Izhaja vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo. Glasilo horošhih Slovencev Velja za Avstro-Ogrsko . . K 4'— » Nemčijo...........» 5'— » ostalo inozemstvo . » 6-— za celo leto. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h. Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm* vsakokrat; minimum 24 cm2. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte In zahvale po 20 h za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat ; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem jeza odgovor priložiti znamko. Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št..26. Poštnohranilnični račun št. 96.232. Leto XXXVI. Celovec, 27. aprila 1917. St.317.. X Nemci pri cesarju. Dne 19. aprila ob šestih zvečer je cesar sprejel v navzočnosti ministrskega predsednika grofa Clam-Martinica v posebni avdijenci državne poslance dr. Damma, Jodoka Finka, dr. Grossa, nižje-švstrijskega deželnega maršala princa Liechtensteina, državna poslanca Rafaela Pacherja in dr. Steinwenderja, dunajskega župana dr. Weiss-kirchnerja in drž. posl. Hermana Wolfa. Župan dr. Weisskirchner je imel na vladarja nagovor, v katerem je povdarjal: Zastopniki nemškega naroda v Avstriji se zahvaljujejo Njegovemu Veličanstva za milostno dovoljeno avdijenco, ker se jim nudi s tem zaželjena priložnost, da vnovič izrazijo brezpogojno zvesto in požrtvovalno udanost nemškega naroda. Upali so, da bodo iz težke in hude vojne dobe nastale one podlage, na katerih bo po prepričanju Nemcev mogoče zgraditi novo mogočno Avstrijo. Odnekdaj že so pripravljeni za sodelovanje pri tej preureditvi in bodo storili vse, da bo parlament mogel delovati. Vendar pa ne morejo prikriti velike skrbi, da so neodvrnljive življenske državne potrebe vsled nujnih razmer tokrat stopile v ozadje. Zavoljotega se obračajo na Njega Veličanstvo s prošnjo, da bi očetovsko mislil na izpolnitev te prošnje in razpršil skrbi, ki so nastale v prebivalstvu. Cesar je nato odgovoril: «Zahvaljujoč se Vam, gospodje, kar najprisrčneje za vdanostne izjave, ki jih smatram za nov dokaz zvestega mišljenja nemškega naroda v Avstriji in njegove vdanosti do vladarske hiše, Vas zagotavljam, da priznavam resnost in gorečnost Vaših političnih stremljenj. Hvaležno se spominjam brezprimerne požrtvovalnosti, ki so jo dokazali Nemci v Avstriji, dalje njihovega na bojiščih preizkušenega junaštva, državne zvestobe in neomajne vztrajnosti, s katero so prenašali vse nadloge vojne; tega ne bom nikdar pozabil. Moje zaupanje v Nemce Avstrije je gotovo. Moj namen je, državni zbor v bližnjem času sklicati. Obnovljenje parlamentarnega življenja po dolgoletnem počivanju ima v tem trenotku izreden pomen. Pričakajem od razsodnosti vseh strank, da bodo v strnjenosti, ki vzbuja spoštovanje, nastopali za najvišje državne potrebe in državne interese. Pri tem računam na Nemce v Avstriji, ki jim kot sigurni opori državne enotnosti, zasnovani že tekom vojske in ki se mora po koncu vojne izvesti dosledno, pripada velika naloga, katere izpolnitev pričakujem od njih. Moja vlada se bo neomajno držala ciljev, ki so ji stavljeni. Zanesljivo računam s tem, da bode v parlamentu vodilo razprave prepričanje o potrebi složnega skupnega delovanja vseh narodov Avstrije in bodo tako pogoji za srečno bodočnost Avstrije ustvarjeni. Da bodete, gospodje, v tem smislu postavili svoje moči v službo skupni stvari, sem prepričan.4' Po daljšem pogovoru z vsemi posamezniki je vladar milostno odslovil odposlance. * Pred novim položajem. Državne potrebe so z ozirom na zunanji položaj zahtevale, da vlada opusti vsako misel, da bi ustregla zahtevam nemških strank ter uredila jezikovno vprašanje, vprašanje o samostojnosti Galicije in reformi državnozborskega poslovnika preko parlamenta. Menda sta na to zelo vplivala zunanji minister grof Czernin, ki je dokazal bister politični pogled, in minister za javna dela, Čeh Trnka. Minister Trnka je opozarjal, da ne gre, da bi avstrijske Slovane za njihovo požrtvovalnost in zvestobo kaznovali z oktroiranjem enostranskih nemških želj; grof Czernin je pa zastopal mnenje, da je z ozirom na mirovno vprašanje in dogodke zadnjih tednov treba združiti vse sile naše države. Tej potrebi se mora brezpogojno ukloniti tudi notranja politika. S tem je zadel resnično, in ne kako namišljeno državno potrebo. Čudno je, kako so se razni Savli spreobrnili v Pavle, ko so spoznali resno prepričanje vlade, da ima država sedaj druge posle in potrebnosti, kakor vpregati slovanske državljane v jarem nemškega državnega jezika. «Tagespost" je na pr. 21. t. m. v članku o samostojnosti Galicije zapisala to-le spoznanje: «Usoda, ki je zadela vse predmete oktroija, je zadela tudi samostojnost Galicije, ta je danes (in je bila že prej) položena ad acta, ker so se njenemu uresničenju postavile na pot neodstranljive težave. To je usoda marsikaterih fraz: dajo se lahko in prijetno poslušati in jih ljudje radi ponavljajo; toda v trezni dnevni luči trde resničnosti, brez bleska površne zboro-valne zgovornosti izglodajo čisto drugače." Pa bi pomenilo tudi popolno nepoznanje časa, ako’bi hila vlada izpolnila zahteve nemških na- cionalcev in krščanskih socialcev v času, ko je ruska vlada proglasila za narode na Ruskem načelo autonomije in je nemški državni svet potrdil sklep državnega zbora nemškega, da naj se odstrani § 12 državnega društvenega zakona z dne 19. aprila 1908, jezikovni paragraf, ki je na shodih Poljakom dosedaj usiljeval nemški državni jezik. V nemški javnosti so se že prej slišali rahli glasovi, da nemške zahteve niso času primerne, pa