fi PrimorskTc Mostnina plačana v gotovini r> aa i» Abb. postale I gruppo L6D3 "U lir Leto XXVm. Št. 61 (8154) H_tLtCS dJr ^1 nevnik TRST, nedelja, 12. marca 1972 " s«ir. rsvrsns.-JLsnv: rara rs-jutam wm! m.— • •— IZJAVA SLOV. KULTURNO V GOSPODARSKE ZVEZE Slovenska kulturno gospodarska *ya*a z grenkobo ugotavlja, da je "II* pretekla legislativna doba ne-Sativna glede sprejetja zakonskih vkrepov v prid slovenski narodno-dni skupnosti v deželi Furlanija -Julijska krajina. Parlament ni odobril niti, sicer '•kinih, toda kljub temu le obrobah zakonskih predlogov, ki dolo-c*io kazen za sramotenje pripad-n'kov slovenske narodnostne skupiti in dopolnilnih določb glede •'»venske šole. Še manj je bilo •torjenega v zvezi s predloženimi ••konskimi osnutki, ki obravnavajo ••lovitejšo zaščito Slovencev kot Posameznikov in slovenske narod-"»stne skupnosti kot celote. Medtem ko sta v tej dobi obe v»ii parlamenta sprejeli ustavni **kon in druga zakonska določila ['prid Nemcem na Juž. Tirolskem. *’ v današnjih družbenih razrtie-r*h Republike Italije zadovoljivo '•šujejo njihova vprašanja, pomeni Sluhost vladajoče stranke do živ-v'ienjsko važnih problemov sjo-'[•Hke manjšine, kljub nekaterim "•klaracijam, dvojno mero in podeljevanje potreb Slovencev v Fur-*ar*'ji - Julijski krajini. Enostavno zanikanje slovenskega {"■»blema v videmski, goriški in [laški pokrajini, ki je bilo značilno v začetku obdobja po drugi *yetovni vojni, je bilo preraču-j,no na čimprejšnjo asimilacijo '»vencev. Poznejše deklarativno P^rnanje pravic, toda ne vsem '»vencem v avtonomni deželi, in Jlališče da je treba slovenske prodne postopoma in zato počasi '•treševati, še ne zagotavlja temeljitega preloma s preteklostjo, Jjiti zavlačevanje s celovito zalito pomeni nadaljevanje asimila-"l*. Zaradi tega predstavlja da-K** stališče do zaščitnih zakonskih "krepov v korist slovenske narodnostne skupnosti preizkusni kamen /* Iskren odnos do Slovencev kot "»»ameznikov in do celotne skupiti. ^ pretekli legislativni dobi so »'odložili osnutek za zaščitni za-*»1 v korist slovenske narodnostih skupnosti Komunistična partija I »Uje, Socialistična stranka Italije Z1 Socialistična stranka prol. enot-l»*ti. V obliki peticije je odposla-9 »snutek zakona parlamentu Sionska skupnost skupaj s Slovenil o demokratsko zvezo, Slovenska I»a rno gospodarska zveza pa je »olala osnutek ukrepov po vzor-u iužno - tirolskega paketa. Obžalujemo, da nista v tem po-s,6c*u ničesar storili Stranka krščan-. * demokracije, ki nosi v vsej ,yojni dobi glavno odgovornost i 1 Vodenju države in Socialdemo-stranka Italije, ki je bila 'talkimi časovnimi izjemami so-. Sovorna za povojno politiko v »rzavi. ^Slovenci. ki smo dali velik de-t v odporniškem gibanju, iz kalni 3 'e 'z^'a rePubliška ustava, d«Li navel'»an' zavlačevanja, golih rčlaracij in obljub. V 27 letih M Pam sile, ki so nam s sovraž-j/”1 akcijami in nasiljem stregle |n življenju, zadale hude udarce ,, .bovzročile nenadomestljive iz-zato je treba končno v duhu av® in mednarodnih sporazu- mov uveljaviti enakopravnost Slovencev na vseh področjih, na gospodarskem, političnem, jezikovnem in kulturnem ter nas kot skupnost in kot posameznike zaščititi. Danes bi odločilni korak v tej smeri predstavljal celovit zaščitni zakon, pri čemer je odločilna legislativna doba, ki je pred nami. S tem v zvezi je odgovornost strank, ki bodo imele v parlamentu svoje zastopnike, velika. Prepričani smo, da bodo stranke, ki so predložile zakonske osnutke za zaščito slovenske narodnostne skupnosti, vnesle v svoj volilni program obvezo, da se bodo na ta način obvezale nadaljevati že začeto delo. S pričujočim pismom pozivamo predvsem tiste stranke, ki zagotavljajo, da so proti asimilaciji Slovencev in da so za mirno sožitje obeh narodnosti, da vključijo v svoj volilni program obvezo po celoviti zakonski zaščiti Slovencev v videmski, goriški in tržaški pokrajini. Samo jasna obveza bo slehernemu Slovencu, ki bo šel na volitve, dokaz, da so njihove izjave resne in ne zgolj deklaracija. 11. marca 1972 IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE španskem mestu El Ferrol se nadaljuje splošna stavka 'S£ teki jr. **■„(-* EL FERROL DEL CAUDILLO, 12. — Nadaljuje se splošna stavka vseh delavcev pristaniškega mesteca v Galiciji, kjer je policija streljala na stavkajoče in ubila dva delavca. Življenje v mestu je zamrlo, po ulicah krožijo policijske patrulje, katerim so prihiteli na pomoč vojaški garnizoni iz drugih pokrajin. Po- licija je zjutraj zastražila z močnimi kordoni posamezne tovarne, da bi jih delavci ne zasedli. Popoldne sta bila tudi pogreba ubitih delavcev. Udeležili so se jih samo družinski člani pod strogim nadzorstvom policije. Pred pokopališčem je tovornjake s policisti pričakala množica in jih obmetala s kamenjem. Radio je medtem sporočil, da so aretirali voditelje delavske stavke v ladjedelnici Bazan. Gre za enega člana španske KP in 14 članov ilegalnih sindikatov »Comisiones obreras*. (Na sliki: mrtvaški prt pokriva truplo ubitega delavca Ama-dora Reya. Ob njem so družinski člani. Telefoto ANSA) GROZEČA NEVARNOST PREUSMERITVE NA DESNO Preusmeritev na desno pomeni v sedanji stvarnosti italijanske republike ogrožanje pridobitev, ki so si jih izbojevali delovni ljudje v 25-letnem povojnem razdobju, ki z vsemi obstoječimi pomanjkljivostmi in notranjimi nasprotji vendarle temelji na ustavi, ki je izraz antifašističnega odporniškega gibanja. Preusmeritev na desno pomeni v konkretni družbeni stvarnosti, da se bo zmanjšal delež narodnega dohodka, ki ga prejemajo delovni ljudje, in da se bo povečal že tako prevelik kos torte, ki je v rokah velekapitala. V volilni kampanji se seveda ne bo tako odkrito govorilo. Slišali bomo o nujnosti varčevanja, da sindikati zahtevajo preveč, da je treba obnoviti zaupanje v zasebno pobudo, uravnovesiti kritično stanje državnega proračuna in podobno. Stvarnost pa je zelo preprosta: ali pri oblasti vsaj soodločajo široke ljudske množice, ali ozka finančna oligarhija domačega in tujega izvora. Preusmeritev na desno je . 1 m,im SKLEP SODNIKA STIZA IZ TREVISA, Ki JE DAL ARETIRATI RAUTIJA, FREDO IN VENTURO Po najdbi skladišč orožja in razstrelim pri Nabrežini je preiskava o atentatih leta 1969 razširjena na Trst Rombe, ki so jih našli piri Nabrežini, so sestavljene na enak način kot tiste, ki so eksplodirale v milanskem velesejmu in na vlakih TREVISO, 11. — Sodnik Stiz, ki vodi zbiranje podatkov o teroristični dejavnosti «čme celice* Rauti -Ventura - Freda, je razširil sodno preiskavo tudi na tržaško ozemlje, potem ko se je prepričal, da so nekatere bombe iz tajnega skladišča pri Nabrežini enake onim, ki so služile za atentate v Milanu (na velesejmu), na vlakih (avgusta leta 1969) in morda tudi za strašni pokol v milanski banki 12. decembra 1969. Fašistična celica, ki je pripravila serijo atentatov skozi vse leto 1969, je očitno računala na strašne posledice eksplozij. Vsak izmed teh atentatov bi namreč lahko povzročil pokol. Po naključju se to prvič ni zgodilo, kar pa vodi k pokolu v milanski kmečki banki kot e-dina vezna «čma nit*. Kot poročajo nekateri italijanski dnevniki (Avanti in l'Unita) So se fašisti za atentat v paviljonu milanskega velesejma 25. aprila 1969 in za koordinirane atentate na italijanskih vlakih 8. avgusta 1969 po- služili na natančno enak način sestavljenih bomb kot so one, ki so jih karabinjerji odkrili v tajnem skladišču pri Nabrežini. Vse te bombe sestavljajo en detonator, dve bateriji «superpila» in ura vrste «rhula» za sprožitev i-skre v vnaprej določenem času. Poleg tega pa so preiskovalni organi v Trevisu prepričani, da sta dve zažigalni bombi na fosfor, ki so ju našli v drugem nabrežin-skem skladišču na las podobni oni, ki so jo našli v uradih rektorja padovske univerze Opocherja. Tretja, a ne najvažnejša vez, ki vodi «črne niti* v Trst in Nabrežino, pa je asistent dr. Balzarini, sin ravnatelja tržaške pravne fakultete, proti kateremu je sodnik Stiz izdal zaporni nalog, a je baje že ušel v Francijo. Nekateri se sploh sprašujejo, kdaj je Balzarini spoznal, da mu grozi nevarnost a-retacije: ko so aretirali člana vodstva MSI Pina Rautija ali ob odkritju nabrežinskih skladišč orožja in razstreliva? SKORAJ ZAKLJUČENO DELO ZA SESTAVO KANDIDATNIH UST 2 današnjimi zborovanji vseh strank dejanski začetek volilne kampanje Valpreda sprejel kandidaturo na listi «Manifesta» v RIM, 11. — V vseh italijanskih mestih bodo jutri volilna zboro-l<3nia, s katerimi bodo politične stranke dejansko začele volilno ll [»Panjo. Stranke zaključujejo tudj delo za sestavljanje kandidatnih '• Na volitvah bo na listi skupine «Manifesto» nastopil tudi Pietro »[•da — in zaradi tega je moja trdili. Vest o Valpredovi kandidaturi --------------------* Javlja današnji »Manifesto* lhPai • pismom anarhista. »Sem 6 »stanem anarhist — piše Val-I, eda — in zaradi tega je boja »didatura protestna kandidatura j oti buržujskemu ustroju, ki de-. bsko nosi odgovornost za dr-^Vtl* pokol*. Anarhist dodaja, ua (jj Sfe za sredstvo, s katerim naj izognil procesu, ampak za v^Je, ki mu je dano, da bi zahte-in Pospešitev sodnega postopka t- osvoboditev tovarišev, poleg e pa tudi odkritje pravih od-jj^ornih za pokol in za Pinelli-j. v Umor. Uredništvo «Manifesta» L. Pripominja, da je Valpredova hte dutura «važno politično dejanj®*. »znamenje poguma in zaupanj” v razredne sile, v njihovo °®t Proti represiji, v velike •tič *te množice*. Razna anarhi-tUN® Sibanja so vest o kandida-jte* sprejela dokaj kritično ter -Povedala, da ne bodo glasovala h »alpredo, čeprav se bodo še k°d!te P°te®ova*a za nieS°V0 osvo- Demokristjansko vodstvo, ki se je sestalo včeraj popoldne, je zasedalo do 5.30 danes zjutraj. Sprejeli so predloge poslanske skupine glede petnajstih poslancev, ki ne mislijo več kandidirati. Za nekatere druge poslance so sklenili, da bodo na sedanjih volitvah kandidirali za senat, sprejeli pa so tudi priporočila krajevnih komisij, da ne bi več kandidiralo šest senatorjev. Vodstvo KD se bo ponovno sestalo v torek, ko bo moralo dokončno določiti kandidate za senatna okrožja. Vodstvo PSIUP je določilo kandidatne liste za poslansko zbornico (v senatu bo PSIUP nastopil na skupni listi s KPI): tajnik stranke Valori bo kandidiral v Palermu, Perugii in Modeni, predsednik stranke Vecchietti pa v Rimu, Milanu in Livornu. Socialdemokrati so danes objavili volilni program, ki ga je strankino vodstvo odobrilo predvčerajšnjim. Gre za zelo dolg dokument, ki obsega petnajst točk o posa- meznih problemih italijanskega življenja. Na zasedanju vsedržavnega sveta PLI, ki se je začelo včeraj so nadaljevali razpravo o Malagodijevem poročilu. Vsedržavni svet monarhistov pa se je danes zaključil s potrditvijo akcijske enotnosti z misovci. Zasedanje arabske lige KAIRO, 11. — Pričelo se je 57. zasedanje Arabske lige, na katerem razpravljajo o možnostih navezave stikov z Nemško zvezno republiko in sankcij proti državam, ki podpirajo Izrael. Na dnevnem redu je tudi vprašanje statusa palestinskih gverilcev v arabskih deželah. Nedelja pa ie v Kairu posvečena prvi seji parlamenta nove a-rabske federacije med Egiptom, Libijo in Sirijo Odprtja se bodo udeležili trije predsedniki: El Sadat, Gedafi in Asad, ki bodo prisegli. RIM, 11. - Predsednik republike Leone je sprejel danes na Kviri-nalu predsednika poslanske zbornice Pertinija. Karabinjerski kapetan Lembo, ki je bil 1. 1969 poveljnik preiskovalnega oddelka karabinjerjev v Trstu, ki je danes v Trevisu odgovarjal na vprašanja preiskovalnih organov, je baje že od samega začetka trdil, da je treba arzenal razstreliva (iz zalog NATO?), ki so ga 26. februarja odkrili v Nabrežini, pripisati centralizirani organizaciji, ki ima svoj vrh v Venetu. Zelo verjetno pa je, da je nabre-žinsko skladišče, iz katerega so morda zalagali teroristične celice po Italiji, upravljala krajevna tržaška sekcija iste teroristične mreže fašističnega značaja. Preiskovalni organi tudi ugotavljajo, da je skladišče bilo odkrito na področju, kjer je od morja do jugoslovanske meje le nekaj kilometrov v zračni črti. Bombi, ki bi zrušili most na državni cesti 202 in železniški most pri Nabrežini, bi torej popolnoma izolirali Trst od ostalega državnega ozemlia, kar bi v «posebnih primerih* bilo izredne važnosti. Prav smo Imeli, torej, ko smo takoj ob najdbi zapisali, da je na-brežinski arzenal smrtonosnega razstreliva in bomb služil vsedržavni teroristični mreži za serijo atentatov. morda celo ob priliki parlamentarnih volitev. Preiskava v Trevisu, v katero so vpleteni voditelj MSI Rauti, založnik Ventura in odvetnik Freda, ki imajo v Trstu mnogo prijateljev, meče tudi na to najdbo novo luč, ne samo za sedanjost, temveč tudi na preteklost, na »vroče leto 1969», ki je botrovalo preokretu na desno v Italiji. Marsikdo je že trdil, da je Trst »oporišče* ali «operativni center* i-talijanskega fašizma. Večkrat smo že opozorili na to značilnost tržaškega neofašističnega gibanja, ki podtalno ohranja teroristično obeležje. Pred štirimi meseci smo o-pozorili na verjetnost, da so v jamah pri nabrežinski železniški postaji skrita skladišča razstreliva in orožja. Danes lahko ugotavljamo, da smo zadeli v črno. Sodni preiskovalni organi iz Tre-visa bodo imeli v Trstu mnogo dela. Odkriti bodo morali povezave, ki so morda potekale preko organizacije «Ordine nuovo*, kateri so pripadali Rauti, Freda in drugi in kateri je v Trstu do decembra 1969 načeloval rdečelasi škvadrist Nea-mi. Sedaj je Neami član MSI, kjer so mu že nekajkrat zaupali vlogo »koordinatorja za red na manifestacijah*, kot je na sodni