Politični ogled o DRŽAVA SHS. Locarno pred našim parlanientom. Ministrska konferenca v Locarnu je svoje delo kon¦cala z velikim uspehom. Plod njenih posvetovanj, razgovorov in naporov je\7 pogodb, ki imajo namen zavarovati mir zapadni in osrednji Evropi ter preprečiti čim najbolj vsako vojno, vsaj vsako napadalno vojno. S takim uspehom se nc more zlabka ponašati kakšna druga meddržavna in mednarodna minislrska konferenca. Kar se je posrečilo locamski konferenci, to so pred njo poskušale že razne druge konference ministrov in cksperlov (zvedencev). Pa zaman. Tudi sama Zveza narodov ne more zaznamovati tako eklatantnega uspeha, ki bi zbudil nekako začudenje med evropskimi narodi. Zveza narodov je lansko leto izdelala vscobčni protokol, ki bi naj vse narode obvezal za ohranitev miru in učinkovito odstranitev vseh sporov. Toda takrat se vse državc niso dale obvezati. -Med tistimi, ki se niso dali obvezati z vseobčim protokolom, so bili Angleži, ki so bili na čelu onih, ki so odklonili ženevski protokol. Meslo vscobče obveze so Angleži hoteli upeljati parlikularno obvezo držav, ki kot sosedinje stanujejo na širšem leriloriju. N jihove težnjc, ki so jih vztrajno zaslcdovali od lanskega leta, ko se je Anglija izjavila proti ženevskemu protokolu, so v Locarnu bile kronane s popolnim uspehom. Obča radost, ki so jo locarnske pogodbe izzvale v Evropi in tudi v drugih delih sveta, so dokaz, kako željno hrepeni človcštvo po trajnem miru in kako hvaležno sprejema vse, kar pomenja trajno in učinkovito jamstvo miru. Četudi je to zajamčenje omejeno na del Evrope, vendar se radost nad dosega tega zavarovanja miru razteza preko teritorija, ki je predmet varnostnih in razsodiščnih pogodb locarnskih. Naša stranka se odkrito raduje nad sporazumom, doseženim in podpisanim v Locarnu. Ona je pacifistična ter stoji na stališču, da se morajo vsi spori med narodi rešiti mirnim potom, in to tembolj, ker je vojna le premnogokrat sredstvo za nasilno politiko velikih držav, ne pa sredstvo za pravično rešitev sporov, ki se pojavljajo med narodi in državami. Naša država ni bila zastopana v Locarnu. Od Male antante je samo čehoslovaška bila udeležena na locarnskih. pogajanjih in pogodbah. Mi pričakujemo, ker nimamo nobenega razloga, da bi o tem dvomili, da je Čehoslovaška v Locarnu imela pred očmi interese vseh držav, ki tvorijo malo antanto. Vendar pa naša javnost ne more brez interesa iti mimo nastopanja Italije v Locarnu ter njene mahinacije pustiti v nemar. O tem je poslanec dr. Hohnjec v četitek, 22. oktobra vložil na ministra zunanjih del naslednjo interpelacijo: »Pogodbe, ki so bile 16. oktobra podpisane v Locarnu, pomenijo začetek nove dobe za mednarodno in meddržavno razmerje v Evropi in novo dobo v razvoju mednarodnega prava. četudi te pogodbe niso bile potrjene od vseh vlad, kamoli vseh parlamentov tistih držav, ki so na njih udeležene. Kljub temu je samo dej¦etvo, da so se pooblaščeni ministri dotičnih držav zedinili med seboj, vzbudilo v širši javnosti zadosten odmev. To je dokaz, kako globoko je v Evropi in v širnem svetu ukoreninjena ne samo želja, ampak tudi potreba miru. Vsi narodi v Evropi, menda brez večjih izjem pozdravljajo napoved Briandovo: »V Locarnu se mora začeti nova Evropa« ter pričakujejo, da se bo ta napoved čimprej uresničila. Naša država ni naravnost priradeta z locarnsko pogodbo. Od Male antante je bila v Locarnu zastopana samo čehoslovaška, ki naravnost meji na Nemčijo. Italija nima direktnih mej, vendar pa je nastopila v Locarnu kot jamčitelj mej med Nemčijo, Francijo in Belgijo. Pri tem