vsled pritiska kričačev se niso upali prav na dan. Sedaj je celò «Neue Freie Presse" politiko nemškega Nationalverbanda imenovala «dolgo pot zmot". «Nikdar se niso hoteli kakor nekdaj njihovi predniki pod Hohenwartom, Badenijem in Thunom bojevati v odprti bitki, nikdar niso obvestili nemškega naroda o svojih načrtih. Svojo dušo so zapisali taktiki, vedno modrujoč, vedno prikrito, s strahom pred živo lučjo in prostim zrakom." «Prager Tagblatt", ki je že ponovno silno ostro nastopil zoper škodljivi Wolfov radikalizem, je pod naslovom «Das Ende der Unzeitgemaflen" označil politiko Nationalverbanda za ravnotako napačno, kakor razumljivo je bilo razpoloženje, ki je vodilo Nationalverband v politiki. Glavna napaka te politike da je v popolnem nepoznanju časa. «Svet se ruši, velike reči se pripravljajo, toda oficielna nemška politika je imela le taktičen dogovor z mrtvim možem (grofom Stiirghom). Namesto da bi mrtve odslovila, se je z mrtveci zvezala; to je bilo njeno prekletstvo in je postalo sedaj njena poguba." Svet se danes silno hitro izpreminja. Na Ruskem na pr. je razmeroma silno kratki čas vso državo tako preosnovil, da bi v mirnem času za to ne bilo niti petdeset ali še več let dovolj. Enako na Nemškem, kjer je cesar Viljem posegei vmes, da se odpravi skrajno nedemokratični de-želnozborski pruski volivni red. Tudi pri nas se bo morala državna uprava z ozirom na vse narode demokratizirati; to je svetovni tok sedanjega časa. «Računam zanesljivo s tem, da bode v parlamentu vodilo razprave prepričanje o potrebi složnega skupnega delovanja vseh narodov Avstrije." Ali morda ne naznanjajo te prelepe cesarjeve besede demokratizacijo nprave, da so vsi narodi poklicani k vladanju, k skupnemu vladanju? To je seveda le mogoče, ako ne bodo razločevali več narodov, ki da so poklicani za gospodovanje, in narodov, ki da so poklicani za hlapčevanje drugim. Podlistek. Na dopustu. (France Reichman.) Po triindvajsetih mesecih vojne službe je bjla tudi mene doletela sreča, da sem vendar enkrat pogledal v domači kraj. Ponoči je bilo povelje, naj odidem na 14dnevni dopust. Zjutraj zgodaj jem štorkljal z mojih 2700 m visokih, hudo zasneženih postojank, zamaknjen v veselju, da hodim proti ljubljenemu domu. Drugo jutro pridem do postaje in naprej se vozim z vlakom. Sprevodnik zakliče: «Lipa Strmec/ Izstopim 1 ^ P menoi se razgrne domaci rajski vrt. Bog dobrot Ijivi!^ Videl sem galicijske ravne livade z lepimi naselbinami, ogrske nepregledne ravnine, jezera, vode in bajnokrasna mesta, nižjeav J rodne kraje, tirolski romantični svet z lični cerkvami po mestih in vaseh, a . P kazni mi niso tako zazibale srca v veseJeni tre-petu kakor ti moja prekrasna, žlahtna »LiP , - vas domača. Vriskal bi, jokal bi pri pogledu na te ki me pozdravljaš molče, a prisrčno, v sredini s svojo cerkvijo, z mogočnim stolpom, iz katereira mi zopet donijo, po dolgem času, ne beški dasovi zvonov. Ali te nisem vzljubil že v prvih mladeniških letih, ko ««“Si'r^itek nimati za verski in narodno-gospodarski razvitek tvojih dobrih, domačih prebivalcev? Takrat je bil boj zate, z uma svitlim mečem, proti prodirajočemu tujemu protiverskemu lažinapredku, in danes, boj zate, z jeklenim ostrim mečem in s puško nabasano proti roparskemu laškemu sovragu naše domovine, tam ob meji. Glej, tam je dom ljubih starišev, najhvaležnejši spomin, kjer mi je bilo v skrbljivi vzgoji, trdno vsajeno seme verskih naukov, ki je res človeštva najmočnejša opora na vseh še tako razburkanih valovih tega življenja. ... Nasproti mi prihitijo tudi na dopust došli bratje, častnik Jožef z romunskega bojišča in podčastnik Jakob od mornarice. Tako je Jesenikov dom doživel tedaj najsrečnejše dni, ko je sprejel še vse zdrave svoje sinove v svoj objem. Zanimivo je bilo opazovanje, kako se je moralo tudi zaledje, posebno v gospodarskem oziru preustrojiti potrebam vojnega časa. Stari gospodarji, invalidi, zapuščene žene in dekleta se trudijo pri vseh potrebnih kmetijskih delih. Očetje, ki so po trudapolnem delu in skrbeh oddali gospodarstva sinovom in se umaknili v zasluženi počitek, se spet trudijo na polju, vodijo oralo in izročajo krušno seme materi zemlji, ker potrebna prehrana se ne sme zmanjšati. Župani se morajo truditi, da se vsi raznovrstni ukrepi in na-redbo c kr. oblasti pri ljudstvu uveljavijo. Maloštevilni učitelji imajo povečan trud v šolah, ker pogrešajo otroci doma očetov ugled. Podvojeno delo delajo duhovniki pri blaženju dušnih in srčnih bolesti v mnogih slučajih težko prizadetih družin. Posebno je razveseljivo opazovanje, kako se mladenke po župnijah zbirajo v Marijine družbe pod glavnim vodstvom neutrudljivega č. g. dr. Arnejca. To združevanje čednostnega življenja in mogočnega orožja molitve, močno utrjuje upanje, da nam bode naš najvišji vojni gospod, Bog voj-skinih trum, dodelil skorajšno zmago in mir. Nravno dobro utrjene mladenke bodo po vojski razširjale dober vpliv na domov se povrnivše moške. Tako je združeno vse, v gospodarskem in družabnem oziru, od vojnika na bojišču do zapuščene vdove v zadnji gorski koči, v trdni volji, zastaviti vse moči, da se nakane naših mnogo-brojnih sovražnikov, nam razbiti našo očetnjavo, izjalovijo. S trdno vero hočemo vztrajati vsak na svojem mestu in radevolje prinašati nadalje še potrebne žrtve domovini na oltar, v dosego trajnega miru, ki se bode zrcalil v enakopravnosti in blagostanju narodov mogočne Avstrije pod vodstvom našega ljubega vladarja presvitlega cesarja Karla I. Na koroSkem pogorju, dne 10. aprila 1917. Predragi mi «Mir"! Gotovo si že mislil, kaj