razpravi v Trstu priznal odvetnik Giacomelli, kandidat MSI za poslansko zbornico. Ugotoviti bodo morali, od kod prihaja razstrelivo in orožje, komu je služilo in zakaj. Razčistiti bodo morali vprašanje, kdo je dal na razpolago finančna sredstva za nakup tako velikih količin dragega razstreliva. Poročnik Plataroti iz Nabrežine nam je izjavil, da se vrednost tako redkega in sodobnega materiala ne da izračunati. Kje so to kupili? V Švici, Nemčiji ali pri ljudeh, ki so povezani z ambienti tujih obveščevalnih služb, vojaškimi odredi atlantskega pakta? Kdo je dal tako količino denarja? Nekateri povezujejo s to zadevo poskus izsiljevanja družbe SIOT, ki upravlja naftovod Trst - Ingolstadt. Kot se bralci gotovo spominjajo, je lansko zimo neznanec zahteval od SIOT, naj mu na določenem mestu izroči 50 milijonov lir, sicer bo cevi naftovoda pognal v zrak. Nekateri menijo, da je tako izsiljevanje spreten način pridobivanja finančnih sredstev za teroristično organizacijo. Spet drugi pa povezujejo s tem čudna bančna nakazila na račun določenih osebnosti iz vrst tržaške politične desnice. Nakazila naj bi pošiljala neka finančna družba iz nemške zvezne republike. Za kroniko naj navedemo še zadnje naključje. Govori se, da so člani zloglasne škvadristične organizacije »Avanguardia nazio-nale» pred časom širili žaljivo brošurico o italijanskem sodstvu, ki jo je napisal Franco Freda, založil pa Ventura. Oba sta sedaj za zapahi v Trevisu in zahtevata, preko svojih branilcev, naj bi sodno preiskavo o dejavnosti «čme celice* prenesli v Trst. Očitno skušata doseči samo to, da bi preiskavo vzeli iz rok pogumnemu sodniku Stizu. Zanimive pa so trditve njihovih branilcev, da je v teku sodna preiskava pred tržaškim sodiščem prav o tem primeru. Doslej o tem nismo vedeli ničesar. Kdo so obtoženci v tej preiskavi? Bomo to kdaj izvedeli? Kakorkoli že, vse poti v tej zadevi vodijo v smeri »črne teroristične organizacije* in zaman so bili poskusi »iskanja v vse smeri* in namigi na hrvaško emigraciji Kot poroča ANSA se je sodnik Stiz v Trevisu dalj časa pogovarjal tudi z nekim visokim častnikom italijanske varnostne službe SID. Ni izključeno, da gre za častnika, ki si je ogledal nabrežinski arzenal. Viezzoli obtožen skrunitve spomenika padlim v Nabrežini Izvedeli smo. da je bil za skrunitev nabrežinskega spomenika padlim v Nabrežini obtežen škvadrist Viezzoli. član »Avanguardia nazionale*. ki je že večkrat imel opravka s sodno oblast- jo. Sodil naj bi mu pretor kar pa vzbuja v nas določene pomisleke. Gre skratka za to, česa so ga obtožili. Skrunitev spomenikov gre vsekakor pojmovati kot «žalitev odporniškega gibanja*, kar je enako »žalitvi italijanske vojske*. Za ta zločin pa je pristojno porotno sodišče ir. ne za dve stopnji nižja pretura. ki se običajno ukvarja z manj pomembnimi prekrški. So se mar preiskovalni organi zmotili in prijavili Viezzolija samo zaradi »poškodovanja* spomenika? Vsak. ki je videl gnusno žaljivko na spomeniku ve, da bi to bila ponovna krivica in potuha fašističnemu mazaču. Izvedeli smo tudi, da se bo še ta teden sestal nabrežinski občinski svet in tudi formalno sprejel lastništvo občinskega spomenika padlim. Takoj zatem =e bo na-brežinska občina prijavile na sodno obravnavo proti Viezzoliju kot oškodovana stranka. zaostritev socialnih odnosov, oživljanje fašističnih in klerikalnih sil v družbi s tem tudi večje nadzorstvo države nad človekom, državljanom. Mnogo se govori, da so se zopet pojavile kontrolne telefonske centrale in da je menda celo tajnik bivše vladne stranke Mancini moral med pogajanji z obžalovanjem ugotoviti, da njegov telefon nadzoruje kar pet policijskih služb. Logika je železna: Družbena nasprotja se lahko rešujejo s pogumno, napredno in demokratično preosnovo, ld je nujno v škodo vladajočim kastam. Ali pa pride do zaostrovanja socialnih sporov in torej tudi prav tako železno nujno do zahtev po «obrambi reda« s pomočjo državnega a- parata prisile. Tudi v tem primeru se bomo srečevali z zavitimi frazami in bomo čitali izgovore o težkem položaju, o razkrajanju družin, o širjenju mamil in o nujnosti «o-brambe resnične svobode« z blagoslovom škofovske konference in ob zaščiti «celere». Preusmeritev na desno pa je še zlasti nevaren in so še posebej težko občuti naša narodnostna skupnost, ki je že Po svojem objektivnem položaju, zato ker je manjšinska, podrejena. Preusmeritev na desno zadeva vse pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, saj ta nevarnost pomeni zmago vsega starega: nacionalizma, klerikalizma, liberal-na. cionaldzma, nacizma, fašizma in drugih podobnih «izmovn, ki so se vedno posluževali neke manjšine za grešnega kozla, ki naj plačuje njih krivde in ki naj služi za pretvezo za razkrajanje demokratično - napredno usmerjenih delovnih množic v najširšem smislu besede. Slovenci v Italiji smo in se čutimo sestavni del družbene ureditve, ki temelji na republiški ustavi. Dosledno izpolnjujemo zakone, ki izhajajo iz te ustave in tudi odločno zahtevamo, da se za nas izvajajo ustavna načela. Zaradi tega Je tudi nujno da se soudeležujemo sedanjega volilnega boja, ki je že dobil nepričakovano ostrino in od katerega izida je odvisna bodoča politična usmeritev v Italiji in z njo tudi v znatni meri naša usoda. Kot sestavni del družbene ureditve in družbenih sil v Italiji, je naravno, da se Slovenci politično - strankarsko .."""“'‘"H....................... PO PREMIRJU, KI 6A JC OKLICALA IRA Londonska vlada je gluha za zahteve Severne Irske BELFAST, 11. — Razen dveh manjših incidentov, ko so angleška vojaška vozila naletela na manjše mine, traja na Severnem Irskem premirje, ki so ga oklicali gverilci irske republikanske armade (struja «provi-sionals*) v pričakovanju britanskega vladnega načrta za rešitev krize v Ulstru. Vse pa kaže, da tega načrta angleška vlada ne namerava objaviti. V Londonu bijejo namreč zvon popolnega zatrtja irskega osvobodilnega gibanja in se ogrevajo za povratek k najčistejšemu kolonializmu. Nekateri opazovalci menijo, da je IRA hotela ponuditi Wilsonu, ki bo jutri prispel v Dublin (Eire) priložnost, da se pogovarja v pomirjenem ozračju. Kot znano je struja »provi-sionals*, ki dejansko nadzoruje vso teroristično dejavnost oklicala 72 ur premirja v upanju, da bo londonska vlada sporočila osvoboditev političnih pripornikov na Severnem Irskem in določila datum umika svojih čet. London pa odgovarja, naj IRA preneha s svojim delovanjem. Združenje borcev za državljanske pravice je sporočilo, da pozdravlja sklep irske republikanske armade, da je oklicala premirje. Hudi incidenti v središču Milana MILAN, 11. _ Središče Milana je bilo danes prizorišče pouličnih bojev med mladimi pripadniki izvenparlaimentarnih skupin in policijo. Dokončni obračun spopadov ni znan. število ranjencev je precej visoko. Eden od teh je v smrtni nevarnosti. Policija je aretirala mnogo demonstrantov. Bilo je pričakovati, da bo danes v središču Milana vroče: policijske oblasti so namreč dovolile shod tako imenovanega »stalnega protikomunističnega odbora tihe večine* na trgu Castel-lo, ni pa dala dovoljenja za še prej najavljeno zborovanje levičarjev, ki so nameravali zahtevati osvoboditev Valprede. Nekaj tisoč pripadnikov ekstrapar-lamentamih skupin pa se je kjub temu zbralo na trgu Cairoli, v neposredni bližini Trga Castello. Policija je skušala ustaviti demonstrante z metanjem solzilnih bomb, kar seveda prav gotovo ni pomirilo duhov. Vneli so se siloviti spopadi, manjše skupine pa so napadle sedež dnevnika «Corriere della Sera* ne ločimo bolj kot do tiste mere, kot se ločujejo sodržavljani italijanske narodnosti. Vendar pa obstaja bistvena, načelna razlika. Za nas vse — z redkimi — in skoro nobeno organizirano izjemo velja privrženost demokratičnim načelom, ki so povezana z načeli odporniškega gibanja, ki se v našem primeru istoveti z antifašističnim in partizanskim bojem za svobodo. Na teh osnovah je — sicer s težavo — prišlo do ključne akcijske enotnosti vseh sestavnih delov naše široke slovenske politične mavrice, ko gre za specifična vprašanja našega narodnostnega obstoja. Slovenec se torej vključi v neko stranko, katere ideološko - politična usmeritev mu u-streza, vendar samo s pogojem, da se dotična vsedržavna italijanska stranka zavzema za njegove najosnovnejše specifične pravice. V sedanjem zapletenem političnem položaju, ko grozi resna nevarnost preusmeritve na desno, Slovenci torej ne smemo biti brezbrižni, temveč se moramo aktivno vključiti v širok napreden in demokratičen napor, da se preusmeritev na desno prepreči. V sedanjem razdobju Je za položaj značilno, da črta ločnica med desnico in levico, med reakcijo in napredkom in tudi glede odnosa do Slovencev ne gre vedno med strankami različne usmeritve temveč znotraj strank samih. Vse to pa seveda položaj še bolj zapleta in nam nalaga še večje odgovornosti, da ga temeljito ter vsestransko preučimo. Prvi del volilnih priprav se bliža zaključku, saj bodo stranke jutri pričele vlagati svoje kandidatne liste, v veliki večini pa so jih že dokončno sestavile in uradno objavile. Iz do sedaj objavljenih podatkov je razvidno, da za parlament kandidira pet Slovencev in sicer v Trstu. Albin Škerk na listi KPI, Dušan Košuta na listi PSI in Vito Jer-cog na listi PSIUP, v Gorici pa Marko Waltritsch na listi PSI in Andrej Jarc kot neodvisen na listi KPI. V videmski pokrajini oziroma s poaročja, kjer žive v videmski pokrajini Slovenci, ni znan noben slovenski kandidat. Glas oddan za napredne kandidate, ki podpirajo slovenske zahteve, ni oddan zaman, saj je v skladu s splošnimi napori, da se prepreči preusmeritev na desno, še zlasti pa je pomembno, da se na naprednih listah, kot sta listi KPI in PSI, uveljavijo slovenski kandidati, pa tudi v primeru, da nimajo možnosti izvolitve, ker gre za uveljavitev Slovencev v teh strankah, za konkreten prispevek k splošnemu napredku in končno še večjo obvezo, da bosta ti dve stranki še v večji meri nadaljevali z napori za dosego naših pravic. Iz uradno objavljenih seznamov kandidatov pa tudi izhaja, da se bo ponovno predstavil na volitvah v poslansko zbornico Slovenec, dosedanji poslanec Albin Škerk, na odprti kandidatni listi KPI v tržaškem volilnem okrožju in da ima stvarno možnost, da se ponovno prav tako uveljavi, kot se je pred štirimi leti. V vseh primerih igrajo izredno vlogo preferenčni glasovi, ko ne glasujemo samo za neko stranko, temveč tudi za njenega kandidata in lahko naš glas odločilno vpliva. Sedaj še ni znano, kako se bosta odločili glede političnih volitev obe izključno slovenski politični formaciji «Slovenska skupnost« v Trstu in ((Slovenska demokratska zveza« v Goniči in bo njim uradni sklep znan v kratkem. Iz do sedaj objavljenih stališč pa sledi, da Je prišlo do določenih sprememb, ko se govori o sedanjem političnem položaju, ki zahteva veliko preudarnost in podporo silam, ki so naklonjene Slovenoem. TRŽAŠKI DNEVNIK DANES DOPOLDNE V KINU CRATTACIELO v 'V Sen. Šema in posl. Skerk Zupan Spaccini odprl sedež otvarjata kampanjo KPI konzulte za Staro mitnico Danes bodo uradno znani kandidati KD - V ponedeljek vložitev prvih kandidatnih list na sodišču Danes bo tržaška federacija KPI začela volilno kampanjo z zborovanjem, ki bo ob 10.30 v kinu Grat-tacielo. Na zborovanju bo pokrajinski tajnik partije Giorgio Rossetti predstavil kandidata KPI, ki imata stvarno možnost za izvolitev: sen. Paola Šemo za senat in poslanca Albina Škerka za zbornico. Zborovanje bo potekalo pod geslom: «Za nov način upravljanja Trsta in Italije* ter »Porazimo reakcijo in fašizem*. Glede predvolilne dejavnosti drugih strank, ki se bodo predstavile na volitvah, je kronika skopa, saj so po večini že sestavile svoje kandidatne liste. Edino resno izjemo predstavlja Krščanska demokracija, ki je na seji pokrajinskega vodstva imenovala volilno komisijo za določitev kandidatov za poslansko zbornico in za senat. Komisija se je sestala v soboto dopoldne in je, kot se zdi, potrdila že znana imena kandidatov za poslansko zbornico, tako da je zagotovila ponovno izvolitev Belcija in Bologne. Vendar pa uradno zaključki še niso znani, ker bo danes v Trstu posl. Sullo, kot predstavnik vsedržavnega vodstva, ki mora potrditi lokalne kandidature in ki bo predsedoval tudi trem pokrajinskim komisijam, ki bodo določile kandidate za senat. V tržaškem primeru te kandidature še niso določene, ker se med drugim vedno bolj vztrajno širijo glasovi, da obstaja možnost kandidature v drugem senatnem okrožju znanega zdravnika Valdonija. V ponedeljek bodo stranke predložile prve kandidatne liste in vse kaže. da se tokrat ne bo ponovila že nekako tradicionalna tekma med demokristjani in komunisti za prvo mesto na glasovnici, saj je KPI že o-pravila vse formalnosti, imenovala je kandidate in zbrala zadostno število podpisov, medtem ko bodo uradni kandidati KD znani šele danes. Tržaška federacija KPI je sinoči izdala tiskovno sporočilo, v katerem ostro obsoja namero vlade, da se ponovno odložijo upravne volitve v tržaški občinski svet. V tiskovnem poročilu KPI ugotavlja, da ni nobenega pravega razloga za to razen volilnih računov KD in tudi PSDI. Vodstvo KD nam je poslalo sporočilo, da se je zaključilo včlanjevanje v stranko in v tej zvezi navajajo, da je bilo 1971. leta 4489 članov stranke, letos pa se je njih število zvitih)'na +.T28. — , Tržaški župan Specdnf je v petek ponovno posredoval pri predsedstvu vlade in notranjem ministrstvu, da bi bile tržaške uprave volitve spomladi istočasno kot politične, ali takoj za njimi. Župan ugotavlja, da obstajajo številni razlogi za