je Italija namerjala doseči jamstvo mej napram Breimerju in napram naši državi. Da teh tendenc ne skriva, dokazujejo vesti, ki so o tem prišle v javnost. Po časnikih so se razširile vesti, da so «e v Locarnu in tudi drugod yršili razgovori med Italijo, Francijo in Čehoslovaško za varstvo mej ilalijanske države napram naši. Nc morem kontrolirati, ali te vesti odgovarjajo resnici ali ne. Ako bi bile dejstvo, ne smemo biti nad temi izavami desinteresirani. To tembolj, ako premislimo, da prebiva v Italiji čez pol milijona hrvatskih in slovenskih bratov, katere hoče Italija nasilno poitalijančilti. Verujem, da bo s pomočjo Zveze narodov za kompaktne narodne manjšine prodrlo načelo samoodločbe narodov. Zato vprašam g. ministra: 1. Ali odgovarjajo resnici vesti o omenjenem razgovoru med Italijo, Francijo in Čehoslovaško? 2. Ali je minister voljan o tem dati javnosti pojasnilo. O invalidskem zakonu razpravlja sedaj skupščina; vladni poslanci priznavajo, da se je veliko zagrešilo, ker se v sedmih letih to vprašanje še ni rešilo, opozicija upravičeno pripisuje radikalom največjo krivdo vsega tega ter dokazuje, da se tudi sedaj ne bo Bog ve kaj storilo za invalide, glavno politično ležišče je pa prenešeno na poslanska kluba obeh vladnih strank, kjer se rešujejo brez pravega izgleda na uspch težki spori. Nezadovoljstvo večjega števila radikalskih poslancev z vodstvom ni prenehalo, ampak se veča od dne do dne. Posamezni radikalni poslanci iznašajo svoje osebne spore s sedanjirni ruinistri, drugi pa zopet prihajajo s pritožbami na radičevske člane vlade. Od tega izvira marsikaj res iz pravega nasprotslva, drugo se pa izproži samo za to, da se delajo neprilike vodstvu kluba in stranke. Posamczne struje v radikalni stranki razvijajo najživahnejšo delavnost in je posebno glasna ona, ki zahteva, naj pri^Q Ljuba Jovanovič na krmilo države. Med radičcvci je nezadovoljstva ludi več kot preveč, ker na eni strani radičevci pri svojih vladnih zaveznikih ničesar ne dosežejo, dočim so na drugi stiani lunetski poslanci silno nezadovoljni nad minisiri svoje stranke. Ko se je za zadnjo sejo kluba pripravljal oster protest, se lninistri in državni podtajniki seje niso udeležili. Na ta način do razprav ni prišlo, a je nesoglasje v klubu radi tega še veliko večje. O Radičevem vstopu v vlado so prenehale poprej že vsakdanje govorice. Radič se je že povsod predstavijal kot vladni podpredsednik in namostnik Pašiča, sedaj se pa o tem molči. Njegov vstop v vlado ni več »vprašanje sekund«, kakor je sam pravil, ampak vprašanje dolgih mescev. GLEDE GRŠKO-BOLGARSKEGA SPOPADA je svel Društva narodov za enkrat po angleškem predlogu sprejel resolucijo, ki nalaga obema vladama, da v 24. urah izdate nalog za odpoklic svojih čet, v 60. urah se izvedejo in ustavijo vse sovražnosti ter se končnopodvrže vse medzavezniški vojaški preiskovalni komisiji. Ta resolucija ]e bila sprejela v pondeljek, seja sveta Društva narodov se nadaljuje. NEMČIJA. Nemška nacijonallstična stranka je odpoklicala tri svoje ministre iz vlade v znak odklonitve locarnskega sporazuma. Po odstopu ministrov je državni kancler dr. Luther sklical konferenco načelnikov parlamentarnih skupin. Zastopniki demokratske in socialdeniokratske stranke so načelno in odločno izjavili, da nikakor ne mislijo na lo, bi se nemški nacijonalci na kak način razbremenili glede odgovornosti za locarnske pogodbe. Če nemški nacijonalci locarnski sporazum odklonijo, tedaj ne preostaja ničesar drugega, kakor razpust državnega zbora in razpis novih volitev, da se narod sam odloči o sporazumu.