da je z menoj. Bil sem namreč sedaj na štirinajstdnevnem dopustu. Pa kako se. je vse izpre-menilo, odkar sem bil zadnjič doma; tega je pre- Slovenski narod je bil dosedaj proti svoji volji izključen od sovladanja, potisnjen v opozicijo. Kako čudno je zgledalo zadnji čas, ko sta nemška ministra dr. Barnreither in dr. Urban takorekoč kot vladna zastopnika in informatorja hodila poročat na sestanke nemških strank, Slovenci in Hrvatje pa v ministrskem svetu nismo imeli svojega tolmača in informatorja. Le taka vlada more zadobiti popolno zaupanje vseh narodov in sme računati na vsestransko sodelovanje vseh narodov, v kateri bodo zastopani vsi avstrijski narodi. Torej jugoslovanski minister! Kdaj ga že vendar dobimo! Trgovska akademija — v Celovcu? Po končani vojski bo morala država vse sile napeti, da bo spravila v red državne finance, ki že pred vojsko niso bile ravno rožnate, med vojsko so pa seve dobile nova bremena. Predvsem bo treba, da se dvigne trgovina z inozemstvom, izvoz. V ta namen bo treba več trgovske izobrazbe, pred vsem na jugu, kjer se je v tem oziru dosedaj vse premalo storilo. Slovenci smo ob morju, kamor vodijo žilice j gospodarskega srca države. In ravno ta del države se je poleg Dalmacije najbolj zanemarjal! Ves slovenski narod, preko katerega telesa naj se na svetovni trg staka gospodarska moč države, je bil brez trgovske akademije, v Trstu celo brez slovenskih ljudskih šol, torej brez podlage za vsako nadaljno izobrazbo. Pa se bo še kdo čudil, da je bila naša trgovinska bilanca pasivna, če se je za razvoj in procvit trgovinstva na tak način delalo! Jasno je, da spada na skrajni jug trgovska akademija in sicer slo ven ska, kakršna je velikanska večina njegovega prebivalstva. Pa kam? Ali v naše naj večje trgovsko mesto v državi, v Trst, ki ga že danes smemo imenovati največje slovensko mesto, ali pa v Ljubljano, v naravno središče na jugu. To bo moral priznati vsak, kdor sodi nepristransko. Kogar pa vodi le nacionalni fanatizem zoper Slovence, ta si bo seve napravil sodbo po svojih željah. V trgovski in obrtni zbornici v Celovcu se je dne 18. aprila vršilo posvetovanje, ali ne bi kazalo za avstrijski jug v Celovcu ustanoviti „višjo trgovsko šolo“, o kakršni se je že 1. 1913 govorilo. Predsednik na tem shodu g. podžupan Rach se je pečal z zgodovino o prizadevanjih za tako šolo in izrazil prepričanje, da bo mogoče ustanoviti ^ trgovsko akademijo le na društveni podlagi. Šola ne bo samo za Koroško, ampak tudi za — Trst, Istro in Kranjsko. Šola mora biti v Celovcu kajpak z nemškim učnim jezikom. G. Francu baronu pl. Aichelburgu pa to ni še zadostovalo in je rekel, da se mora tudi imenovati nemška trgovska višja šola. Zakaj bi morala trgovska akademija biti v Celovcu? Podžupan Rach je povedal, zakaj: „Ker je Celovec najjužnejše nemško mesto.41 No, če je edino nacionalno stališče v takem velevaž-nem vprašanju merodajno, potem jo naj postavijo v Kočevju! Posl. Dobernig je na shodu povedal še drug vzrok: Da se Slovani (hotel je reči Slovenci) pečajo z mislijo, ustanoviti take šole in da razvijajo silno organizacijo, da zavzamejo avstrijski jug s Trstom vred. — Hiše, v kateri že kdo prebiva, ni treba šele zavzemati. Na to je g. Dobernig pozabil, menda ker je bilo teklo osemnajst mesecev. Gotovo so ti razmere v ozadju bolj znane ko meni, ali vendar ti površno omenim svoje utise. — Povsod vidiš le mrzle, otožne obraze; vsak ti žalostno in kratko odgovarja, posebno dekletom se stoži po prejšnjih srečnih letih, po nekdanjih veselih časih. Zvonov ni, posebno večjih ni nikjer. — Bolj veselo je skoraj tukaj na fronti. Tu smo sami mladi, zdravi, veseli in zmerni ljudje. Videl sem hvala Bogu po osemnajstih mesecih zopet enkrat lepo Podjunsko dolino in svoj rojstni kraj, svoje drage. S začudenjem sem gledal lepo zeleno ravan, ker tukaj na tem gorovju sneg sploh ne izgine, ga ne manjka ne poleti ne pozimi. Kdo bi si mislil, da se je vse tako izpremenilo v teh vojnih letih! Mnogo jih že pokriva črna zemlja, starih kakor mladih. In mladenke, kako so se izpremenile! To so sadovi vojske, ki so se posebno v našem kraju zelo pokazali. Žalibog da sem se moral ravno pred prazniki posloviti od doma in oditi k svojemu oddelku na planino, da sem tudi to tretjo Velikonoč obhajal na bojišču. Urni vlak me je prepeljal iz ljubega mi domačega kraja, iz zelene narave, iz lepe Podjunske doline v to-le pusto sneženo pogorje, kamor nas fante kliče dolžnost sedanjega časa, •ki smo se ga pa tudi že precej privadili. Srčno mi pozdravljeni vsi „Mirovi“ bralci in bralke iz Podjune. Bog daj skorajšnje svidenje! Jurček Nachbar. njegovo srce zavzeto le za drug njegov izrek na tem shodu: „Korošci moramo vedno bolj pred očmi imeti parolo: Tja k morju! Tja k Adriji!11 Posl. Dobernig je tudi povedal, zakaj da hočejo tudi tržaški Nemci imeti nemško trgovsko akademijo v Trstu, ne toliko za Nemce, ampak za — Albance, Srbe, Grke in Turke. Na naše zaveznike Bolgare je pri tem pozabil. Razlog, da je nemška trgovska akademija v Celovcu potrebna iz razloga, ker jo zahtevajo v Trstu in Ljubljani Slovenci, je posl. Dobernig potrdil. Ne vemo, kako spravi to v sklad z malo prej izrečeno izjavo: V jezikovnomešanih deželah imamo preveč gimnazij in realk. Če so namreč tam dobili Nemci kako gimnazijo, je prišel drugi narod takoj z enako zahtevo. Dokazal — kar se tiče Slovencev — tega seve ni, kakor tudi ne trditve, da so Slovani izrabljali gospodarstvo s podporami. Naša stranka na pr. pač nobenih podpor ni dobivala, in kar je vzklilo pri nas gospodarske moči, je zrastla iz