takojšnje volitve v občinski svet, kateremu je zapadel potletni mandat. Nejasnost o datumu volitev traja že od jeseni, vendar je občinska uprava nadaljevala z izvajanjem svojega programa. V poročilu občine je končno rečeno, da je župan na pobudo raznih skupin sklical za ponedeljek ob 12. uri načelnike skupin, da bi razpravljali o tem vprašanju. Izvršni odbor gibanja za neodvisnost Svobodnega tržaškega o-zemlja odločno protestira proti odložitvi tržaških upravnih volitev, istočasno pa tudi izjavlja, da ne bodo sodelovali na političnih volitvah, katerim bodo oporekali) z metodami, ki jih predvideva demokratični sistem. Izjava v bistvu pomeni, da bodo pozvali svoje volivce, da naj oddajo belo glasovnico. ge, poročilo tajnika Posege, poročilo blagajnika Marušiča in slučajnosti. Odbor toplo vabi vse člane, da se udeleže občnega zbora, ker je med drugim predvidena razprava o pomembnih zadevah. Iz računskega sklepa društvenega obračuna za poslovno leto 1971 povzemamo, da so dohodki v lanskem letu dosegli skupno 1,584.731 lir, izdatki 1.135.705 lir, aktiva v blagajni na dan 31. decembra 1971 pa je znašala 3,386.895 lir. Občni zbor Kmetijske zadruge Občni zbor Kmetijske zadruge v Trstu bo v nedeljo, 26. t.m., dopoldne. Na dnevnem redu so poročila, obračun preteklega poslovnega leta in delne volitve odbora. Izlet v Verono Seja občinskega sveta v Nabrežini V torek bo v Nebrežini seja občinskega sveta, ki bo med drugim razpravljal o najdbi orožja in zadevni resoluciji, o prevzemu spornega padlim v Nabrežini, o krajevni prevozni službi, o občinski vinski razstavi, o preureditvi občinskih služb itd. DANES V ROJANU 80. redni občni zbor Podpornega društva Člani Podpornega društva v Rojanu imajo danes dopoldne svoj 80. redni občni zbor. Zbrali se bodo v prostorih gostilne »Guido* v Ul. Apiairi 4, in sicer cb 9.30 oziroma ob 10. uri v drugem sklicanju. Dnevni red obsega naslednje točke: nagovor predsednika Ferlu- smo nove knjige iz NAŠA BESEDA Bratko Kreft: Reformacijsko slovstvo Vladimir Levstik: Valvasor in sodobniki Naročniki vljudno vabljeni, da se oglasijo! ibiatUa, linufolHa TRST - Ul. sv. Frančišk« 20 Tal. «1-792 Kmetijska zadruga v Trstu organizira v nedeljo, 19. t.m., enodnevni avtobusni izlet v Verono ob mednarodnem kmetijskem sejmu. Kdor se hoče udeležiti izleta, naj se prijavi čimprej. V OKVIRU DECENTRALIZACIJE OBČINSKIH URADOV V istih prostorih deluje občinski center, ki bo lahko izdajal vse anagrafske dokumente — Nagraditev otrok, ki so se udeležili natečaja razpisanega od konzulte — Zakaj ni bilo med njimi slovenskih otrok iz Ul. Donadoni Včeraj popoldne so s skromno svečanostjo odprli občinski center za mestni predel Stare mitnice. Prisotni so bili med drugimi župan ing. Spaccini, odbornik za decentralizacijo Vigini ter predsednik konzulte dr. Romano. Po krajšem uvodnem nagovoru župana Spacd-nija in odbornika Viginija so podelili nagrade otrokom, ki so se udeležili natečaja, katerega je priredila rajonska konzulta ali točneje komisija za šolstvo, ki deluje v njenem okviru. Tema natečaja je bila »Kakšno bi želel, da bi bilo moje mesto in kakšno je». Knjige so podelili tudi učiteljicam, katerih razredi so se posebno izkazali na tem natečaju. V tem občinskem središču, kjer je tudi sedež konzulte, bodo izdajali vseh 32 anagrafskih dokumentov, do katerih ima danes pravico vsak občan. Malim obiskovalcem je anagrafski uradnik pokazal, kako deluje teleprinter, ki je povezan z osrednjimi elektronskimi možgani pri tržaški občini. Otroci so s širokimi očmi občudovali delovanje čudežne škatlice, ki jim je v nekaj minutah napisala ime, priimek, naslov itd. V prostorih občinskega središča je te dni razstava risb šolskih otrok, med katerimi pa ni risb slo- Župan Spaccini razdeljuje knjižne nagrade otrokom venskih otrok iz šole v Ul. Donadoni, čeprav so tam risbe njihovih vrstnikov iz iste šole. Slovenskih otrok ni bilo niti na podelitvi nagrad. ■iiiiimMiiiiiiiiituiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiuiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiii VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM Sedem obsodb na procesu proti desetim fašistom Za zloglasnega Uga Fabbrija je tožilec predlagal oprostitev, sodniki pa so ga obsodili • Najvišja kazen Francescu Neamiju: pogojno 1 leto zapora Z razsodbo, ki obsoja sedem od desetih fašističnih pobalinov na skupno nekaj več kot dve leti in pol zapora, se je včeraj v veliki dvorani tržaškega porotnega sodišča pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Corsi (tož. Brenči, zapis. Rachelli), zaključila sodna obravnava proti skupini desetih fašistov, ki so se »junaško* izkazali z nasilstvi ob hujskaški fašistična manifestaciji1 v Trštu 8.’ decembra 1970 Proces se je začel v petek, ko je sodni zbor zaslišal obtožence in priče, včeraj dopoldne pa so spregovorili zagovornik civilne stranke. iavni tožilec in branilci. Odv. Kervin, ki je zagovarjal interese PSI (fašisti so ob tisti priložnosti sneli z okna tržaške mestne sekcije socialistične stranke ždečo zastavo in jo zažgali, vrh tega pa razbili s kamenjem okna sedeža) je po daljšem govoru, v katerem je odločno in jasno obsodil fašistične provokatorje in vso drhal, ki se skriva za n.io, zahteval obsodbo obtožencev in pa odškodnino stranki, ki jo zagovarja. Za njim ie spregovoril javni tožilec dr. Brenči, ki .je vodil tudi preiskovalni postopek proti fašistom, na prvi obravnavi v petek pa ga je iz ne povsem znanih razlogov nadomeščal kolega dr. DOncfrio. Naj strnemo v nekaj besedah govor javnega tožilca, ki se ie trudil povedati in prepričevati (koga?), da je zakon vendar enak za vse. Po mnenju dr. Brenrija so obtoženci, ki »zdajle sedijo na tej klopi fanatični mladinci in zato me njihova akcija ne preseneča. Poznam jih*. Zakaj ga stvar ne preseneča pa je dobilo potrdilo v naslednjih besedah, ko ie dejal, da se »fanatiki podiju za čarovnicami in črnci*. Ves drugi del svojega govora ie posvetil ugotovitvi, da sodstvo ne pozna in ne sme poznati diskriminacije, sai smo pred zakonom vsi enaki. »Tu se ne uganja diskriminacija,* je še enkrat dejal dr. Brend in nadaljeval, da »na sodišču obsojamo tako rdeče kot črne, saj smo prav pred nedavnim sodili z isto mero pravice levičarskim mladincem. Zato si želim, da bodo isti konec dočakali tudi ti obtoženci*. Na koncu .je predlagal kazni za obtožence. Najprej je za v-se predlagal priznanje olajševalnih okolnosti za obtožbo pouličnih barikad, nato pa za Francesca Neamija 2 leti in 4 mesece zapora ter 10 dni pripora, za Eugenia Vettiiiija 1 leto zapora, za Martina Siciliana 1 leto in 4 mesece zapora, za Gianpietra Mariga 8 mesecev zapora, za vse ostale pa po 10 dni pripora (zaradi nedovoljene manifestacije). Edino oprostitev .je predlagal za zloglasnega Uga Fabbrija češ. da ni zakrivil kaznivega dejanja. S tem v zvezi se sprašujemo, kako je mogoče, da isti tožilec, ki ie vodil preiskovalni postopek in poslal Fabbrija pred sodnike, predlaga zdaj zanj popolno oprositev’ No. kljub predlogu dr. Brenclja je sodni zbor vseeno menil, da ie Fab-bri zakrivil pripisano mu dejanje (nedovoljena manifestacija) in ga zaradi tega obsodil na 1 mesec pripora. Poleg navedenih kazni je javni tožilec predlagal za Nicola Soat-tolina, Alessandra De Marca in Tullia Manfrotta oprostitev zaradi mladoletnosti. Po javnem tožilcu so se oglasili branilci, odvetniki Giacomelli in Lonciari iz Trsta, Armellini iz Padove in Campoggia iz Conegliano Veneto. Vsi so predlagali popolne oprostitve, svoje obrambne govore pa omejili le na iuridičnd prikaz dogodkov. Sodni zbor. ki sta ga poleg predsednika dr. Corsi ja sestavljala še prisedna sodnika dr. Ligabue in dr. Cola, se je umaknil v posvetovalnico ob 11,30. iz nje pa prišel nekaj minut lhw*W. uro. Številno občinstvo, ki so ga v glavnem sestavljali mladi, ie pokorno poslušalp dr. Corsi ja, ko ie z neobičajnim tihim glasom prebral razsodbo. Sodniki so obsodili Neamija na 1 leto zapora. Siciliana na 8 mesecev zapora, Vettinija in Mango vsakega na 4 mesece zapora. Fabbrija na 1 mesec zapora, Torriserevi in Crosatu so prisodili po 20 dni zapora. Scatolina, Manfrotta in De Marca so pa zaradi mladoletnosti oprostili. Za Neamija. Siciliana, Torriserovo in Crosata so tudi sklenili, nai bo kazen pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Neamija, Vettinija in Marigo so Da obsodili še na poravnavo odškodnine prizadeti civilni stranki Tajinstveni občni zbor Coldiretti Iz raznih, toda ne uradnih virov, smo včeraj zvedeli, da bo danes občni zbor tržaške federacije PRHKE VESTI NA OSMI STRANI bonomijanske organizacije »Coltiva-tori diretti*. Uredništvo našega lista ni prejelo nobenega sporočila, niti vabila na to «tajinstveno as-sembleo*, ki naj bi bila občni zbor neke kmečke organizacije. POPRAVEK V včerajšnjem članku pod naslovom «Kaj je bonomijanska kmečka organizacija* se je vrinil tiskarski škrat ter povzročil dve napaki. Ob koncu tretjega odstavka je napisano: »potrjuje, da je videmska bonomijanska organizacija prejela 154 tisoč lir, kot priznanje...* Pravilno pa je: «da je videmska bonomijan-ska organizacija prejela 754 tisoč lir*. Ob koncu sedmega odstavka je napisano: «najbolj nazadnjaške sile v okviru vse neofašistične javnosti*. Pravilno pa je: »naibolj nazadnjaške sile vse nefašistične javnosti*, Raretava RMV v Gregorčičevi dvorani Včeraj popoldne so v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa odDrli razstavo, ki so jo pripravili taborniki tržaškega rodu Modrega vala. To je prva razstava organizacije po letu 1959 in je zelo pomembna za pričevanje pretekle in sedanje dejavnosti tabornikov na Tržaškem. Predvsem je važno, da spozna to delovanje tisti del mladine, ki se ni udeleževal taborniškega gibanja pred krizo leta 1963 in 1964. Razstavo sestavljajo panoji, tiskovine in razni tipični elementi taborniškega gibanja. Razstava bo odprta ves prihodnji teden. Zanimalo nas je kako se je to lahko pripetilo. Predstavniki komisije za šolstvo in sam predsednik konzulte so nam zagotovili, da to nikakor ni bilo namerno. Vabila za udeležbo na natečaju so poslali — tako so nam povedali — didaktičnim ravnateljstvom, katerih sedeži so v mejah tistega mestnega predela. Slovenska šola v Ul. Donadoni sodi pod območje didaktičnega ravnateljstva v Ul. Frausin in je torej v pristojnosti šentjakobske konzulte. Člani konzulte za Staro mitnico so nam tudi povedali, da so se do njih obrnili didaktični ravnatelji vseh šol, ki so na njihovem področju in to že nekaj dni potem, ko je bila konzulta umeščena. Slovenskega didaktičnega ravnatelja pa očitno ni bilo med njimi in tako je spet nrišlo, pa čeprav nenamerno, do diskriminacije na škodo slovenskih otrok, ki bi se prav gotovo tudi udeležili natečaja in povedali, kaj mislijo o svojem mestu. Upamo, da se v bodoče taki neljubi dogodki ne bodo več ponovili. 7. marca je uspešno opravil dodatni diplomatski izpit za doktorja zdravstva in kirurgije VANKO SIMUNIČ zdravnik in direktor mladinskega zdravilišča Debeli rtič. Iskreno čestitajo žena. in prijatelji. starši Fani in Mariu Miliču se je rodil sin IGOR Odbor športnega krožka tKras» jima iskreno čestita, malemu Igorju pa želi obilo sreče. Ob priliki rojstva krepkega SAŠKA sina prerano preminulega Saška Daneua, čestitata mam ci Nevi Šturm Daneu družini Antonac in Perko. Prosvetno društvo Slovenec iz Boršta iskreno čestita mamici MAJDI in očku DRAGOTINU DANEUU ob rojstvu sinčka M AT I 3 E ter mu želi obilo sreče in zdravja. Slovensko gledališče v Trstu — Kulturni dom Danes, 12. marca ob 16. uri SERGEJ VERČ KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ (Resnična bajka v dveh delih) Scena: KLAVDIJ PALČIČ Kostumi: MARIJA VIDAU Glasba: IVAN MIGNOZZI Režija: MARIO URŠIČ (Abonma red C — I. nedelja po premieri) Glasbena matica — Trst Koncertna sezona 1971-72 VOKALNI KONCERT NORA JANKOVIČ - mezzosopran IVAN SANCIN - bas pri klavirju prof. NEVA MERLAK-CORRADO Sreda, 15. marca 1972 ob 20.30 Dvorana »J. GALLUS*, Ul. R. Manna 29/n. Vljudno vabljeni Vstop prost priredi v TOREK, 14. marca, ob 20.30 « Predavanje o KENIJI » ki ga bo imel Mario Magajna s prikazovanjem številnih diapozitivov o tej čudoviti afriški deželi. Vabljeni! P. d. »SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi na stadionu «1. maj* v sredo, 15. t. m. ob 20.30 predavanje: POTOVANJE PO PARIZU Predavatelj RUDI H6NN iz Nove Gorice Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva! Slovensko planinsko društvo — TRST vabi vse člane na 18. REDNI OBČNI ZBOR ki bo dne 29. t. m. v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, v prvem sklicanju ob 20. uri in drugem ob 20.30 ob vsakem številu prisotnih članov. člane naprošamo, da čimprej poravnajo članarino v Tržaški knjigami ali v Ul. Geppa 9, II. nad. Taborniki RODU MODREGA VALA Trst - Gorica prirejajo razstavo »Delovanje taborniške organizacije včeraj in danes* v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Razstava bo odprta do sobote 18. marca 1972, vsak dan od 18. do 21. ure. SREČNO Mali oglasi «CITROEN» — mehanična delavnica Samarittant in Mlceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/a. «iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimi»niiiiniiiiiiiminiiiiiimiiimii................m....................................................................n............................mu...........mm......in Danes, NEDELJA, 12. marca GREGOR Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 18.06 — Dolžina dneva 11.43 — Luna vzide ob 4.43 in zatone ob 14.34 Jutri, PONEDELJEK, 13. marca KRISTINA Vreme včeraj: naj višja temperatura 14 stopinj, najnižja 8, ob 19. uri 14 stopinj, zračni pritisk 1011, stanoviten. veter 15 km na uro, severovzhodnik, vlaga 67-odstotna, nebo 5 desetink pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. marca 1972 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 7 oseb. UMRLI SO: 85-letna Angela Sbriz-zo vd. Venier, 93-letna Domenioa Predonzan vd. Zangrando, 77-letna Gdovanna Mihalič vd. Kermec, 74-letna Caterina Zamarin vd. Bartole, 54-letna Lucia De Giorgio por. De Rosa, 87-letna Maria Stepančič vd. Bevilacpua. 