particulate Compo-sites, Composite Materials. Vol. 5. Academic Press, 1974 45-93
2.	G. A. Cooper: Micromechanics Aspects of Fracture and Toughness, Composite Materials, Vol. 5, Academic Press 1974, 425-448
3.	L. Kosec, F. Kosel. B. Arzenšek: Nestabilnost mikrostrukturnih sestavin pri preoblikovanju in mehanski obdelavi jekel in drugih zlitin, Poročilo FNT. VTOZD Montanistika. Ljubljana, 1985
4.	H. Berns: Eisenvverkstoffe mit harten Phasen und erhohtem Verschleisseiwiderstand, Stahl u. Eisen, 16, 1985, 812—817
5.	G. E. Dieter: Mechanical Metallurgy, International študent edition, Mc Graw-hill, 1961
6.	J. Rodič: Žilavost in značilnost loma legiranih orodnih jekel, raziskovalni projekt R-7221, SŽ-Železarna Ravne, 1977
7.	G. C. Sih, L. Faria: Fracture mechanics methodology, Marti-nus Nijhoff Publisheres 1984. Haag, Nizozemska
8.	B. Ule, J. Vojvodič-Gvardjančič, Š. Strojnik, K. Kuzman: O manj znanih aspektih nateznega preiskusa, Železarski zbornik, št. 2, 1988, 51—58
9.	ASTM E 399-74: Standard Method of Test for Plane Strain Fracture Toughness of Metallic Materials, ASTM Standards, Part 10, 505-524
10.	I. Katavič: Ispitivanje pukotinske žilavosti tvrdog lijeva, Lje-varstvo 28, 1981, 2, 3—6
11.	S. Glubovič, L. Kosec: Lomna žilavost ledeburitnega kro-movega jekla. Železarski zbornik 22, 147—151, 1988
12.	D. Kmetič, F. Vodopivec, J. Gnamuš, M. Torkar, M. Grašič: Procesi vroče predelave jekel z mnogo karbidi, Poročilo Ml, Ljubljana 1986 in 1987
13.	D. Kmetič, F. Vodopivec, B. Ule, J. Gnamuš: Opredelitev pogojev vroče predelave kromovega orodnega jekla, Poročilo Ml, Ljubljana, 1988