lastne moči našega naroda. Od drugod od nikoder nismo dobili nobene pomoči, pač pa so nam ob vsaki priložnosti metali polena pod noge. G. Hatheyr se je na shodu izrekel zoper trgovsko akademijo v Celovcu, iz financielnih vzrokov in nejasnega državnega položaja. Drugi njegov argument pač prav nič ne drži. Vidi se torej, da hočejo imeti v Celovcu trgovsko akademijo edinole iz nacionalnih vzrokov. Če se bi pa Avstrija edino po tem receptu presnavljala, ne bi nikdar doživeli tako zaželjene nove, cvetoče in srečne monarhije. Če bodo vprašanje o trgovski akademiji presojevali tako, kakor so vprašanje o poštnem ravnateljstvu za Koroško v Celovcu, jo bo najbrž čakala ista usoda, ki čaka poštno ravnateljstvo. Če pa so si koroški veleindustrijci med vojsko nabrali toliko premoženja, da nič ne čutijo, če je porabljajo za razne nacionalne športe, pa nimamo nič zoper to. S svojim, privatnim denarjem smejo napraviti, karkoli hočejo. Angleži in Francozi odbiti. Francoska ofenziva ob reki Aisni in v Šampanji, podvzeta z nezaslišanimi silami, se je skrhala in razvila v posamezne boje. Nemci so bili nanjo bolje pripravljeni kakor na prvi angleški naval. Boji so bili srditi in Francozi odbiti. Francozi so pričakovali, da bodo nemško fronto prodrli, pa se jim ni posrečilo. Njihov uspeh je razmeroma malenkosten. Angleži so pri Arras do severno od Arras ležečega Loos začeli dne 23. aprila svoj drugi silni sunek. Nemci so jih sprejeli z uničevalnim ognjem in jih na mnogo krajih prisilili, da so se začeli umikati. Angleške napadalne čete so pogosto vodili oklopni avtomobili. Nov angleški naval proti večeru z novimi masami je bil tudi odbit. Angleži imajo velike izgube. Upi Angležev in Francozov, da proderejo nemško fronto, so se izjalovili; kajpada se obhaja prvotno navdušenje na Francoskem, ob začetku vigredne ofenzive. Na drugih bojiščih ni bilo važnih dogodkov. Ruski vojni ministentGnčkov je bil na romunski fronti,^ kjer je govoril tudi z romunskim kraljem. Politični pregled. Državni zbor bo sklican, kakor se poroča z Dunaja, po Binkoštih, najbrž 30. majnika. Posl. Dobernig se je poslanstva naveličal. Na shodu 18. aprila v obrtni in trgovski zbornici v Celovcu je rekel: S 17. julijem potečejo mandati poslance^in meni se ne ljubi več, razširiti svoje 22 letno delovanje še nadalje. Izjava nemškega delavstva za mir. Strankarski odbor in strankarsko predsedstvo social-demokraške stranke na Nemškem je v seji skupno s predsedstvi frakcij v državnem in pruskem deželnem zboru sprejelo sklep, v katerem zavrača izjave sovražnikov, da je nadaljevanje vojske potrebno za dosego svobodnih državnih uprav na Nemškem. To je naloga nemškega naroda. Strastno pozdravljajo zmago ruske revolucije in po njej poživljena mednarodna prizadevanja za mir. Izjavljajo v sporazumu s kongresnim sklepom ruskega delavskega in vojaškega sveta, pripraviti skupni mir, brez aneksij in vojnih odškodnin, na podlagi svobodnega narodnega razvoja vseh narodov. V imenu avstro-ogrskih sobialistov je izrazil svoje popolno soglasje s to resolucijo posl. dr. Viktor Adler (Arbeiterwille.). Korošci ! Koroški vojnopomožni zaklad potrebuje denarja! Denar, zbran iz velikodušnih darov iz vse dežele v poletju 1914, je zdavna porabljen. Le vsled obilne pomoči iz vojnopomožnega zaklada c. kr. notranjega ministrstva je bilo dosedaj mogoče pomagati, kjer je bila sila nujna. Pa tudi ta sredstva so skoro popolnoma izčrpana in še enkrat gre na koroško prebivalstvo klic, da enako radodarno kakor poleti 1914 darujejo vojnopomožnemu zakladu. Vojnopomožni zaklad je namenjen v podporo družin vpoklicanih Korošcev in bi naj povsod tam pomagal, kjer postavna vzdrževalnina ni zadošča. Državna oskrba je sicer postavno vzdrževalnino visoko nastavila in vsled vedno težavnejših življenjskih pogojev odredila precejšno zvišanje, toda s postavo, napravljeno za vse prebivalstvo v državi, ni poma-gano v vseh slučajih, kadar niti nemala vzdrževalnina ne zadostuje. V vseh takih slučajih, bodi bolezen, porod ali smrt, je koroški vojnopomožni zaklad pomagal, rad in obilno. Sedaj pa so sredstva postala pičla in potrebujejo za nadaljno pomaganje revnim novih dohodkov. Tako se danes — kakor že tolikokrat — zopet obračamo na koroško prebivalstvo in prosimo, dajte veliko ali malo, kakor morete, vsak tudi najmanjši dar bo pomagal lajšati bridko silo. Naj bi naša prošnja našla odmev po vsej deželi in bi se obilni darovi naklanjali vojnopomožnemu zakladu, da bo mogel tudi v bodoče najrevnejšim družinam pomagati, katerih reditelji stoje pred sovražnikom! Darove prevzema vsak župni urad in vsaka občina. Celovec, na Velikonoč 1917. Dr. Karel grof zu Lodron-Laterano, c. kr. deželni predsednik. Leopold baron pl. Aichelburg-Labia, deželni glavar. Dr. Anton Hefter, knez in Škof. Dnevne vesti. God In rojstni dan naše cesarice. V petek, dne 27. aprila, obhaja naša presvetla cesarica svoj god in v sredo, dne 9. majnika, svoj rojstni dan. Omenjena dneva ni po šolah pouka in ima šolska mladina božjo službo. Prosili bomo Boga blagoslova za blago vladarico in cesarsko rodbino sploh, zlasti še, da usliši srčno željo presvetle vladarske dvojice, podariti avstro-ogrskim narodom kmalu zopet mirne čase. Šole tudi ne bo na cesarjev rojstni dan 17. avg. in cesarjev god 4. novembra. Duhovniške vesti. Na župnijo Meiselding je prezentiran vlč. g. Janez Wagner, katehet na ljudski šoli v Celovcu. — Njega Veličanstvo je podelilo v priznanje posebno patriotičnega in vojaštvu prijaznega zadržanja v ožjem vojnem ozemlju vlč. g. župniku in dekanu v Grafendorfu v Zilski dolini Francu Franciseiju red železne krone 3. razreda z vojnim okraskom in župnijskemu upravitelju Serafinu Steindlerju zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje. Za vojna kurata sta bila imenovana duhovnika krške škofije vlč. gg. Viljem Brožek in Jožef Schmutz.