78-letni Simeone Sirom ch. OKLICI: uradnik Pietro Storaci in uradnica Serena Russo. reklamni risar Giorgio Viezzoli in uradnica Elda Zudich, inštalater Giorgio Posega in uradnica Luisa uradnik Giorgio Caporal čarka Luciana Budica, kanosjer Vla-diimiro Gherbaz in delavka Albina Ulcigrai, delavec Luigi Ostroman in gospodinja Silvia Cossetto uradnik Giorgio Moscarda in uradnica Maria Giraldi, računovodja Filippo Foti in uradnica Gioia De Gioia, m,.; Včeraj-danes Bressan, in lukni- Za vašo poroko ... E E ON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 Trst, Ul. Orianl 2 (Barriera) zlatar Fulvio Rimani in gospodinja Mariagrazia Giannini, mehanični urejevatelj Sergio Bask ar in gospodinja Franca Giurissevich, uradnik Giuseppe Mattagliano in uradnica Franca Ruzzier, uradnik Marino Zarzet in uradnica Mirella Cle-va, univ. študent1 Franco Bernardi in univ. študentka Luisa Di Zorzi, termični inštalater Salvatore Bat-tiato in frizerka Maria Luisa Tamaro, tiskar Nevio Radin in uradnica Meri Chervatin, uradnik En-nio Cecutin in delavka Loredana De Gasperi. železničar Sergio Ma-kuz in tajnica Rita Pesaro, upokojenec Guido d’Alessandro in trgovka Bruna Cropajc. tolmač Giorgio Sannind in hotelska tajnica Helen Marie Kollberc, mehanik Albino Braiuca in uradnica Laura Iitteri, tehnični izvedenec Garl Hosbach in bolničarka Maria Luisa Schvveiger, študent Arno Ofenheitner in študentka Auguste Edelsbacher, uradnik Giorgio Semenzato in prodajalka Luciana Tagliani, delavec Bruno Nardo in tiskarka Renata Tenker, geometer Giorgio Bait m gospodinja Rosa Braico, elektrotehnik Giuseppe Quintavalle in gospodinja Angela Burlo. delavec Armando Dio-medi in gospodinja Nataiia Giannot-ta, delavec Claudio Bortolani in delavka Sonia Ličen, kemični ana-list Lucio Fabrici in uradnica Lo-reta Babudri, uradnik Giovanni Pol-lioardi in gospodinja Loredana Bardi, podčastnik Salvatore Galvano in gospodinja Angela Ferraro, natakar Romano Crapiz in gospodinja Luigia Varani, uradnik Vojko D>e-vetta in učiteliica Barbara Gruden, uradnik Mario Maffei in uradnica Vanda Chersel, tehnični uradnik Fiorenzo Mottica in uradnica Io-landa Frasson. delavec Gino Bo-zieglav in uradnica Stelia Satti. u-radnik Paolo Cavini in gospodinja Libera Mattucanza. univ. študent Guido Cutroneo in učiteljica dr. Bruna Malabotti. računovodja Giovanni Mosetti in gospodinja Vanda Stocca. zidar Salvatore Tronu in frizerka Ester Ozbdc, uradnik Aldo Babic in učiteljica Ariella Fomasa-ro, podčastnik Ennio Cotognini in uradnica Maria Grazia Del Bianco. trg- pomočnik Nevio Bacer in poklicna bolničarka Liliana Giovini, tiskar Franco Devesoovi in karto-tehnik Silvana Paoletich, univ. asistent dr. Ferruccio Antonio Tom-maseo in univ. študentka dr. Ave Maria Giunta. delavec Addino Raut-nik in delavka Marina Petronio. risar Claudio Orel in univ. asistentka dr. Silvana Monti, lekarnar dr. Mario Medizza in zdravniška asistentka Laura Pecenco. uradnik Silvano Manzond in prodajalka Mara Tagliapietra, finančni podčastnik Roberto Colaiacomo in gospodinja Matilde Santum, Pasquale Maino in Giuseppa Pavia, prodajalec rib Da-rio Tenze in učiteljica Dunja Cuk, mehanik Claudio Ardito in hišna SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 53, Tel. 733-361 Prijatelje naprošamo da in znance nas obiščejo pomočnica Nadia D’Eri, delavec Do nato Antenari in gospodinja Lucia Semitikolo. univ. študent Franco Bernardini in gospodinja Ariella Grion. finančni stražnik Bruno Tad-ded in gospodinja Antonielta Castel lano. smetar Pietro Biribin in delavka Gianna Murador, uradnik Lu-ciano Morgan in gospodinja Maria Mauri, kemični analist Claudio Sai-na in uradnica Claudia Beltramini industrijski izvedenec Luciano Persd in uradnica Lucia Biloslavo. vrtnar Luigi Rosso in delavka Maria Ha-rej. Gledališča / KULTURNI DOM Danes, 12. t. m. ob 16. uri Sergej Verč »Ko luna škili z desnim očesom in jaše Veliki voz*. Abonma red C — I. nedelja po premieri. Vstopnice so v prodaji eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. V nedeljo, 19. t. m. ob 16. uri Sergej Verč »Ko luna škili z desnim očesom in jaše Veliki voz*. Abonma red F — okoliški. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V torek, 14. t. m. ob 19.30 Tennessee Williams »Tramvaj poželenje* v Prešernovem gledališču v KRANJU. V sredo, 15. t. m. ob 16. uri Tennessee Williams «Tramvaj poželenje* v Prešernovem gledališču v KRANJU. V sredo, 15. t. m. ob 19.30 LeRoi Jones «čreva» v Kadilnici v KRANJU. V četrtek, 16. t. m. ob 19.30 Tennessee Williams »Tramvaj poželenje* v Prešernovem gledališču v KRANJU. V petek, 17. t. m. ob 19.30 Tennessee Williams «Tramvaj poželenje* v Prešernovem gledališču v KRANJU. VERDI Danes ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih tretja predstava Verdijeve opere »Gusar* (II Corsaro) z istimi izvajalci kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Carlo Franci, zborovodja Gaetano Riccitelli. Režija Alberto Fassini. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 31948). AVDITORIJ V Avditoriju je na sporedu zadnja ponovitev Niccodemijeve komedije »La Nemica* v verziji Paola Polija. Današnja predstava ob 16.30. Ljudska prosveta SPD »Tabor* z Opčin vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 15. marca ob 20. uri v Prosvetnem domu. V okviru usmerjevalnega tečaja za dijake in profesorje učiteljišča A.M. Slomšek v Trstu, ki ga je odobrilo Šolsko skrbništvo, bo g. prof. Janko Messner iz Celovca predaval o sodobnem slovenskem slovstvu na Koroškem. Predavanje bo po končanem pouku v ponedeljek 13. marca ob 12.15 v zavodovi zbornici. V sredo, 15. marca, ob isti uri pa bo pisatelj Alojz Rebula govoril o pisatelju Borisu Pahorju in ga tudi intervjuval. Na obe predavanji vabljeni šolniki in bivši učiteljiščniki. Razna obvestila. Sekcija PSI v Gorici vabi člane in somišljenike, da podpišejo kandi- KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu vabi člane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo 26. marca t. 1. ob 9. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9. datno listo jutri in v torek od 20. do 21. ure na sedežu stranke v Gorici, Korzo Italija 54. Klub zamejskih študentov v Ljubljani vabi kolege in prijatelje na BRUCOVANJE, ki bo v soboto, 25. t. m. v Ljubljani na Poljanski cesti 6 ob 18. uri. Poskrbljeno bo za kulturni program in okrepčila. Kmetijska zadruga v Trstu orga nizira enodnevni izlet v Verono. Vpisovanje na sedežu v Ul. Foscolo 1. SPDT priredi 26. t. m. ob priliki mednarodne tekme v smučarskih sko kih izlet v Planico. Vpisovanje v Ul. Geppa 9/11 do 22. t. m. Prosvetno društvo »Valentin Vodnik* — Dolina priredi v nedeljo, 19. marca 1972 enodnevni izlet v Tolmin. Vpisovanje do danes, 12. marca t. 1. Nazionale 15.00 »Nicola e Alessandra*. Barvni film. Režiser: F. J. Scbai -ner in producent Sam Spiegel-lunice 15.00 »Dio perdona... io n0>' Terence Hill, Bud Spencer, Fran Wolf. Barvni film. . Eden 14.30—22.00 «1 liberi giochi a®1' 1'amore*. Andre Lawrence, Mig00® Elkins. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 14.30 «Giomata nera VeI 1'ariete*. Franco Nero, Silvia Mon ti, Rossella Falk. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 15.00—22.10 «L’etrusco uc-cide ancora*. Barvni film. PreP0" vedano mladini pod 14. letom. Ritz 13.45 »Lo chiamavano Trinita-> Terence Hill in Bud Spencer. ** bavni film westem, Alabarda 14.00 «11 tulipano nero». Alain Delon in Virna Lisi. Barvni film. i , Aurora 15.00 «Quattro mosche di ve luto grigio*. Prepovedano mla®*" pod 14. letom. , Impero 15.00 «Gli aristogatti*. Barvni Walt Disneyev film. . Cristallo 14.30 «1 diavoli*. Ba^7 film. Vanessa Redgrave in O. R®*"' Prepovedano mladini pod 18. 1®*® Capitol 14.00—19.30 »Giii la testa’; Barvni rvestern film. Režiser Se gio Leone. Igrata Rod Steiger James Cobum. . Moderno 14.30 «11 commissario P®* sier», M. Piccoli in Romy Schn«' der. Barvni film. Vittorio Veneto 15.00 »Una con le ali insanguinate*. Eve«™ Stevvart, Giancarlo Sbragia. PreP®-vedano mladini pod 14. letom-Ideale 13.45 «Continuavano a cW® marlo Trinitš*, Terence Hill- P® Snencer. Barvni film. . Astra 15.00 «Venga a fare 11 sol®, da noi*. Franco Franchi in C>ccl Tngrassia. Barvni film. Abbazia 14.30 «Per grazia ricevuta’1 Nino Manfredi. Barvni film. KINO «|RIS» PRO&* predvaja danes ob 16. uri kin®' maskopski film «LA MOGLIE DEL PRETE* Igrata Sophia Loren in Marcello Mastroianni. 1 —^ BRiSi V Kulturnem domu antološka 'a< stava grafike Avgusta Černigoja- V dvorani moderne umetnosti Rus® na Korzu Italia 9 razstavlja Gig1 Luca. . Demetrij Cej razstavlja svoja d® v galeriji Go-Go v Hruševici pr' s njelu. Razstava bo odprta do 31- V galeriji »Torbandena* razstav« jo štirje znani likovniki in sicer * karji Mušič, Spacal in Zigaina ter i® par Mascherini. Razstava bo' odP1®8 do 22. k. m. V galeriji Rossoni bo od 12- do *[' t. m-, razstavljala svoje intarzije ^ risbe Rina Ladavaz - Di Pierro. ZAHVALA spr®- Zahvaljujemo se vsem, ki so mili na zadnji poti našega dragega Karla Bandlja Ja. Posebna zahvala č. g. župniku, rovalcem cvetja in vsem, ki s° kakršen koli način z nami sočust vali. Družina BAND* Boljunec, 12. marca 1972. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu organizira enodnevni avtobusni izlet v Verono 19. marca na MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Foscolo 1, tel. 794-386. tšH V ALA Globoko ganjeni ob tolikšnih izra* sočutja ob izgubi našega drag®* Ivana Cibica se iskreno m toplo zahvaljujemo ' ,u. ki so na kakršen koli nam0 s p stvovali z nami in vsem, ki s° _ spremili na zadnji poti. Posebna^u hvala č. g. župniku, pevskemu 2 in vsem darovalcem cvetja. žalujoča in drugo sorodš' Prosek, 12. marca 1972 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Ali’Angelo d'Oro, Trg Goldoni 8, Ci-polla, Ul. Belpoggio 4, Ai Due Lucci, Ul. Ginnastica 44, Miani, Drev. Mi-ramare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14, Manzo-ni, Largo Sonnino 4, INAM al Cedro, Trg Oberdan 2, Ai Gemelli, Ul. Zo-rutti 19/c. Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 odprte vse lekarne dnevne in nočne službe. vsak večer od 20. do 20.30 v društvenih prostorih. Športno društvo Polet priredi v nedeljo 26. t. m. avtobusni izlet v Planico. Prijave sprejema trgovina čevljev Malalan, Proseška ulica 18, telefon 212-136. Naznanjamo žalostno vest, ut\.ga je nenadoma zapustila naša mama in nona Helena Mikac Pogreb pokojne bo jutri, 13- ^,1- ob 14.45, iz mrtvašnice glavo® nišnice. žaluj; 14.00 Joti armes Brahms; 14.30 Plesna ški vrtec: 18.45 Mali planet; 19.15 glMba; 15.30 Enodejanka^ 19.15. *“:“**«- Vsakovečemi koncert; 20.45 Poezija v svetu; 21.30 Klub poslušalcev. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, ll.OO, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 12.00, 13.00, 14.00, 15.0,0 17.00, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 19.30, 22.00, 23..00, 24.00 Poro- 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Z za- čila; 8.05 Saffer Pal: «Pavlek in bavnim orkestrom RTV Ljubija- mmaintika;8.48 Skladbe za mladino; 9.05 Koncert iz naših krajev; na; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Edvard Grig: Variacije na stro ski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru; 13.15 Za- 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 norveško romanco; 12.30 Kmetij-Pesrm borbe in dela; 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 bavna glasba; 13.30 Priporočajo Nedeljska reportaža; 13.50 Z do- vam...; 14.10 B. Smetana: Pra-mačimi ansambli; 14.05 Zvoki z znična pesem, Dva zbora, Kmet; Trije jezdeci; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni mtermezzo; 16.00 «Vrti!jak»; 16.40 Z orkestrom Man-tovani; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Lepe melodi- vokalnimi zabavnimi orkestri 14.30 Humoreska; 15.05 Nedeljsko športno popldne; 17.05 Iz opernega sveta; 17.30 Adolf Branold: »Velika dnevna glasba*; 18.24 Lahka glasba domačih avtorjev; ... 19.15 Glasbeno razpoloženje; 20.00 je; 18.35 »Interna 469»; 19,15 Mi-«V nedeljo zvečer*; 22.20 Godala nute s triom Jožeta Burnika; za lahko noč; 23.05 Literarni nok- 20.00 Milivoj Šurbek: »Somrak turno; 23.