462i
Politični pregled.
Državni zbor. — Minoli petek je poslanska zbornica po dalši in jako ostri razpravi odklonila predlog, naj se obtoži bivše Badenijevo ministerstvo, ker je lani ob tem času poklicalo na pomoč policijo, da ž njo ukroti nemške obstruk-cijoniste. Predlog je bil s 193 proti 174 glasom odklonjen, torej z majhno večino 19 glasov. Ta večina se je dobila samo s pomočjo nemške katoliške ljudske stranke, ki je šla zdaj z dssnico, dočim je ,tedaj, ko je bil stavljen ta predlog vprvič, glasovala z opozicijo in tako omogočila njega sprejetje, V torek je prišel na razpravo predlog, naj se obtoži Thunovo ministerstvo, ker je povodom protižidovskih izgredov v Grali-ški v 33 okrajih razglasilo izjemno stanje. Predlog so stavili sociialni demokratje in ga je najprej utemeljeval Daszvnski. Brez dvoma je Daszvnski v svojem popisu galiških razmer in postopanja gališke šlahte ter uradništva močno pretiraval, ali če je le stoti del tega res, kar je povedal, potem zasluži ministerstvo, da se obtožni predlog sprejme, kajti potem so gališke razmere sramota celo za tako malo cirilizovano državo, kakor je naša. Ministerski predsednik grof Thun je sicer Daszvnskemu ugovarjal, a jako slabo, ker ni vedel dru-zega reči, kakor da je Daszvnski napadal odsotne osebe, ki se ne morejo braniti. Tak odgovor pač ni vreden piškovega oreha. Kazprava o obtožnem predlogu se je včeraj nadaljevala, zajedno pa se je začelo prvo branje trgovinske pogodbe z Japonsko.
Nagodba. — Nagodbeni odsek deluje sicer počasi a delo gre vender kolikor toliko od rok. V jedni zadnjih sej je trgovinski minister Dipauli priznal, da bo treba skleniti nov previzorij, ker je zlasti vsled razmer v ogerskem drž zboru nemogoče, da se delinitivna nagodba pravočasno in parlamentarnim potom reši.
Dunaj za Sudmarko. — Stolno mesto Dunaj ima od tega, da je sedež vseh centralnih uradov, središče cele dr-
463
lave in rezidenca cesarjeva neizmernih koristi), katere mu nalagajo rečene okolnosti. Dunaj je v zadnjem Sašu opetovano dokazal, da je slovanskim narodom, torej večini avstrijske države skrajno sovražen in da je pod vodstvom svojega župana dr. Luegerja popolnoma prestopil v tabor nemških nacijonalcev. Najbolje je to pokazal s podporo,  katero   je   dovolil   društvu.
«Sudmark> Mesto, ki tako eklatantno kaže svoje sovraštvo do nenemških narodov, ni vredno, da bi bilo središče cele monarhije in zato mora   biti   naš   klic: Proč od Dunaja.
— Vojni minister Krieghammer je vsled svojega postopanja v dveh delikatnih zadevah postal nemogoč in je podal ostavko, katero cesar gotovo sprejme. Prvo hibo je storil Krieghammer s tem, da je cesarjevi odločbi glede odstranitve Hentzijevega spomenika dodal dostavek, kateri je Madjare silno razljutil, drugo hibo pa je storil s tem, da ie ukazal kaznovati stotnika Wiesnerja, ker je ta na nekih kontrolnih shodih odredil, da naj mu reservniki molče izroče pase, s Čimur je hotel preprečiti neljube prizore radi zglaše-vanja v češkem jeiiku. Mi smo pred kratkim dokazali, da je zahteva, da bi se morali reservisti oglašati v nemškem jeziku, popolnoma nezakonita in prav vsled tega pravnega stališča hočejo slovanski poslanci izvajati vse konsekvence proti vojnemu ministru, Krieghammer je menda spoznal, da mu v oči-gled nasprotstva obeh parlamentov ni več obstanka in je vsled tega podal ostavko.
Ogerska. — V madjarskem parlamentu so zavladale jako napete razmere in lahko se zgodi, da nastane velika parlamentarna, ministerska ali celo ustavna kriza. Opozicija je začela najbrezobširnejši boj v prvi vrsti proti Banffiju, v drugi vrsti pa proti nagodbi sploh ter je z obstrukcijo dosegla, da zbornica že več tednov ne more ničesar delati O posvetovanju o nagodbi sploh ni govora. Banffiv je poskusil pomiriti opozicijo s tem, da je izposloval pri cesarju odredbo, vsled katere se premesti spomenik generala Hentzija, kateri spomenik je Madjarom od nekdaj trn v peti. Vojni minister je cesarjevo odredbo na tako nesrečen način razglasil, da je raztogotil vse madjarske kroge. Opozicija je to porabila za boj proti ministerstvu. V tem boju je domobranski minister Fejervarv razžalil opozicijo, kar je prouzročilo silne rabuke v zbornici. Opozicija je tako razgrajala, da je moral predsednik sedemkrat pretrgati sejo in jo naposled zaključiti. Drugi dan je Fejenvarv sicer preklical svoje besede, a ljudstvo je bilo že tako razburjeno, da so se na raznih mestih primerili velikanski izgredi, katere je zamogla policija le z naporom vseh sil zadušiti in pri katerih je bilo več oseb ranjenih. Ponekod so se primerile kar male bitke. Položaj se je vsled tega jako poostril in ker ogerska ustava ne pozna § 14 , državnozborski opravilnik pa ne konca debate, se občno sodi, da bo Banffiv primoran odstopiti.
Italija. — si je bila z zvezo z Nemčijo naložila velikanskih bremen v vojaške namene, a s tem, da je Francija njenim pridelkom zaprla mejo, izgubila je najvažnejši vir svojih dohodkov. Italija je izgubila glavni trg za svoje pridelke, zlasti za vino, katerega je prej prodala vsako leto tri milijone hektolitrov na Francosko, in vsled tega je nastala tako nevarna agrarna kriza, da se je Italija samo z naporom vseh svojih sil ubranila pretečega jej bankerota. Kaj je sedaj prouzročilo, da se je Francija takorekoč usmilila ruinirane Italije, tega ni možno z gotovostjo povedati. Nekoliko so pač uplivali trgovinski oziri, zlasti oziri na francosko industrijo, a v prvi vrsti so bili pač merodajni politični nagibi. Francoski in italijanski listi pravijo, da bode imela pogodba važnih političnih posledic, česar ni drugače tolmačiti, kakor da nastanejo mej Francijo in Italijo prijateljske razmere, v katerem slučaju bi Italija pač ne moglo več ostati v trozvezi.
Italija in Francija. — Po daljših pogajanjih mej italijansko in mej francosko vlado je bila te dni mej tema dvema
državama sklenjena trgovinska pogodba, vsled katere se konča trgovinski in carinski boj mej njima ki je trajal celih petnajst let. Ta boj je prouzročila Crispijeva zunanja politika, v prvi vrsti pogodba katero sta sklenili Nemčija in Italija in v drugi vrsti trozveza.