— Iz lavantinske škofije: Dne 20. t. m. je umrl v Mariboru kurat tamošnje kaznilnice vlč. g. Jakob Fink. Umrl je v najlepši moški dobi. Blagemu duhovniku svetila večna luč! — Prestavljen je vlč. g. Maks Šlander iz Dramelj na Ponikvo. Zavoljo bolezni sta stopila v začasni pokoj vlč. gg. kaplana Jurij Cvetko in Anton Bratkovič. Odlikovanje. Deželnosodni predsednik dr. Maks Bouvier v Celovcu je odlikovan z viteškim križcem Leopoldovega reda. C. kr. finančna prokuratura v Celovcu roma s 1. majnikom v Gradec in konča tukajšnje delovanje dne 30. t. m.; zapisnik vlog se zaključi dne 29. t. m. opoldne. — Enaka usoda čaka c. kr. poštno ravnateljstvo v Celovcu. Odlikovanje. Za izborno službovanje v vojni je odlikovan, že v drugič, vlč. g. vojni kurat Franc Osterc v Celovcu s častnim znakom 2. razreda z vojnim okraskom Rdečega križa. Slovenske pridige v majniku bodo vsako nedeljo v cerkvi sv. Duha v Celovcu. Smrt letalca. V neki rezervni bolnišnici v Celovcu je 22. t. m. umrl 22 let stari letalec kor-poral Rikard Belizoi iz Kufsteina. Za presojevanje o umetniških ali zgodovinskih kovinastih rečeh je centralna komisija imenovala za izvežbanca svojega dopisovalca c. in kr. nadporočnika g. Mihaelangela barona Zoisa, tajnika c. kr. deželne vlade kranjske. Zabranite škodo ki jo v vsakem gospodarstvu provzroča mrčes. Cesto se Se ne ve, da je kako nenadoma se pojavljeno Škodo naredil skrit mrčes. Rastline na vrtu, živila v kleti, obleka v omarah, živina v hlevu, jedila v kuhinjski shrambi so izpostavljeni napadom Škodljivega mrčesa, kot listnih uSi, prSic, moljev, ščurkov, uši, bolh in stenic. Bolhe, stenice in muhe prenašajo bolezenske kali, ki ogrožajo človeka in živino. Potrebno je zato, da se v vsaki hiši uporablja Felleijev priznani mrčesni prašek „Elsa“. Po poročilih tisočev, ki so ga že uporabljali, nenavadno hitro in varno učinkuje proti vsaki vrsti mrčesa. Kamor se ga potrese, uniči ves mrčes z zalego vred. Fellerjev mrčesni prašek nElsa" ni moč nadomestiti z nobenim drugim. Predvojne cene : 5 velikih puščic stane na vse kraje 7 K 50 h, 1 puščica, če se naroči hkrati z drugimi izdelki, 1 K 50 h. Natančno navodilo je priloženo. — Ti izborni izdelki se naročajo edino pristni pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 67 (Hrvatska). S seboj vzeti je mogoče Fellerjev bol lajšajoči, osvežujoči mentolov črtnik zoper migreno z znamko „Elsa“, ki stane samo 1 krono in se hrani v leseni puščici. Poljski delavci, hribolazci itd. ga uporabljajo za ohladitev pri prehudi vročini, za preprečenje solnčnega pika, dame ga uporabljajo zoper migreno, glavobol. V sled prijetnega duha učinkuje oživljajoče in brani žuželkam. Pri pikih žuželk odstranja trganje v koži, zabranja odrčenje in zatečenje kože. Rabi se ga lahko dolgo časa in stane samo 1 krono. — Ti mnogo tisočkrat preizkušeni izdelki se naročajo pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 67 (Hrvatska). Da se prihranijo poštninski troški, se lahko naroče zajedno še drugi tu priporočani ali splošno znani izdelki, n. pr. močno francosko žganje, cimetove kapljice, Hofmannove kapljice; tucat stane samo 4 K 30 h. Hranite se bolje in pozdravite ter poživite svoje otroke in svoje slabotne svojce s tečno hrano. Za zdravega, krepkega človeka je tudi suh kruh redilna hrana, iz katere more črpati moč in veselje do življenja. Majhni otroci, slabokrvne, bledolične osebe, doječe matere, slabotne, bolne in bolehne, starejše osebe in take, ki so prestale kako bolezen ali napore, otroci z bezgavkami ali kadar dobivajo zobe, otročnice in druge slabotne osebe pa ne morejo uživati navadnih jedil, ker so večinoma preslabi za prebavljanje. Take osebe potrebujejo posebno lahko prebavljivo in obenem jako redilno hrano, in ta je Fellerjevo pravo Dorševo ribje olje. To nima slabega okusa in ne duha, zato je jako prijetno za uživanje. Tudi otroci ga pijejo radi. Dorševo ribje olje priporočajo mnogi profesorji in zdravniki. Edino pravi od lekarne E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 67 (Hrvatska). Vzdrževalnina. C. kr. deželna vlada je proglasila kraje Bleiberg-Kreuth, Bistrico v Rožu, Frantscbach, Žilico, Guštanj, Hiittenberg, Možico, Prevalje, Radenthein, Rajbelj, Črno, Št. Peter pri Celovcu in Št. Rupnrt pri Celovcu na podlagi cesarske naredbe z dne 30. 3. 1917 kot indusrijske kraje z veljavo od 1. aprila 1917. Vzdrževalnina žene v aktivno vojaško službo vpoklicanega se torej po prijavi zviša za 10°/0, če je imela žena svoje redno bivališče v enem izmed označenih krajev v času, ko je nastala za njo pravica do podpore. Y kavarnah in gostilnah ne bo sladkorja. Urad za ljudsko prebrano jo razglazil, da se v kavarnah in podobnih obratih ne sme več dajati sladkor ter porabljati za napravo gotovega blaga. Odredba prepoveduje tudi uporabo sladkoija v obrtniškem izdelovanju umetnih sadnih sokov, likerjev in sladkega žganja. Le v posebnih slučajih se pripuščajo izjeme pri proizvajanju likerjev. Če imajo prizadeti obrtni obrati še sladkor, pride pod zaporo. Če potrebujejo gostilne sladkor za jedila, smejo porabiti 50 odstotkov zaprtega sladkorja, če naznanijo to politični okrajni oblasti, ki sme dati tudi nadaljnega dovoljenja. Pregledovanje vojaških oprostitev. Pregledali bodo število oproščenih po občinah in