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nedelja o-Doldne; 12.30 Obed v «studiu 7»; 13.30 Dnevnik; 14.00 Poljedelska oddaja; 15.00 Prenos športnega dogodka; 16.45 TV za otroke: Dolga pot indijskega slona*; 17.45 Rezultati ital. nog. prvenstva; 18.00 Music-hall; 19.00 Dnevnik; 19.10 Prenos nog. tekme; 19.55 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV priredba romana Dostojevskega: »Besi*; 22.15 Športna nedelja; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Včeraj in danes; 22.00 «Gli anni negati*. bogov*; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli - angleščina: 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoski jezik; 15.00 TV v šoli; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari »Svet v slikah*: 18.20 Trije neumneži; 18.35 Risanke; 18.45 Na knjižni polici: 19.15 Kulturna oddaja: 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Volilna tribuna; 21.30 Celovečerni film; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 15.00 Kolesarska dirka; 21.00 Dnevnik; 21.45 Danes zvečer govorimo o...; 22.45 Književna nagrada. JUTRI PRIČETEK VLAGANJA KANDIDATNIH UST Slovenska kandidata za parlament: M. VValtritsch (PSI), Andrej Jarc (KPI) Za senat kandidirajo Martina (KD), Racicchi (KPI) in Del-lego (PSI) - Marocco kandidat KD za poslansko zbornico Kandidatne liste so v glavnem gotove in v naslednjih dneh bodo zastopniki raznih strank pričeli na sodiščih vlagati liste kanditatov. V Gorici se bodo za prvo mesto na volilnici za senat baje potegovali komunisti in misovci, ki imajo baje že vse urejeno. Socialistične kandidature, o katerih je sinoči odločal pokrajinski odbor PSI, so naslednje: za senat bo kandidiral učitelj Dellago, pokrajinski tajnik federacije, za poslansko zbornico pa bo na listi PSI Slovence zastopal Marko Walt-ritsch, pokrajinski podpredsednik, na listi pa bosta še Gdorgio Te-soJin iz Ronk, delavec v tržiški ladjedelnici, in Mario Del Ben iz Gorice, poslovodja, predsednik pokrajinske turistične ustanove. O nekaterih kandidatnih listah smo že pisali. Komunisti kandidirajo v senat Silvana Bacicchija, v poslansko zbornico pa slovenskega rojaka, doberdobskega župana Andreja Jarca, Enza Menichina In Edija Sabbadinija. Socialproletarci nimajo kandidata za senat (volili bodo skupno s komunisti), za poslansko zbornico pa kandidirajo profesorico Bigi - Pirellovo, prof. Cumpeto in Aid a Gregorina. Socialdemokrati so imeli sejo svojega odbora v četrtek zvečer. Gotovo je, da bo kandidiral za poslansko zbornico nekdanji poslanec prof. Lamfranco Zucalli, ni pa še znan kandidat za senat. Najbrž pa bodo imeli socialdemokrati še kakega kandidata iz naše pokrajine, kajti sekcija v Tržču zahteva svoje zastopstvo na kandidatni listi. Sporazuma v četrtek zvečer niso dosegli, zaradi tega se bodo v prihodnjih dneh še sestali. Krščanski demokrati so se v petek zvečer dokončno odločili za dve že znani imeni goriških kandidatov. V senat bo kandidiral bivši goriški župan Michele Martina, edini kandidat z goriškega na listi za poslansko zbornico pa bo poslanec Marocco iz Gradeža. Slovenski volivci1 na Goriškem, ki so že doslej volili socialiste ali komuniste, ne bodo torej tokrat imeli težav z izbiro. Tako na listi PSI kot na listi KPI sta slovenska kandidata, katerim bodo slovenski volivci lahko dali preferenčne glasove. Na obeh listah kandidirajo tudi znana imena italijanskih kandidatov, ki so se večkrat na raznih mestih zavzeli za rešitev slovenskih vprašanj. Vprašanje zase pa je za volivce, ki na krajevnih volitvah glasujejo za liste Slovenske demokratske zveze. Doslej je ta Zveza ob parlamentarnih volitvah vedno usmerjala svoje volivce, da so volili Krščansko demokracijo in podprli s preferenčnimi glasovni njene goriške kandidate. Tokrat pa se zdi, da je v vrstah SDZ precej odpora za takšno rešitev in v mestu krožijo govorice, da so imeli zastopniki SDZ in PSDI stike za morebitno podporo tej stranki. Stiki so se menda zares vršili Ni pa še prišlo do kakega rezultata, kajti go-riška SDZ hoče zavzeti skupno stališče s tržaško Slovensko skup- P. d. »JEZERO* lz Doberdoba bo imelo jutri v ponedeljek, 13. marca, ob 20. uri v gosteh predavatelja Delavske univerze iz Nove Gorice RUDIJA HOENA, ki bo govoril o •Potovanju po POLJSKI* Predavanje bo obogatil z 250 diapozitivi. Dijaki slovenske trgovske šole lz Gorice priredijo v soboto, 18. marca, ob 20. uri PLESNI VEČER v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13. Igral bo ansambel »Visoka napetost*. Vabljeni! nostjo. Iz goriške federacije PSI so nam javili, da bo v četrtek zvečer ob 20.30 v dvorani pokrajinskega sveta sestanek o vprašanju zakonske zaščite slovenske jezikovne skupnosti. Na tem večeru bo govoril poslanec Loris Fortuna. «Mali oder» v Gorici V petek zvečer je tržaško gledališče Malega odra prikazalo v prosvetni dvorani v Gorici LeRoie-va «Čreva». Mogoče je bil to za goriške obiskovalce gledališča nenavaden dogodek, kajti navajeni smo bili gledati predstave na velikih odrih in v določeni razdalji od nas. Pri Malem odru ima pa človek vtis, da je v neposrednem stiku z igralci in se mu pravzaprav zdi, da je tudi sam na odru in sredi dejanja samega. Bogdana Bratuževa in Anton Petje sta na doživet način prikazala delo, ki je bilo morda za marsikaterega težko razumljivo. Še po- sebno zanimiva je bila scena, Jci je bila postavljena kar v dvorani. Obiskovalci so do kraja napolnili vse razpoložljive prostore; med njimi je bil pretežni del mladine, ki je z zanimanjem sledila razvijanju dogodkov na odru. Na splošno je bilo delo sprejeto z zadovoljstvom od vseh gledalcev, kajti z Malim odrom so doživeli res nekaj novega. Uspela premiera Pregljevih del Primorsko dramsko gledališče je v petek uprizorilo dve Pregljevi deli «Berači» in «Vest», ki sta doživeli izredno lep sprejem. Podrobneje bomo o tem kulturnem dogodku poročali v prihodnji številki. IZPLAČEVANJE POKOJNIN IN-PS se bo vršilo na poštnem uradu v Doberdobu po sledečem urniku: jutri, v ponedeljek 13. marca kategorija VR-PS; v torek 14. V PRIREDBI NAPREDNIH ZENA Danes v Prosvetni dvorani počastitev praznika 8. marca Na sporedu nastop osnovnošolskih otrok Nastopil bo tudi pevski zbor tO. Zupančič* iz Stan dreza - Prireditev bo ob 15. uri Naše žene in dekleta se vsako leto zbirajo ob 8. marcu, da bi na najdostojnejši način proslavile ta mednarodni praznik demokratičnih žena. Vsako leto je v vaseh vrsta prireditev manjšega znašaja, osrednja proslava pa je vedno v Prosvetni dvorani v Gorici. Tako kot v prejšnjih letih so prirediteljice pripravile obsežnejši in pester program. Na današnji prireditvi, ki se bo pričela ob 15. uri, je na sporedu priložnostni govor. Nato so na sporedu narodne pesmi in plesi v izvedbi osnovnošolskih otrok. Rojak iz Štandreža, ki rad piše pesmi, je za ta ženski praznik sestavil priložnostno pesem. Na proslavi jo bodo recitirali, na kitaro pa jo bosta spremljala Vili Prinčič in Jožko Leban. Pevski zbor društva «Oton Župančič* iz štandreža je v zadnjem času precej dvignil svojo kvaliteto ter z uspehom nastopil v raznih krajih. Zbor bo nastopil tudi na današnji proslavi. Naše žene in vsi drugi, ki bodo prišli na to prireditev, bodo lahko ugotovili vidni. napredek tega našega zbora, ki se marca kategorija VO. iiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiimiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiHiiMuiiiiniiiiinHioiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiun OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA «BRIŠKI GRIČ» V zadnjih dveh letih so v Števerjanu razvili živahno prosvetno dejavnost Društvo «Briški grič» prireja vsako leto uspešne prvomajske proslave Društvo goji tradicijo narodnoosvobodilne borbe - Izvolili so nov odbor Precej članov se je v petek zvečer zbralo na enajstem rednem občnem zboru prosvetnega društva «Briški grič* v Števerjanu, ki je potekal v društveni dvorani na Valerišču. Števerjansko prosvetno društvo je širom po naši pokrajini in tudi onkraj pokrajinskih in državnih meja znano po živi dejavnosti, še posebno zaradi vsakoletnega prvomajskega praznovanja, ki je brez dvoma postala najmnožičnejša vsakoletna prireditev v naših krajih, Prejšnji občni zbor je bil v januarju 1970, t. j. pred dvema letoma. Predsednik društva Ivan Humar je v svojem pozdravnem govoru dejal, da je eden izmed poglavitnih vzrokov obstoja domačega društva dejstvo, da tu živijo slovenski ljudje. Zaradi tega mora tudi vsako prosvetno društvo posvečati pozornost vprašanjem, ki se tičejo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Vse društveno delovanje mora biti u-smerjeno na to narodnoobrambno področje . V svojem govoru je Humar 0-menil tudi, da so izboljšani odnosi med italijansko in jugoslovansko republiko pomagali tudi k strpnejšemu gledanju oblasti na naša vprašanja in zahteve. Kljub temu pa so na še preveč vodilnih mestih ljudje, ki imajo preživelo nacionalistično in fašistično mentaliteto in to nam dokazujejo nekateri nevšečni dogodki, do katerih je spet prišlo v zadnjem času: mazanje partizanskih spo- menikov, pisanje protislovenskih parol, ponekod atentati s fašističnim obeležjem. Zrasli smo iz narodnoosvobodilne borbe, je dejal Humar, in spomin na tiste junaške dni je v nas še vedno živ. Zaradi tega so morama danes bolj kot kdajkoli, opirati na ideale, ki so prevevali naše ljudi v času partizanske epopeje. Pri tem se je predsednik društva »Briški grič* spomnil veličastne prvomajske manifestacije v letu 1970, ko se je mladina iz vse Goriške, po Štafetnem teku po vseh naših krajih, zgrnila v Števerjanu. llllilllMiiliHiiiliililiiiiiiiHiiilliHiiiiiiiiiiHUHimiiniiiiimiimiiiiiiiiuiiiimiiiillllMlillIlliiiinUMliiIlllHIll VESTI IZ DOBERDOBA ZBOROVANJE V TRŽIČU O VOJAŠKIH SLUŽNOSTIH V petek seja občinskega sveta - Izplačevanje pokojnin INPS Skupni odbor za revizijo vojaških služnosti se je te dni sestal v prostorih občinske knjižnice v Doberdobu. Predsedoval je župan Andrej Jarc. Odbor je sklenil, da bo organiziral ponoven sestanek krajevnih upraviteljev, ki naj bi ga sklical še med tem mesecem v Tržiču. Pri tem se bodo opirali na zaključke, ki izhajajo iz sestanka 29. februarja s predsednikom Ber-zantijem. Seja občinskega sveta bo v petek 17. t. m. ob 20. uri v prostorih osnovne šole. Na dnevnem redu, ki obsega 10 točk, je med drugim odobritev nekaterih nujnih ukrepov, ki činski odbor, želni prispevek za šolske gradnje, predlog za poimenovanje osnovne šole v Doberdobu po »Prežihovem Vorancu*, določitev občinske podpore raznim ustanovem in društvom, najetje posojila 10 milijonov za ureditev turistične ceste Kri-žada - Doberdob - Jamlje in še nekaj drugih zadev. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 12. DO 18. MARCA 1972 NEDELJA, 12. marca 9.40 Po domače z dobrimi znan- KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Mr. Piper: »Pogumni kapi- 19.20 S kamero po svetu: Po sto- namentike do grafike, V kraljestvu pinjah Jacka Londona; 20.00 TV velikanov in pritlikavcev, Kmetij- ci- 10 12 Kmetijska oddaja; 10.55 tan»; 20.15 Poročila; 20.30 Studio dnevnik; 20.35 Veliko prebujenje; stvo SRH, Otroški vrtec; 11.00 Mozaik; 11.00 Otroška matineja: B: Glasbena prireditev; 2120 »Si- 21.25 Ljudje med seboj; 22.20 Po- Angleščina; 14.40 TV v šoli; 16.10 Don Kihot, Boj za ostanek; 11.50 čilski valovi*, dokumentarni film. ročila. šola smučanja; 11.55 Mestece Pey-ton; 12.45 TV kažipot: Nedeljsko TOREK, 14. marca 9.35 TV v šoli: TV vrtec, Pre- KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; nik; 18.30 Na pomoč, počitnice so popoldne- 16.30 Košarka Lokomo- bujanje živali, Polž in žaba, Niži- 20.30 »Zbogom moj lepi Neapelj*, — zabavno-glasbena oddaja; 18.45 tiva: Jugoplastika; 18 00 šest žena na; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove dokumentarni film; 21.30 Pesmi na Vzgojni problemi; 18 55 Šola smu- čanja; 19.00 Mestece Peyton; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Kviz 72; 21.40 ___________o_j ______ ______ _ 9.35 TV v šoli: Moje mesto, Kaj Prepovedani vulkani — film; 23.00 Pred festivalom »Pesem Evrovizije tak: O zajčku, “ki je hotel drsati; je film?. Dušikova kislina; 10.30 Poročila. Henrika VIH. (Ana de Cie ves); splošne izobrazbe: Podonavje; 14.45 snegu — glasbena prireditev. 19.30 Kratek film; 20.00 TV dnev- TV v šoli; 15.35 Ruščina; 15.55 TV ČETRTEK, 16. marca nik; 20.30 Vaščani Luga; 21.15 vrtec; 16.10 Angleščina; 17.50 Tik- OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Predavanje na Valerišču Kmečka zveza v Gorici, je povabila ravnatelja zadružne kleti Dobrovo v Brdih, inž. Zvonimira ______________________ Simčiča, da bi priredil strokovno jih je že sprejel ob-1 predavanje na Valerišču. Inž. Sim- ■, dalje prošnja za de- j cl1" ,se J.e °^zv^ vabilu in tako bo 1 predaval v torek 14. t.m. ob 19.30 v prostorih P.d. »Briški grič* na Valerišču o temi »Priprava vina pred ustekleničenjem*. Kmečka zveza ponovno opozarja vinogradnike, ki so utrpeli škodo po toči ali neurju lani, da zapade rok za vlaganje prošenj za posojila in prispevke dne 20. marca t.l. Prošnje in pojasnila pri uradu KZ. Za izlet v Verono ki ga prireja KZ z obiskom kmetijskega sejma, v soboto 18. t.m. je še nekaj prostorov na razpolago. Zamudniki naj se prijavijo čimprej. Pojasnila pri vpisu. Osnove splošne izobrazbe: Podonavje; 17.30 Poroka; 18.15 Obzor- 72». I.; 21.45 Športni pregled; 22.15 18.05 Risanka; 18.20 Obzornik; Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Poročila; 22.20 Atletika v dvorani. 18.35 Rapsodija v modrem; 19.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli; KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Iz ptičjega sveta; 20.15 Ri- KOPRSKA BARVNA TV _r____ _______ 20.15 Mr. Piper: «Čarobni kole- Mozaik; *19.05" Računalnik na de- 15.40 Nemščina; 15.55 Angleščina; dar*; 20.15 Poročila; 20.30 »Upa- ^ ^ ^ jw,_______ _______ iU; 19.30 Mikroekonomija: Kon- 16.10 Osnove splošne izobrazbe: nje v življenje*, film; 21.20 «The sanka; ^20^30J »Nevidna’ ženska*, tejner; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Uspavanka; 17.45 Veseli tobogan: Pedlers show»,glasbena prireditev. film. PONEDELJEK, 13. marca 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v drsanjju _23-40 Poročila, šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 1100 Osnove splošne izobrazbe; 15.40 Nemščina; 15.55 An- Past za zajce — film; 21.40 Sve- Moravče; 18.15 Obzornik; 18.30 tovno prvenstvo v umetnostnem Boj za obstanek — film; 19.00 L. KOPRSKA BARVNA TV SOBOTA, 18. marca 9.35 TV v šoli: Komorna dela, Bernstein predstalja: Dimitrij Šo- Aktualnosti; 16.30 Košarka Olim- stakovič in ruska tradicija; 20.00 pdja:Partizan; 18.05 Obzornik; 18.20 20.00 Mr. Piper: Avstralija; 20.15 TV dnevnik; 20.35 Četrtkovi raz- Štirje tankisti in pes — film; 19.10 Poročila; 20.30 »Noč je temna*, gledi; 21.35 G. Boccacclo: O žen- Mozaik; 19.15 Humoristična odda- (jleičina; 16.10 Francoščina; 17.45 film; 21.20 »Davek za neodvisnost*, ski zvestobi; 22.10 Jazz na ekra- ja; 19.45 Kratek film; 20.00 TV — - - —* ’ 1 *—* nu: Kvartet Boška Petroviča; 22.40 dnevnik; 20.35 Zakaj bi veseli ne Tigrček Peter - JU. del; 18.00 dokumentarni film. 10 on \i SREDA, 15. marca Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 V avtobusu — film; 18.55 Mozaik 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Kra- Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 8.20 TV v šoli: Amazonka, Ni- _ ___žina, NOB, Amonijak, Barok na tek film; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Hrvatskem, Predelava rib, Opera, 20.15 Poročila; 20.30 »Rešiti ga G. Abadžijev: Tobačnica — dra- Gradnja stanovanj; 17.50 Don Ki- za smrt», film: 22.00 Tečaj fran- ma; 21.15 Svetovno prvenstvo v hot — film; 18.15 Obzornik; 18.30 coskega Jezika, umetnostnem drsanju; 22.30 Po- Nastop ansambla Bayanihan; 19.00 ročila. Mozaik; 19.05 Od filma do filma; peli; 21.35 Cirkus; 21.55 Tekmeca - film; 22.45 TV kažipot; 23.05 20.00 Mr. Piper; «Snežni mož*; Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Glasbena prireditev; 20.15 Poročila; 20.30 »Osem let čakanja*, film iz serije Perry Mason; PETEK, 17. marca 9.30 TV v šoli: TV vrtec, Od or- 21.20 Mali koncert. Aretacija mladeniča Na dvorišču Ulice San Gabriele 14, kjer parkirajo tovornjaki podjetja Michelus, so agenti letečega oddelka goriške kvesture aretirali v petek zvečer okrog 21. ure 18-let-nega mladeniča Francesca Grudi-no, ki biva v zavodu »O. Lenassi*. Mladeniča je pri prihodu na dvorišče zagledal šofer omenjenega podjetja Friderik Markovič, ko se je skrival v kabini parkiranega kamiona. Ko je mladenič ugotovil, da so ga odkrili, je hotel zbežati, vendarle ga je Markovič takoj prijel, na pomoč mu je prišel še drugi šofer, Bruno Marini. Policisti, ki so takoj prišli na omenjeni kraj, so mladeniča aretirali in ga odpeljali v zapor. V kabini omenjenega kamiona je bil Marinijev jo- pin in Saverij Rožič. V prihod- Iz tajniškega poročila, ki ga je podala Cvetana Komjanc, je razvidno, da je imelo društvo v dveletnem razdobju precej dejavnosti. Priredili so dve prvomajski proslavi. V letu 1970 je bila ta združena z množičnim štafetnim tekom ob 25-letnici osvoboditve. V tem teku je sodelovalo več sto mladincev iz vseh naših krajev. Na zaključni svečanosti v Števerjanu sta govorila sedaj pokojni pisatelj France Bevk in poslanec, bivši partizanski borec Mario Lizzero. Lani pa je bila prvomajska proslava združena s tridesetletnico ustanovitve svobodilne fronte slovenskega naroda. Slavnostni govornik v Števerjanu je bil nekdanji partizanski komandant in eden izmed vodilnih slovenskih politikov dr. Aleš Bebler. V sklopu prvomajskih proplav spada vrsta drugih prireditev. V letu 1970 so imeli v gosteh godbo Ljudske milice iz Ljubljane ter slavni partizanski invalidski pevski zbor. Člani domače dramske družine so podali na odru igro «Mati». Društvo je priredilo tudi večer posvečen števerjanskim rojakom, ki bivajo danes izven meji domače občine. Prav veliko število se jih je zbralo. Na raznih prireditvah je nastopal ansambel «Briški slavček*, priredili so tudi razstavo o narodnoosvobodilni borbi. Tudi v sklopu lanske proslave je bilo več prireditev. Segli so tudi na nova področja; priredili so planinsko - orientacijski pohod, ki se ga je udeležilo precej mladeničev. Na društvenem sedežu so imeli več prireditev in predavanj. Poleg Prešernovih proslav (letos so recitirale domače dijakinje in pel je oktet lz Trbovelj) so imeli tudi lani praznik žena. O Osvobodilni fronti je lani predaval prof. Aldo Rupel, imeli so nekaj filmskih večerov ter še nekaj drugih predavanj. Precej so imeli tudi gostovanj in nastopov v raznih krajih. Skupina Števerjancev se je podala na sovodenjski praznik v narodnih nošah, Števerjanci so sodelovali na osrednji proslavi 25-letni-ce osvoboditve v Trstu, zbor je večkrat nastopil in sicer na reviji »Primorska poje*, na Prešernovi proslavi v Gorici, na Kosovelovi proslavi v Doberdobu, na raznih koncertih, med katerimi lahko omenimo one v Škofji Loki, v Cerknem, v Desklah, na Humu, na Čežarijah, v Šmarju pri Kopru in v Idriji. Priredili so tudi nekaj izletov Omenimo tu le ona v Škofjo Loko in na otok Krk. Še in še bi lahko naštevali prireditve društva «Briški grič*. V diskusiji so se oglasili številni prisotni. Svoje pozdrave so prinesli občnemu zboru podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Saverij Rožič, podpredsednik pokrajinske uprave Marko VValtritsch, član odbora SPZ Dino Roner in predsednik PD »Jezero* iz Doberdoba Karel Ferletič. V številnih posegih v diskusiji je bilo precej govora o preteklem delu, še bolj pa o delu, ki društvo čaka v bodočnosti. Potrjena je bila nujnost še večjega udejstvovanja na vseh področjih. Na volitvah so bili v odbor izvoljeni Franc Maraž, Drago Maraž, Bruno Gravner, Silvan Pic-coli, Darinko Terpin, Vladimir Klanjšček, Rozana Komjanc, Branka Koren, Ivan Humar, Danilo Štekar, Bruno Štekar, Bojan Mi-kluš, Dušan Drufovka, Sonja Ter- bo brez dvoma v kratkem razvil v reprezentativnega. Ob zaudjučku bo nastopil tudi pred kratkim v Doberdobu ustanovljeni inštrumenta!wi ansambel «0-jej», ki bo naše žene zabaval tudi po uradnem delu proslave. Prirediteljice so prepričane, da bodo naše žene prihitele tudi letos, polnoštevilno kot v prejšnjih letih, na to tradicionalno prireditev. PROSLAVA 8. MARCA PRAZNIKA ZENA bo v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13, DANES, 12. t m. ob 15. uri, s pestrim kulturnim in zabavnim sporedom. Vabljeni! Gorica VERDI ob 15.15—22.00: »Noi donne siamo fatte cosl*. Barvni film. Monica Vitti. CORSO ob 15.00—22.00: «Forza G», R. Salvino in E. Ruspoli; kinema-skopski film v barvah. MODERNISSIMO ob 15.00—22.00: «Quel violento mattino d’autunno», C. Jour-dan in M. Carriere; francoski barvni film. CENTRALE ob 15.15—21.30: »...e con-tinuavano a fregarsi il milione di dollari*. Lee Van Cleef in G. Lol-lobrigida; barvni film. VITTORIA ob 15.00—21.30 »Le pic-canti confessioni di una giovane studentessa*. A. Talbot in D. Pra-do; film je v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZLrtRU ob 14.00: «Cime tempesto-se», A. K. Marshall in T. Dallas. Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR ob 14.00: »In name del popolo italiano*. Ugo Tognazzi in Vittorio Uassman. Barvni film. PRINCIPE ob 14.00: »Terrore cieco*, Mia Farrow. Barvni film. S. MICHELE ob 14.00: »Scusi, ma lei paga le tasse?* Ciccio Ingras-sia in Franco Franchi. Barvni film. Nova Gorica SOČA (Nova Gorica): «črni panterji v Harlemu*, ameriški barvni film — ob 16., 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Pride Sabata*, italijansko-španski barvni film — ob 16., 18. in 20. PRVAČINA: «Noč nasilja v Tamsto- nu», italijansko-španski barvni film — ob 17. in 20. RENČE: »Ko sonce zaide*, španski barvni film — ob 17. in 19. ŠEMPAS: »Operacija grom*, ameriški barvni film — ob 17. in 19.30. DESKLE: »Garingo*. Italijanski barvni film — ob 17. in 19.30. KANAL: «Prerija časti», ameriški barvni film — ob 17. in 20. Slovensko gledališče v Trstu — Slovenska prosvetna zveza • Gorica — Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica v sodelovanju z EMAC iz Gorice GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE BRANISLAV NUSIČ POKOJNIK Komedija v treh dejanjih Poslovenil: MILE KLOPČIČ Režiser: JANEZ POVŠE Scenograf: JANEZ LENASSI Kostumograf: ANJA DOLENC DANES, 12. t. m. ob 19.30 (Abonma red B — okoliški) JUTRI. 13. t. m. ob 20.30 (Abonma red A — mestni) v Katoliškem domu v GORICI Vozni red avtobusov za predstavo »Pokojnika* v Gorici, 12. 3. 1972 Avtobus št. 1: Vrh odhod ob 18.30 gostilna - Devetak - Grilj: Poljane ob 18.30 gostilna Peric; Doberdob ob 18.35 pred občino; Jamlje ob 18.40 gostilna Pahor; Dol ob 19. Boneti, Palki-šče, gostilna Peric, Rupa Peč, Gabrje ob 19.05 pri gostilni Ožbot. Avtobus št. 2: Sovodnje odhod ob 18.25 pri občini, pri gostilni Tomšič; Podgora ob 18.40 pred vhodom v tovarno; Števerjan ob 18.50 Bukovje; Števerjan ob 18.55 Dvor; Oslavje ob 19.05 pri kostnici: Pevma - št. Maver ob 19.10 pri spomeniku. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V tednu od 5. do 11. marca so na goriški občini prijavili 14 kicev, 4 poroke; 10. in 11. marca so pa prijavili 9 rojstev in ^ smrti: ROJSTVA: Stefano Andreos, Marzia Stacul, Elisa Simsig, Ohia-ra Gavagnin, Valentina Ferfoglia, Paolo Zorzenon, Enrico Fermo, Fe-derica Cravin, Stefano Ret. POROKE: študentka Rosamaria Petruziello in uradnik Sergio Zuc-chero; uradnica Fioretta Tomat in mehanik Marcello Morini; računovodkinja Laura Turel in študent Libero Cadenaro; uradnica Maria Maddalena Pertot in uradnik Leghissa OKLICI: uradnica Marija Žgavec in tiskar Romano Cevdek. prodajalka Emanuela Baradel in delavec Luigino Sirach; učiteljic3 Laura Coriancig in šofer Alessan-dro Ambrosi; delavka Marta IP®" vez in delavec Dario RiganoL frizerka Fulvia Furlan in poštn1 agent Gregorio Comelli; uradnic® Nadja Macuz in prodajalec Gian' franco Pasqualetto; delavka G1®-vanna Giardino in finančni stražnik Franco Marri; uradnica F|e' via • .Keotti in mehanik Lucian® Berdon; gospodinja Maria Bruto® in.občinski uslužbenec Luigi B1!®' mat; učiteljica Ombretta Stan® in profesor Rosario Finizio;_ V10" dajalka Loredana Amerelli in radnik Marzio Odorico; delay*^ Giuliana Bressan in delavec dano Podbersig; telefonistka ® vanna Gizzarelli in fotograf B*®' no Grioo; uradnica Doretta F1®' caro in študent Lirio Laurino. SMRTI: invalid 36-letni Valen® Macus; gospodinja 75-letna Luis® Meccoli; upokojenec 61-letni Čari Brumat: upokojenec 61-letni Via®' mir Plesničar. DEŽURNA LEKARNA v Gorici Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna ALESANI, Ul. Carducci 12, tel. 2268. DEŽURNA LEKARNA v Tržlčn Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Alla salute* — dr. Fabbris, Ul. Cosulich 117, tel. 72480. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetličarna BANDELLI JOŽEF, Travnik, tel. 54-42. DEŽURNI ZDRAVNIKI Gorica, števerjan, Sovodnje Dr. ENNIO SORRENT1NO, Ul Ar-civescovado 9, tel. 54-09. Dr. ADRIANO BEVTLACQUA. Ul. Bellini, tel. 26-84. Krmin In okolica Dr. GIUSEPPE CULOT. Ul Nazio nale 10, šlovrenc, tel. 80-050. Darovi in prispevki V počastitev spomina Cecilije Mi-kulus z Oslavja darujeta sestri za Dijaško matico 5.000 lir. ZAHVALA Vsem, ki so nam v težkih tre®u|j kih stali ob strani ter so na 7a“® poti spremljali našo drago Cecilijo Mikuluš se še enkrat prav iskreno zatv® ljujem0- ’ MtVO Sestre in drugo snrocls Na Oslavju, 12. marca 1972 V Gorici je včeraj nenadoma ulIir* v 48. letu starosti trgovec Alfonz Cossi Prizadeti družini izreka sožalJe SLOVENSKO F GOSPODARSKO ZDRUŽENJ*-TRST GORICA žal«' SOŽALJE Ob smrti Alfonza Cossija se vanju družine in sorodnikov Pr*“'L žuje družino Slana Bolela iz Trs pič, v katerem je bilo 7.000 lir. Vendarle ni mladenič denarja ukradel, najbrž pa je imel tak namen. njih dneh se bo novoizvoljeni odbor sestal, da si člani porazdelijo v njem razne funkcije. Sporočamo žalostno vest, da nas je v starosti 48 let nepričakovano zapustil naš dragi ALFONZ COSSI Pogreb bo v ponedeljek popoldne iz kapele bolnišnice San Giusto v Gorici. žalostno vest sporočajo: žena Tea, otroka Sand*8 in Sergio, sestra Albina / družino, Ladi Jazbec, družine Kobal, Godina, cigon, Siega, Garbais-Petelin, Polacco, Capitanio, Kusterlc, Bisiani, Kodermac, Vescovo, Domini, Plesnizer, Vittor, Mar-ra, Ermano Nanut, uslužbenci podjetja S1LLA I2 Gorice, prijatelji in znanci Gorica, Trst, Štanjel, Ljubljana, 12. marca 1972 'rimorski dnevni) n ULTURA 12. marca 1972 Po zaključku ssmiiiarja za slovenske šolnike na Tržaškem V tednu od 28. februarja do 4. marca Iy72 je bil v Trstu seminar za slovenske šoinike. Seminar je zajel vse učitelje in profesorje slovenskih šol na Tržaškem. Udeleženci so bili razdeljeni na tri sku-pme, in sicer na učitelje osnovnih šol, na profesorje naravoslovja in na profesorje književnosti in jezika. Tako so se namreč lahko laze poglabljali v specifičnosti posameznih strok. Organizatorja republiški sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije in šolsko skrbništvo v Trstu sta sestavila program seminarja tako, da so bila obravnavana tista vprašanja, ki v dosedanjih sedmih seminarjih še niso prišla na vrsto, in tista, ki jih je potreba prakse nakazovala v najostrejši obliki. V ospredju obravnavanja so bile naslednje teme: pouk moderne matematike, stilistična in jezikovna interpretacija literarnega teksta, novosti iz poučevanja naravoslovnih ved, zlasti matematike in kemije, poglavja iz literarne teorije, specifičnosti pedagoškega dela v oddelkih s kombiniranim poukom itd. Tudi letošnji seminar, osmi po vrsti, je ohranil svoj osnovni, že tradicionalni karakter. Seminar je bil namreč didaktično metodičnega značaja. Te notranje vsebinske podobe seminarja tudi v bodoče ne kaže spreminjati, čeprav se Vedno močneje pojavljajo misli za reorganizacijo seminarja. Pomisliti bo treba le na sodobnejše oblike seminarja, kot jih je uveljavila v zadnjem času vedno bolj praktična in uporabna andragoška znanost. V seminar bo treba