okrajih, da bo mogoča sodba o nujnosti oprostitev. Pozdrav iz domovine. Me zveste čitateljice „Mira“ se najtopleje zahvaljujemo našim vrlim slovenskim fantom, da se tako pogosto spominjajo nas deklet v domovini ter nas tolikokrat razve-sele s srčnimi pozdravi in voščili, ki jih s posebnim veseljem sprejemamo. Zato se tudi me prav pogosto spominjamo vas, dragi vojaki, posebno v molitvi. Ljubi Bog daj, da nam kmalu zasije zarja miru in da bi se vi zvesti branitelji naše širne domovine zmagoslavno vrnili na svoje domove! Vam dragim, vsem poštenim podjunskim fantom, čitateljem „Mira“, posebno globas-kim, pošiljamo mnogo srčnih pozdravov iz mile slovenske domovine in kličemo: Rog ^/.'J’-Na veselo svidenje! Globaška dekleta: Uezi a, Barbka, Ivana, Ivanka Sadjak ; Manja, Anka, Tilka, Zofija Hutter; Neža Reinwald, Micika Močilnik, Tilka Mlinar, Micika Logar, Minka Cirgoj, Rezika Čebul. Boj proti tuberkulozi na Koroškem. Pod predsedstvom g. deželnega predsednika grofa zu Lodron-Laterano se je 11. t. m konstituiral odbor deželne centrale za oskrbo tuberkulozn.h na Koroškem. Predsednik je povdarjal potrebo boja proti jetiki in potrebo, da se zgradi zdravišce Ja jetične. Deželni sanitetni poročevalec dr. Vičič je v svojem poročilu navedel, da na Koroškem vsled tuberkuloze umrje na leto več nego 900 oseb. Deželni odbor bo zgradil pri deželni bolnišnici v Celovcu poseben paviljon za tuberkulozne za 80 postelj. Notranje ministrstvo bo prispevalo 245.000 K s pogojem, da se paviljon na zahtevo prepusti za tri leta za vračajoče se vojake. Po preteku treh let se uporabi izključno za tuberkulozne na Koroškem. V vseh političnih okrajih scibili na ukaz notranjega ministrstva, razen v Šmohorju, ustanovljeni okrajni uradi. Zdravilišča za tuberkulozne na Koroškem žal nimamo. Grad na Tenčah je samo provizorično v ta namen urejen. Notranje ministrstvo je volje, dajati za tako podjetje 3000 K za vsako postelj, najvišji znesek pa SoO.OOO K. Deželna centrala je soglasno sklenila, prositi deželni odbor, da v vprašanju glede zgradbe takega zdravilišča prevzame vodstvo. Določbe za letovlčarje na Koroškem. Dohod letovičarjev na Koroško se bo omejil. Za tujski promet popolnoma zaprt je političen okraj Šmohor, v beljaškem političnem okraju sodna okraja Podklošter in Trbiž ter v beljaškem sodnem okraju občine Bleiberg, Bekštanj, Šmartin ter južno od Drave ležeči del beljaške občine, od političnega okraja Špital Dravska dolina za-padno torej nad Greifenburgom. Dovoljenje za bivanje na Koroškem dobijo samo tisti, ki z občinskim potrdilom dokažejo, da imajo v občini posestvo ali hišo. Določen bo tudi rok za čas bivanja. Glede oddaje živil se nobenemu ne dajejo obljube. Prošnje, nekolekovane, je za potovanje in bivanje na Koroškem vložiti z nekole-kovanim potrdilom občine, v kateri se nahaja hiša ali posestvo, potom politične oblasti na naslov: Passierscheinstelle, k. u. k. Feldpost 1010. Tržaška slovenska šolska mladina v Ljubljani. Tržaška slovenska šolska mladina Ciril-Metodovih šol priredi meseca majnika izlet v Ljubljano. V deželnem gledišču priredi veliko glediško predstavo. Pozdravi z bojišča. Dragi „Mir“! Zopet enkrat se oglasimo s sneženih planin. Slovenski fantje, zdravi in veseli in miru želeči pošiljamo srčne pozdrave vsem bralcem in braikam „Mira“, posebno pa vsem slovenskim dekletom, posebno tistim, ki so nam zveste ostale; pa ne zamerite ker nismo prišli po piruhe, bomo pa prihodnjo Velikonoč skupaj piruhe trupili. Kličemo srčno na svidenje! France Mikula, desetnik; Lorene Ravnikar, poddesetnik ; Jožef Lesjak, Franc Cirnski, Martin Bregar. Št. Jakob v Božu. Torej tudi Nandeta ne bo več! Pretekli teden je došla nepričakovana vest, da je vsled srčne kapi preminul v Taškentu na Ruskem dragi naš Nande Brežan. Odkar je bil od Przemisla tiran v ujetništvo, ni bilo skoraj dve leti nobenega poročila od njega. Mati in sestra sta ga objokovali kot mrtvega. Zadnji čas pa začele so dohajati dopisnice, druga za drugo. — 16./12. 1916 je pisal: „Mila mi sestra! Vže tretjikrat se pomika kazalo vremen in usode k vrhuncu, odkar je širom sveta nastala žalost in gorje „vsebatilonska zmešnjava". — Koliko solza se skriva za tem časom? Prihaja tudi že tretji Božič, ki me najde samega, in kar je najhujše, v negotovosti, li so še živi in vsi zdravi moji dragi, dočim tudi vas morda v nevednosti, li še živim jaz, — li se bomo še kdaj videli! — Obupno bi to bilo, ako bi ne stavili trdne vere, da bo Vsemogočni zopet vse obrnil na boljše, da bo poslal tako zaželjeni mir, a tedaj da bo veselje ob svidenju dvojno." — Drugič piše: »Predraga mamka! V tem mesecu že 12. dopisnica na Vas naslovljena. Ne morem verjeti, da bi se izgubile vse dopisnice, najmanj 200, ki sem jih domu poslal, odkar sem v ujetništvu, dočim je pri meni zares ta žalostni slučaj, da nisem dobil od doma niti ene dopisnice. — Upam, da se čas približuje, ko pride ljubi angelj — miru in nam vsem prinese veselo svidenje." — Da, dragi Nande, prav si slutil — prišel je angelj miru in te povedel tja v boljšo domovino. Srce, ki je tako hrepenelo po ljubi domovini in po svojih dragih, ni več zdržalo, — moralo je počiti. Rajni Nande je bil dobra duša, vesel družabnik, ki je strastno ljubil godbo in petje, in kot narodnjak jeklen značaj, odločen, dosleden. Svetila mu večna luč! Škofiče. (Pogreb.) V sredo, dne 18. t. m. smo pokopali gospoda Valentina Rajnerja pd. Vrana v Logu. Kako smo rajnega vsi čislali, je pokazala velika množica ljudi, ki se je zbrala, da mu izkaže zadnjo čast. Rajni je bil kmet z vsem srcem. Ljubil je nad vse