vključiti modernejše metode didaktičnega dela z odraslimi, na primer razgovore za okroglo mizo, skupinsko obliko dela, čimbolj aktivno sodelovanje udeležencev, predvsem pa konkretno individualno pripravo na seminar. Pomembnosti in uspešnosti seminarja ni moč meriti samo po očitnih rezultatih, ki jih nudijo posamezna predavanja. Vrednejši rezultat seminarja je nedvomno tisti, ki ostane v udeležencih še dolgo potem, ko se spet vrnejo v učilnice k svojim učencem. Seminar jih je notranje obogatil; dal jim je spodbude za nadaljnjo osebno pedagoško rast. Predavanja sama gotovo ne morejo udeležencem posredovati v popolni o-bliki vseh novosti in dosežkov metodično didaktičnega značaja. Lahko pa seminariste pridobe za lastno izpopolnjevanje, lahko vznemirijo njihovo pedagoško vest in jim nakažejo pot, po kateri bodo lahko prišli pri vsakodnevnem šolskem delu hitreje in laže do uspehov, lahko jim odkrijejo prej neznane možnosti za uspešno'-in* terakcijo med pedagogom in učencem. V tem vidim posebne vrednost seminarja, ki jo povečuje še možnost neposrednih stikov med teminaristi samimi in med njimi in predavatelji. Ti so bili najvidnejši predstavniki svojih strok in splošno priznani pedagogi; zato so bili neposredni stiki z njimi lahko zelo Velikega pomena. Seminar za strokovno izpopolnjevanje slovenskih šolnikov na Tržaškem je ena najbolj uspešnih oblik v okviru jugoslovansko - italijanskega sodelovanja na področju šolstva, saj omogoča največjo udeležbo vseh, ki se zanimajo za napredek slovenskega šolstva na Tržaškem. Seminar pospešuje in razvija krepitev strokovno pedagoških zmogljivosti slovenskih učiteljev, s čimer neposredno vpliva na kvalitetno rast slovenske šole. To pa je naša največja želja in naš skupni interes. JANEZ SIVEC 22 LET POTEM, KO JE UTIHNIL «ZVON» SLOVENSKA PESEM NA OPČINAH Razgovor s pevovodjem Svetkom Grgičem in strokovni mnenji prof. Vrabca in prof. Ote o koncertnem nastopu zbora PD «Tabor» Dvojni zaporedni koncertni nastop openskega moškega pevskega zbora PD »Tabor* je med o-pensko .javnostjo zelo prijetno odjeknil. V zavesti openskih Slovencev je obudil spomin na čas, ko je zborovsko petje tudi na Opčinah doživljalo svojo pomlad v nepoznanih poosvoboditvenih letih tja do leta 1948, ko je takratni »Zvon* žal prenehal doneti. V kasnejših letih so se Opčine vedno bolj razvijale v naselje slovenskih razumnikov, toda kulturno življenje se »poredno s tem nikakor ni moglo razživeti. Vraščanje očitno ni bilo lahko in spet so bili predvsem avtohtoni openski domačini tisti, ki so poprijeli za delo. Življenje v domačem FTosvetnem domu je začelo ponovno kliti, prireditve so postajale pogostejše in posebnega Moški pevski zbor PD »Tabor* med koncertom na Opčinah ............................................nmiinii.hm............mm,,,,,,... PO SAMOSTOJNI RAZSTAVI V PASAŽI ROSSONI BORIS ZULJAN - OB SEDANJIH OBLIK V TIPAJOČE ISKANJE NOVEGA IZKAZA Ricmanje so dale že prenekaterega kulturnega snovalca - Prvi nauki v slovenski šoli, potem na umetnostnem inštitutu - Samostojno in z Grupo U Lepa breška vas Ricmanje, ki je zaslovela pred desetletji po vsej tedanji Avstriji zaradi svojega »upora* uradni Cerkvi, je dala nekaj ljudi, ki so se uveljavili tudi na širšem zemljepisnem področju. Mislimo pri tem na Danila Švaro, ki je prav gotovo eden največjih sodobnih slovenskih skladateljev in glasbenikov, na njegovega brata Vladimirja, ki je tudi ostal na glasbenem področju in tu ustvarjal ali poustvarjal tudi v najbolj temnih dneh fašizma, mislimo nadalje na Rada Pregarca, ki se je preizkusil s pisano besedo, v čemer se je preizkusil tudi sin Aleksej, Ricmanjka je mlada pe- * v Naši bestsellerji -A, w 9 tl Lestvico sestavlja Tržaška knjigarna.,.na podlag L tpgo-tovitev o prodaji slovenskih knjig v Trstu in Gorici. Rubrika sama ima namen nakazovati okuse in kulturne potrebe zamejskih Slovencev, obenem pa bo lahko marsikomu pomagala pri izbiri knjige. 1. Timotej Noč (Pavle Zidar); Sveta Barbara 2. Paul Schmidt: Statist na diplomatskem odru 3. France Prešeren: Pesnitve in pisma 4. Ferdo Godina: Ljudje 5. A. Trstenjak: Človek samemu sebi 6. Jerome Wykoff: Skrivnosti zemlje 7. Ilustrirana zgodovina sveta snica Mirka ali bolje Irena Žerjal-Pučnikova. K glasbeni in literarni ustvarjalnosti nujno spada tudi likovna. In tudi tu imajo Ricmanje kaj reči. halje povedano pokazati; Ricmanje je Deziderij Švara, o katerem smo pred obilnim letom nekaj zapisali. Ricmanje je Boris Zuljan, ki je sinoči po desetih dneh zaključil svojo razstavo v pasaži Rossoni Ob tej razstavi, ki je tretja njegova samostojna razstava, smo se z njim sestali na kratek pomenek, da bi nam povedal kaj več o sebi, svoji umetnosti, dosedanjih rezultatih in morda tudi o svojih načrtih. Boris Zuljan je svojih dosedanjih 28 let. rodil se je namreč leta 1944., dobro izkoristil. Z velikim zavzemanjem, z nevsakdanjo marljivostjo si je ustvaril položaj, ki je lahko solidna osnova za nove, večje uspehe. Ko je končal osnovno in nižjo srednjo šolo, seveda slovensko, se .je vpisal na umetnostni institut, kamor mu je svetovala njegova profesorica risanja in umetnostne zgodovine Franka Fomazaričeva, ki je videla v njem bodočega umetnika. Kadar se Zuljan sedaj z nekakšno hvaležnostjo spominja nje. poudarja tudi. da so miu na umetnostnem zavodu veliko dali njegovi profesorji Predonzani, Bastianutto, Car-ra im Caramori. Posebno veliko, pravi, je ohranil od tega, kar mu .je posredoval Bastianutto. In to je opazno tudi v Zuljanovih delih, predvsem v njegovih barvah. Po končanem šolanju v Trstu pa je Zuijan opravil še habilitacijo v Padovi in začel že pri osemnajstih letih poučevati na slovenskih šolah. Najprej ga je poklicna pot peljala v Dolino, od tod k Sv. Ivanu, nato na Katinaro, sedaj pa poučuje na nižji slovenski srednji šoli pri SV. Jakobu •iiiiuiiiiiiiiuiiuuiiimmiiiimiiiimmniiimiinMniimimmiiinimmimiiimiMiiiiiiiiiiiniiMiimiiiiiimimimmiunuiiimiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiMMiiiiiiiimi MARIBORSKO KULTURNO PISMO Mavrično razpet gledališki lok Gostovanje tržaškega Teatra Stabile z «Gogo» - Enodejanki na Malem odru «Na dnu» v Babičevi režiji - Dušana Mevlje BO let življenja za gledališče Minuli mesec je bil razpet kot dramaturški lok nad kulturnimi dogajanji drugih umetniških zvrsti. Dramske gledališke uprizoritve z obstranskimi dogodki vezanimi nanje, so nosile prvenstveni pečat kulturne dejavnosti, ki so bile vsaka zase kulturni dogodek. Prvi je bil gostovanje italijanskega tržaškega gledališča *Tea-tro Stabile*. z uprizoritvijo Gru-rnovega Dogodka v mestu Gogi. Že dejstvo samo, da prihaja v goste tuj gledališki ansambel na slovenski oder s slovenskim delom, je bila predvsem hrabrost, ki je mimo geste po zbliževanju dveh sosednjih kultur odjeknila izredno simpatično. Uprizoritev, ki je nosdia pečat radoživega italijanskega komedijantstva, je razkrila nove silnice v uprizarjanju Grumove Goge, ki sn sicer več ali branj ustaljene v uprizoritvah slovenskih gledališč že od njene krstne uprizoritve Zanimivo je bilo slediti temperamentni italijanski interpretaciji avtorjevih misli v imaginarnem grotesknem realizmu, ki ie s svojo turnomo grotesknostjo. vsepovsod pričujočo, deloval zelo impresionistično. Ker Se je tržaško občinstvo moglo že pred namii prepričati o prizadevanjih tega gledališča in ki Ra poznajo bolje kot mi, bi samo še omenili, da ie inventivni režiser Francesco Macedonio z vsem Umetniškim ansamblom igralsko do potankosti izdelanih vlog, med katerimi bi zlasti omeni1 igralki Gino Sommaro v vlogi gospe Tereze in Franco Nutd kot Nano, ustvaril s surrealističnimi paradoksalnimi učinki izredno sugestivno predstavo, ki smo ji sledili z izredno dojemljivim zanimanjem. Marsikaj zanimivega so nam odkrili romanski gledališčniki v interpretiranju Goge, ki it s študijskega stališča izrednu dragoceno napotilo za nadaljnje vrednotenje Grumovega dela na katerega moremo biti Slovenci upravičeno p>onosni tudi z merili evropske dramaturgije. Na Malem odru v oalkonski dvorani mariborskega gledališča, sta bili uprizorjeni enodejanki «Ko kamen* francoskemu surrealističnega pisca Romaina Wein-gartena in »Igra* znanega avantgardista modeme dramaturgije Samuela Becketta V prvi pripovedi o nesrečnem ljubimcu in njegovi lepi erotični ljubici se je v samostojni interpretaciji predstavil nadarjeni igralec Ivo Leskovec. V naporni vlogi je artistično premagoval nevarnosti monologa v smisiu neplastičnosti. a je s svojo dobro razčlenjeno govorno spretnostjo in z vso intenzivnostjo igralsko docela prepričal Dušev ni in fizični napor Id ga je igra lec vložil v vlogo samocneža ie bila igralčeva storitvena ekshibi cija, ki ii pa avtorjev tekst, pc mojem mnenju, ni bil «nakovre den. Zanimivost Beckettove »Igre* je v dialogu treh igralcev ki ga te ne govorijo. Gre za dialog dveh žensk (Sonja Blaževa. Sreda Pugljeva) in moškega (Franci Gabrovšek). ki so ga v presenetljivi u-branosti z nekakšno brezbarvno hladnostjo spretno interpretirali, čeprav pri takšni ekshibiciji ostanejo ostala Igralska izrazna sredstva v drugotnem planu, odnosno. odvečna. Da bd razbili nevarnost monotonosti, se je režiser večera Voja Soldatovič. ki je obe deli zrežiral s svežim smislom za modemi teater, poslužil efektnih svetlobnih sprememb, ki so v dobršni meri čeprav ne vselej, ddnamdzirali statičnost dialoga. Maksima Gorkega dramo «Na dnu*, je mariborsko gledališče tokrat uprizorilo v tretje: leta 1920 v Nučičevi režiji, leta 1940 v Kovičevi in tokrat v Babičevi režiji. Po prvem dvajsetletnem presledku in drugem dvaintridesetletnem, je sedanja uprizoritev doživela lepo izvedbo, ko so jo bili ljubitelji gledališča, posebno še tisti, ki so se s tem delom spoznali leta 1940 v tedanji odlični uprizoritvi, pričakovali z veliko nestrpnostjo V njej ie bil čutiti premik k sodobnosti. Nekaj izvrstnih režijskih poudarkov .je govorilo tej zamisli v prid. vendar se je predstava v svoji atmosferi bolj naslanjala na že znane Gorkijeve ljudi iz dna. čeprav ie v celoti vendarle prerasla tradi cionalni okvir. Prav v tem pa jp To, kar smo povedali doslej, je za Zuljana le okvirno ogrodje, v katerega je treba vtkati njegovo likovno dejavnost, ker ga v tem našem predstavljanju jemljemo kot slikarja, kot enega tistih mlajših slovenskih likovnikov, ki so se umetnosti lotili z vso resnostjo in ne le kot nekakšne priložnostne dejavnosti, da bi zapolnili prosti čas. Zato v to območje spadajo njegovi desedanji napori, uspehi in morda tudi neuspehi. Razstava v pasaži Rossoni, ki smo jo omenili v začetku, je bila njegova tretja osebna razstava. To je lahko veliko, lahko pa tudi ne, kajti Boris Zuljan se ni začei ukvarjati z likovnostjo pred nedavnim. Prvič je javno nastopil že pred dvajstimi leti na prvem (in menda zadnjem) konkonelskem «ex tempore*. ko je dobil tudi prvo priznanje: zlato kolajno in odkup dela, ki mu ga je vzela Cassa di RIsparmio. Pozneje je sodeloval na številnih drugih skupinskih razstavah in dobil pred tremi leti nadaljnje pomembnej-še priznanje, pokal tržaškega vseučilišča na mednarodni razstavi malih slik v tržaški pristaniški postaji. Več priznanj je dobil tudi na «ex tempore* tekmovanjih, med drugim tudi lani v Piranu, kjer je dobila Grupa U, v kateri Boris Zuljan sodeluje od samega njenega začetka, diplomo za skupinsko delo. Ko smo tako prišli do Grupe U, o kateri smo pred časom obširno pisali, se moramo ob njej za trenutek ustaviti, kajti o nobenem izmed njenih šestin članov ne moremo govoriti, ne da bi govorili o njej kot celoti. Skupina, ki jo sestavljajo Boris Zuijan, Deziuerij Švara, Franko Vecchiet, Franko Vouk, Robert Kozman in Edvard Žerjal, je nastalu pravzaprav iz prijateljskih vezi, pozneje pa je dobila tudi svojo vsebino in svoja pravila. Smoter šestero mladih ali mlajših tržaških slovenskih umetnikov, ki se sicer ločijo po slogu in ižrazilih, je informirati slovensko in ne le slovensko javnost na našem področju o umetnosti. V ta program zato spada tudi razstava, ki so jo štirje člani grupe in med njimi tudi Boris Zuljan priredili v prostorih škedenjskega prosvetnega društva, razstava, ki jo je vsa skupina priredila lani v Kraški hiši v Repnu, večer ki so ga priredili lani v Gregorčičevi dvorani, kjer so se predstavili vsak zase v kot skupina s svojo mapo in podobne prireditve. Pa pustimo ob stran Grupo U in se vrnimo k Zuljanu, za katerega je strokovna kritika ob njegovi sedanji razstavi rekla, da «v najnovejših slikah, ki nam prikazujejo zimske razglede vidimo že tudi neko previdno tipajoče iskanje izhoda iz sedanjih oblik v novo izražanje*. Glede tega nam sam Zuljan pravi, da je v zadnjih letih iz svojega načina sli- Boris Zuljan v galeriji Russo (jan. 1970) kanja «nekoliko izčistil, kar je še bilo dekorativnega*, hkrati pa je izbral nekaj novih barv, ki so za nas sicer nekoliko hladne, vsekakor bolj hladne kot so bile prejšnje .vendar Zuljan vztraja pri svojem, da namerava svojo barvno lestvico še bolj skrčiti, da bi se nato mogel tako rekoč znova barvno razviti. V tem smislu mu barve služijo tudi za razlago perspektive. Skratka, ne bomo se mogli prav nič čuditi, če se bomo v bodoče srečali z Zuljanom, ki se bn še bolj razlikoval od tistega, kakršnega smo poznali še pred nedavnim. Sicer pa za to ne bo treba dolgo čakati. Letos jeseni ga bomo videli v občinski galeriji, še prej pa v Tržaški knjigami, kjer pa bo razstavljal le grafiko in risbe. FRANC UDOVIČ priznanja so bili deležni požrtvovalni dramski amaterji. Razmahnil se je tudi šport. Skratka — mialina se ie kulturno in športno, s tem pa v prvi vrsti