domačo grudo, in videli smo na njem, da je zadovoljen in srečen. Družina, katero je vzgojil, je vzor krščanskih družin. Z rajnim je izgubila naša cerkev svojega ključarja in velikega dobrotnika. Kako je živel v krščanskem duhu, priča dejstvo, da si je štel kot sivolasi mož v čast služiti kot naj- nižji ministrant pri boji službi, če je bilo potreba. Bog mu plačaj in mu daj večni mir! Grabštanj. (Prvo sveto obhajilo.) Ni lepšega in veselejšega dneva za naš mladi rod kakor je slovesnost prvega sv. obhajila. To se je videlo pri nas na belo nedeljo; ko so otroci prvokrat pristopili k mizi Gospodovi. Praznično opravljeni — s šopki in venci so se zbrali z radostnimi obrazi naši prvoobhajanci zjutraj pred sedmo uro v župnišču, odkoder so šli v lepi procesiji z zastavami in svečami v rokah k slovesnosti sv. obhajila. Pred sv. mašo so imeli č. g. kaplan prekrasen, ganljiv nagovor, pri katerem je bilo rosno sleherno oko. — Polagali so otrokom na srce tako ljubo in milo, kako naj prejmejo prvokrat Zveličarja v svoje otroško nedolžno srce. Vojaško pismo. Preljubi stariši! 17./4. 1917. Vašo kartico z veseljem prejel. Hvala lepa! Veljka noč je že minila. Pri Vas morda bolj svečano, a tu kot vsaka druga nedelja, da, kot vsak dan. K službi božji tudi na ta veliki praznik nisem mogel iti; pač pa sem se je udeležil v duhu prav živo. Ko sem končal svoje dušno udeleženje, se mi je zdelo, kot bi bil v resnici pri službi božji. Žalostna je bila Velika noč. Bog daj prihodnje leto boljše nam praznike zmagoslavja! Veliki petek! Noč je temna, streli laških pušk motijo smrtno tišino. Jaz stojim na straži. Sam sem, osamljen. Moje oči so obrnjene proti laški strani, da bi takoj javil, če bi se prikazal kak zavratni Italijan. Moj duh pa je v domači cerkvi pred božjim grobom. Živo si stavim pred oči božji grob. Nebroj lučic in pomladnih cvetk krasi v tanek pajčolan zavito monštranco, v kateri se nahaja presveta hostija, sveto Rešnje Telo. Na tleh leži sveti križ. Množica vernih žen in mož poljublja Njegove svete rane, iz katerih je tekla odrešeniška kri za nas vse . . . V duhu se poklanjam Gospodu nebes in zemlje in Mu prinašam svoje želje, da mi jih ugodi, če je njegova sveta volja. Prosim za svoje telesne potrebnosti, zdi se mi, da mi Jezus govori: „0, ti nespametni, si li pozabil, išči najprej nebeško kraljestvo, vse drugo ti bo dodano?" Razumem ta priprosti stavek. Na svoje prsi se trkam in kličem: Gospod, odpusti mi in uniči moje posvetne misli. Odslej hočem le Tebi edino služiti in vedno pred očmi imeti: Išči najprej . . . Tako in enako se godi temu in onemu. Oh ko bi vsak spoznal želje Zveličarjeve, bi našel mir, mir, ki ga svet ne more dati. V posesti tega miru bi mirno pričakoval posvetnega miru. Tuje bi mu bilo vse preklinjanje in godrnjanje proti božji previdnosti. Vas pozdravljam in v duhu poljubljam s sneženih gora in izročim to pisemce v lepo Rožno dolino. Z Bogom in z velikonočnim pozdravom: Mir vam bodi! Vaš t. Koroški gospodar. Prisilna oddaja masla in masti. Od dne 1. majnika bodo smeli tisti, ki pridelujejo maslo in mast, prodajati svoj pridelek izključno le uradno določenim prevzemalnicam. To pa se ne tiče nadrobne prodaje masla in masti po u-pravičenih obrtnikih v stalnih lokalih. Nova naredba velja za vse dežele, izvzemši Češko Slezijo in Štajersko. Preuredba predpisov radi mletve. Urad za ljudsko prehrano je določil, da se imata pšenica in rž mleti tako, da se namelje 90 odstotkov moke, ječmen pa tako, da se namelje 85 odstotkov moke. Zaradi tako visokega izkoriščanja pa so tudi otrobi slabši in se je zato njih cena določila na 8 K za 100 kg. Množina dolžnostnih otrobov se je znižala pri 100 kg oddanega žita od 6 na 4 kg. Dolžnost sodelovanja pri setvi in žetvi. Deželni predsednik je izdal dne 5. aprila 1.1. odredbo, ki ukazuje, da morajo vse v občini stanujoče osebe moškega in ženskega spola s pri-puščenimi izjemami na ukaz žetvenih komisij opravljati poljedelska dela. Žetvena komisija mora sestaviti seznam delavnih moči v občini in ona nakazuje potem dela. Politična okrajna oblast nadzoruje, kako se ta odredba izvaja Na sopraznike (kmetske praznike) se morajo poljedelska dela opravljati. § 5. te odredbe je bil sedaj izpremenjen in se mora glasiti: Plačilo za setveno in žetveno delo se določa: Za preddelavce 7 K, za polnovredne dninarje 5 K, za slabejše dninarje 4 K, za polnovredne dninarice 4 K, za Hranilno in posojilno društvo v Celovcu Pavličeva ulica it 7. -------------- uraduje vsak dan, izvzemši nedelje In ------------ praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. Pavličeva ulica št. 7. slabejše dninarice 3 K 20 v za delavni dan; potem za otroke nad 12 let 30 v od ure, za otroke pod 12 leti 20 v od ure. V teh plačilih je za-popadena hrana. Plačati mora tisti posestnik, na katerega posestvu so delali. Raznoterosti. Tatvina v avstrijskem poslaništvu v Curihu. Ob priliki uloma v avstroogrsko poslaništvo so odnesli vlomilci med drugim tudi gotovino v znesku 150.000 K. „Tribune de Geneve“ poroča, da sta ulomila in pokradla dva italijanska vojna begunca, ki sta se sedaj prijavila pri italijanskem generalnem štabu in mu izročila ukradene spise. Štirinajst vagonov žita so hoteli vtihotapiti v tujino. „D. A.“ poroča, da so v Solnogradu opazili, kako se iz železniškega voza. kateri je bil označen kot voz „za sladkor41, trosi žito na tla. Ko so voz preiskali, so našli, da je bil do vrha naložen z dragocenim žitom. Nato so pregledali še ostale vozove, obložene „s sladkorjem44, in so našli še v 13 vozovih samo žito. — List dostavlja, da se še kljub grozečim velikim kaznim neprestano vrši tihotapska trgovina z žitom. Ali je bilo žito iz Ogrske ali iz Avstrije, in v katero tujo državo je bilo namenjeno, poročilo ne pove. V>led udara, vboda ali na kak drng način raztrgane mišice ali deli kože lahko tudi še po končanem zdravljenju in zaceljenju še bole, ker so živci na teh mestih posebno občutljivi. Dobro je uporabljati za živce pomirjajoče, bol lajšajoče domače zdravilo, da se take bolečine takoj odstranijo, kakor hitro se pojavijo. Staropriznani, bol lajšajoči Fellerjev fluid iz rastlinskih esenc z zn. „Elsa-fluid“ v takih slučajih jako dobro služi. Ker take bolečine rade pogosto nastopajo, tako pri spremembi vremena, vlagi, mrazu itd., je priporočati, da je nekaj steklenic „Elsa-fluida“ vedno pri hiši. Predvojne cene : Naročite 12 steklenic za samo 7 K 32 h poštnine prosto pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvatska). — Tudi Fellerjeve tek vzbujajoče, želodec krepčajoče rabarbarske kroglice z zn. „Elsa-kroglice“, kojih 6 škatljic stane 5 K 57 h poštnine prosto, se lahko istočasno naroče. So najlagodnejše odvajalno sredstvo točnega učinka. — Zelo priljubljen je tudi Felleijev turistovski obliž, 1 K in 2 K, z zn. „Elsa“, in tekoče sredstvo zoper kurja očesa, Fellerjeva turistovska tinktura z zn. „Elsa“, cena 1 steklenice 2 K. (—vv—) Lastnik in izdajatelj : Oregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mih&lek. Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. (asina izjava. Podpisani Janez Butej, posestnikov sin pri pd. Črnku v Večnivesi, izjavljam, N S M g* M p o B a B fi" as g & b|IS gl!» Ifll ?b?ao iži belo in g« rdeče !s (tudi za Sl sv. maše) U razpošilja od 56 litrov naprej po dnevnih cenah po povzetju H. Oset, Guštanj, Korožko. Kupim vse vrste stare in nove zamaške in sode. R° ► O © -M " as . •9S=S g^S, u _ > ° «.O-t®- m m S to Službe išče kuharica, pošteno dekle iz dežele, ki je bila že samostojna gospodinja in je dovršila gospodinjsko šolo z dobrim izpričevalom, želi h kakemu gospodu župniku. Prijazna vprašanja naj se pošljejo na Marjeto Prezelj, hotel Trabesinger, Velikovška cesta št. 5, Celovec. Podaljšaj svoje življenje! Svoje življenje je mogoče podaljšati, zabraniti bolezni, holane ozdraviti, slabotne krepiti, omahujoče utrditi in nesrečne razveseliti! Zidarji, tesarji, dninarji in ženske dobijo stalno dobri zaslužek pri stavbinskem podjetju za beton Pittisi S Brausewetter, GuUstahiwerk, Judenburg, Zg. Štajersko. □ Raramente d, kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, Šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi oddelek za paramente Jožefovega društva v Celovcu. Vabilo redni občni zbor Kaj je za vsako boleznijo? Oslabelost živčne moči, žalost, izguba ljubih prijateljev ali svojcev, razočaranje, strah pred boleznijo, napačen način življenja in mnogo drugih vzrokov. Veselo srce je najboljši zdravnik! Je pot, da postaneš vesel, da se Tvoja nrav poživi, da zadobiš novo upanje, in ta pot se ti pokaže v spisu, ki ga dobi vsak, ki piše ponj, takoj in čisto zastonj! V tej drobni knjižici se razlaga, kako se v kratkem da brez motenja v poklicu nadomestiti moč živcev in mišic, kako je mogoče izboljšati in odstraniti utrujenost, slabo razpoloženje, raztresenost, oslabelost spomina, nevoljo do dela in razne brezštevilne druge prikazni bolezni. Zahtevajte to pisanje, prineslo Vam bo npapolne are. Naslov: Ernst Orsech, Berlin S. W., MarkgrafenstraBe 63, odd. 477. Hranilnice in posojilnice pri Devici Mariji na Jezeru v Prevaljah registrovane zadruge z neomejenim poroštvom ki se vrši v nedeljo, dne 6. maja 1917 v hranilničnem prostoru pri Jteklu" v Forni vasi ob 3. uri popoldne po sledečem sporedu: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za petindvajseto upravno leto 1916. 4. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Kar zadeva sklepčnost občnega zbora, se bode ravnalo po § 35 zadružnih pravil. K obilni udeležbi vabi odbor. da prekličem vse žaljive besede o nepoštenem postopanju poslujočih odbornikov Hranilnice in posojilnice v Sinčivesi, ki sem jih govoril dne 7. svečana 1.1. v hranilničnem uradu. Zahvaljujem se jim tudi, da so odstopili od tožbe ter sem voljen poravnati vse v tej zadevi nastale stroške. Doberlaves, dne 14. aprila 1917. Janez Butej. Valentin Schwarzl, c. kr. notar, priča. 100 litrov^zdrave domače pijače osvežujoče, dobre in žejo gaseče si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi za: ananas, Jabolčnik, grenadine, malinovec, poprova meta, mučkateleo, po-merančnlk, dišeča perla, višnjeveo. Skaziti se ne more. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča namesto ruma ali zganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo K 12’— franko po povzetju. JUN. GHOLICH, drožerija pri angelu, Bpiid G38, Mopava. Vse brez kakih 500 kron v zlatu če ne odstrani krema Orolioh z zraven spadajočim milom vse solnčne pege. maroge, solnčne opekline, ogrce, obrazno rdečioo itd. in ne ohrani kože mladostno svežo in nežno. Cena K 6*7 fi s poštnino vred. 3 porcije stanejo K 16*—, 6 porcij K 30‘70. nadaljnih stroškov. — Naslov za naročila: Jan. Grolich, drožerija pri BRNO 638, angelu, Morava. Jan. Grolich, Diamanti za rezanje stekla. Diamantov za rezanje stekla morem sedaj le št. 4 po K 11-70 in v čVa n n 16*— oddajati, ker je privoz diamantov prekinjen in sc dobi surovina le prav težko in po prav visokih cenah. Povzetna poštnina stanc 85 h. Za reelno in solidno blago jamči drožerija pri angelu, BRNO 638, Morava. Fram vrlrkl l6 srcdstv0 z» pomlajenje m. ■