narodno, osvestila. Opčine so začele ponovno stopati v ospredje. Toda kakšno nat bo kulturno življenje neke skupnosti, slovenske še posebej, če je brez petja? Openci, stari pevci v prvi vrsti, so to vrzel občutili. Nekaj tipajočih poskusov po obnovitvi domačega pevskega zbora ni rodilo uspeha. Razlogov je bilo več. ki so očitno bili močnejši od vol.je nekaterih navdušencev. Toda vztrajna prizadevanja vendarle niso rpogla ostati brez učinka. Pred dvema letoma in pol je okrog 25 starih pevcev prekinilo dolgoletno tišino. Na Opčine je prišel pevovodja Svetko Grgič in poslej je pot vodila samo še navzgor. Že prvi nastopi so vlili novega poguma in pritegnili nove mlajše pevce, sicer brez zborovskih izkušenj, toda polnih dobre volje. Ob koncu prve sezone ie zbor narasel na blizu 40 pevcev. Zlivanje glasov je bilo počasno, saj se je več kot polovica zborovih članov morala šele seznanjati s temeljnimi zahtevami pevske tehnike. Težave so bile, in so delno še, z uravnovešenostjo glasovnih skupin. Ko smo se te dni o vsem tem pogovarjali s pevovodjem Grgičem, je potožil zlasti glede prvih tenorjev, ki so na splošno problem naših zborov. Prav zaradi tega ustrezajo v današnji sestavi zboru pesmi v srednjih legah, to na žal omejuje repertoar. Izboljšanje glasovne sestave, in po Grgičevem prepričanju je to mogoče, saj so na Opčinah še mladi Jjud.ie. ki imajo dobre glasove, bi znatno povečalo možnost repertoarne izbire in če danes zboru najbolj ležijo živahne pesmi na šaljiva besedila ali pa udarne partizanske, bd se potem mogel z večjim uspehom posvečati slovenski narodni pesmi, za katero zmoto velja mnenje, da je lahka, in slovenski umetni pesmi. Pogovor je zasukal na prvi samostojni celovečerni zborov koncert prejšn.jo soboto in na njegovo ponovitev naslednje dni v okviru domače Prešernove proslave. Nani se je zbor začel pripravljati lanske jeseni, ko so dozoreli pogoji za prvo tako javno manifestacijo po tistem dal.vnjem letu 1948. Nekaj pesmi so obnovili iz starega repertoarja in naštudirali nekaj novih. Danes jih lahko dognano zapojejo nekaj čez dvajset. Zanimalo nas je. kakšne namene in načrte ima zbor za prihodnost. Spričo uspešnega debuta bi zbor vsekakor žele čimprej nastopiti še kje, da bo vloženi trud do kraja izkoriščen. Če prej ne, bo prvi javni nastop imel v okviru revije «Primorska poje* v skupini, ki bo nastopila v Tolminu. Nekaj se govori o možnem pobratenju z nekim zborom v Sloveni,ji, vendar je to za sedaj še skrivnost. Na vsak način ie treba železo kovati sedaj, ko io.še vroče. Dirigent Grgič se tega zaveda. obenem pa se zaveda tudi, da je treba na doseženi kvalitetni ravni graditi naprej. Doore volje ne manjka, pravi, koristno pa bi bilo še nekoliko več discipline kar zadeva obiskovanje vaj. čeprav ie treba računati z deistvom. da so v večernih urah nekateri oevci službeno zadržani. Dovolili smo si še vprašanje, kako je zadovoljen s koncertnim nastopom. »Ne še povsem, toda na splošno vsekakor, sicer pa je bolj prav. da iztečejo o tem svoje mnenje drugi...* In za to strokovno mnenje smo se obrnili na naša priznana zborovska strokovnjaka prof Ubalda Vrabca in prof. Ignacija Oto. Takole pravita: UBALD VRABEC: Mislim, da so tako pevci kakor pevovoda lahko zadovoljni z doseienimi rezultati. V naših razmerah in običajih je že veliko, da je preko 30 pevcev pokazalo toliko vztrajnosti, da je lahko pevovodja v razmeroma kratkem času pripravil celovečerni program in da je bilo izvajanje na dostojni izvajalski ravni. Da je že na prvem koncertu vključil v spored tudi eno renesančno pesem in dosegel ž njo potrebno lahkotnost podajanja. In da je bil spored tudi pester in nudil poslušalcem tudi kakšno pristno domačo nesem Razume se, da se je za prvi nastop dirigent moral poslužiti ne preveč problematičnih pesmi, ker se take pesmi lahko vključujejo v spored šele pri zborih z veliko rutino. Take rutine pa openski zbor še ne more imeti. Jo bo pa nedvomno dosegel, če bodo pevci tudi v bodoče pokazali tako vztrajnost kakor do sedaj. Najbolj o-pazna pomanjkljivost je malošte-vilnost prvih tenorjev. A na tej hibi trpijo skoro vsi pevski zbori. Mislim pa, da bi se celo v zboru samem dalo narediti kak premik t.j.. da bi se vključil med prve tenorje še kak drugi tenor ali celo prvi bas. Iz izkušnje vem, da marsikdo poje nižji glas. kakor bi mu ga narekoval njegov fiziološki ustroj, iz same komod-nosti. Za višje tone je potrebno dobro obvladovan e delovanja prepone. S primerno nego strogo tehničnega značaja se da tudi v okviru zbora samega nekoliko izboljšati pomanjkanje tenorjev. S pravilnim petjem se pevcu tekom let glas zviša, ne pa zniža. Zaključujem s ponovno ugotovitvijo, da je bil prvi nastop tega moškega zbora zadovot it? in mnogo obetajoč.* IGNACIJ OTA: rKoncert je vsekakor dobro uspel Program sicer ni bil umetniško prezahteven, bil pa je smiselno sestavljen tako. da je nudil poslušalcem kar prijeten večer. 33-članski zbor poje v srednji legi še kar dobro, pri pia-nissimih pa še ne zveni. Toda to se dogaja vsakemu zboru, ki se še bori z začetnimi težavami pri nastavku glasu. Pri Opencih so po moji sodbi šibke točke tenorji, ker pojejo s preveč zaprtimi usti. Zato pesmi v tihem petju, kakršne so bile v prvem delu sporeda (Pozdravi, Da te ni, Dobil sem pisemce) niso dovolj zvenele v nasprotju z drugimi, ki jih je zbor zapel bolj močno (Zdravica, Triglav. Žabe) in ki so izzvenele boljše in lepše. V drugem delu smo slišali vrsto domačih in tujih narodnih pesm\ Najbolj so seveda ugajale domače kot Pozimi, poleti, Nezvjesta lebje-zen in tržaška ljudska «La bora*, zapeta najprej v tržaški italijanščini in nato v slovenščini. Tudi od partizanskih so bile najboljše podane lirične, zapete tiho a po potrebi tudi sproščeno in z zanosom. Vsekakor pa je zbor pokazal, da lahko še zeln napreduje in da ima vse pogoje, da se razvije v kvaliteten vokalni ansambel.* KONCERTNI VEČER V DVORANI »J. GALLUS* Nora Jankovič in Ivan Sancin Nastopila bosta v sredo, 15. t.m. z izbranim sporedom Glasbena matica pripravlja ljubiteljem vokalne glasbe novo prijetno glasbeno doživetje. V sredo 15. t.m. ob 20.30 se bosta v akustični in za komorne nastope zelo primerni »Gallusovi dvorani* v Ul. R. Manna 29/11. predstavila naša domača pevca - solista mezzosopranistka Nora Jankovič in basist Ivan Sancin. Izvajala bosta spored domačih in tujih avtorjev, pri klavirju pa ju bo spremljala pianistka prof. Neva Merlak -Corrado. NORA JANKOVIČ je lani diplomirala iz solopetja na Tržašam konservatoriju in se v zadnjih časih s prepričljivim uspehom u-dejstvuje v javnosti kot operna pevka. Poznamo jo tudi z naiih gledaliških desk, vendar bo srečanje z njo posebno doživetje, saj jo kot solistično pevko še nismo slišali v našem krogu. IVAN SANCIN je dober znanec našega občinstva, bodisi kot zborovski pevec pri »Gallusu* in »Tržaškem oktetu*, bodisi kot solist in izvajalec opernih arij. Sedaj je angažiran v ljubljanski Operi kot solist in uživa s svojim izredno lepim in kultiviranim basom nedeljena priznanja slovenske operne publike. .............................................. KRSTNA UPRIZORITEV VERČEVE IGRE V KULTURNEM DOMU RESNIČNA BAJKA IZ VSEH ČASOV... «Ko luna škili z desnim očesom in jase veliki voz» v odrski realizaciji SG v režiji Maria Uršiča Nekaj misli o Verčevi igri »Ko luna škili f desnim očesom in jaše veliki voz*, ki je doživela krstno izvedbo na odru Kulturnega doma, sem zapisal neposredno po premierski predstavi. Tedaj sem med drugim dejal, da je ta »resnična bajka iz vseh časov* Verčeva iskrena izpoved, da pa nas z njo ni potešil v vseh dvomih, ki so nas spremljali kot gledalca, ker se je s površinskim zamahom lotil kompleksnega in kompliciranega vprašanja človeške družbe in odnosov v njej, ki jim nikoli ni mogoče najti dokončnega in pravilnega odgovora... Vprašanja, ki se ga je lotil Verč, so se pred njim lotevali že mnogi pisci in dramska literatura na to temo je precej bogata. Svoje početke ima že v klasiki in če se še vedno ni izčrpala pač pomeni, da se v tisočle- brezdušno. skoraj mehanično izgo i tudi bila mikavnost predstave varjajo le obrazi igralcev na oknih, katerih telesa ne vidimo Ne kako grozljivo jih obkrožajo njim podobne brezdušne glave, le da V množici nasb-naiočih je bilo EMIL FRELIH (Nadaljevanje na I. strani) Llvl) Bogateč (Mada) in Lidija Kozlovič (Ava) tjih vprašanje človekove svobode bistveno sp! di ni premaknilo kljub revolucijam in mnogim socialnim pridobitvam, ki dajejo pogosto varljivi vtis pravičnosti in nečesa bistveno novega v družbenih razmerjih. Vsakokratno vračanje k spoznanju, da smo kot relativno svobodna bitja vendarle še vedno sužnji nečesa, kar je med nami, a je v resnici v nas samih, pa ne pomeni samo ugotavljanja neke stvarnosti, temveč je že samo po sebi tudi tisti črviček v naši zavesti, ki nas spodbuja, da smo vendarle vedno znova pripravljeni verjeti bolj naturni potrebi kot resničnemu prepričanju, da se je vendarle vredno še enkrat žrtvovati. In tako se kolo življenja vrti naprej, ali če hočete: vrti se na istem mestu ob naših iluzijah, da se vrti naprej. Toda tudi iluzija je večkrat motor, dražilo k novim iskanjem. Ta spoznanja so v osnovi Verčeve (resnične bajke iz vseh časov) in zato se mi zdi, da je prav v tem podnaslovu zapopadeno vsebinsko jedro dela in da mu je dolg naslov z avantgardističnim navdahom le skonstruirana modna fasada z edino funkcijo, da vzbuja zanimanje in radovednost. Njegove glavne osebe A ve, Mada in Slavni Gob poosebljajo akterje večnega spopada, v katerih se lahko identificirajo akterji iz današnje in prejšnjih društvenih struktur. Ave in Mada, za srečo ustvarjena človeka, bz>-> že e samem njunem začet- ku zanjo opeharjena, sta nepoboljšljiva optimista človeškega rodu, Slavni Gob je institucionalizirano nasilje, oblast, red.... Spopad je nujen, toda kam pripelje? Do spoznanja, da zmagovalec v tem spopadu ni mogoč, da je mogoč le kompromis, ki pa je že po svojem značaju zametek starega, kajti spremeni se le obleka, spremeni se le predstavnik institucionoliziranega reda. Skratka, izhoda ni, izhod je samo v iluziji, farsa pa se nadaljuje in polkraljestvo Stolmizsedi in njegovi poljudje živijo dalje, imajo svoje vsakoletne vojne, svoje generale, svoje miličnike, svoje tajne obveščevalce, paznike, svetovalce in krvnike, pa tudi svoje Made in Ave, pa svoje nedolžne deklice in dečke, predvsem pa imajo svoje Slavne Gobe. Venčeva misel je nekako oporeč-niško izražena, vendar ostaja vseskozi le na površini in se ne spušča v globinsko vrtanje k srčiki vprašanja. Je kot slika naivca, na kateri je vse res, kar je, čeprav v dimenzijah pretirano ali poenostavljeno, realistično ali ne, manika pa ji prepričljivost izpovedi, manjka ji moč trajajočega učinkovanja na gledalčevo dojemanje. In zdi se da je zgolj verbalnost teksta in obenem krhkost dramske gradnje postavljala tudi režiserju dilemo, kako se lotiti odrske realizacije snovi, ki je nedvomno zanimiva, JOŽE KOREN (Nadaljevanje na 6. strani) DA BI NE ŠLO V POZABO IN DA BI NE POVSEM IZUMRLO •v Cimprej bo treba zbrati in proučiti izvirno tržaško slovensko narečje Nekaj primerov, kako so Italijani povzeli od nas nekaj izrazov in kako smo si mi izposodili od njih nekaj besed - Nase in njihove besede, ki so tujega izvora Vsi narodni proizvodi naj se kolikor mogoče ohranjalo v narečju. Zbirajmo tudi neznano narodne besede in pa take. ki se rabijo v nenavadnih pomenih... Tako nam svetuje Matija Murko 1). Gotovo je dosti vzrokov, da je do danes izostala proučitev tržaškega slovenskega narečja. Vem, da vprašanje te proučitve ni enostavno. Deio zna biti dolgotrajno in zamudno, toda tudi zelo zanimivo. Seveda je to delo jezikoslovca. Predvsem, če govorimo o narečju, mislim na tisto starih slovenskih «mandrjarjev*. ki ga še danes govore stari kmečki ljudje domačini. Umevno tudi. kar je bilo v tem narečju napisano in kar je še v rokopisih. Samo to je vreano proučitve. Ne pa tisto drugo, ki je nastalo konec XVIII. stoletja — predvsem v mestu, kjer ni bilo slovenskih šol — ob vedno večjem dotoku priseljencev. Zgodbice, sestavljene iz takega spri.jenega narečja, si jih pripovedujemo v veseli družbi in smeha ni ne konca ne kraja. Kot primer navajam »cvetko* iz začetka tega stoletja, ki mi jo je posredovala prijateljica Nada. Žena iz Vrdelce je prišla v trgovino jestvin in pripovedovala navzočim: «Ane kavale suo t'n p’r špetale. anuo žjenskuo papeštale. Pvej ti Lenco per ta-ijan, ke jest ne znan!* Jasno, da v tem narečju ni kaj iskati. Po izgonu Francozov iz naših krajev je neprestan dotok ljudi iz avstrijskih dežel, iz pokrajin vzdolž Jadrana in Grčije. Srednjega vzhoda. iz Italije in celo iz Francije in Anglije ustvaril nekakšen tržaški Babilon. Ti ljudie so začeli uporabljati tukajšnji govorici, ki jim nista bili prirojeni. Uporabljali so ju za eno. kaj in kako govorijo, samo da povedo, kaj hočejo. Tako so nam pridili obe narečji, slovensko in italijansko. Pri Italijanih .je v prvih desetletjih prejšnjega stoletja, staro ladinsko narečje — o katerem se najdejo prvi podatki že v XIV. stoletju — izginjalo. Da ni Mainati 2) leta 1828 napisal tistih pogovorov, bi o tem javnost zelo malo vedela. Pri trgovanju se je vedno bolj uveljavljalo beneško narečje, ki se je pa napolnilo tujih besed, pa še največ slovenskih, da je postalo prava tržaška posebnost. Po prizadevanju italijanskih kulturnih krogov se je do danes polagoma prečistilo. Vendar ni povsem slično narečju, ki ga s prijetno kanti-leno govore beneški ribiči, gondo-ljerji in sploh tamkajšnji domačini. Sicer dobimo tudi v starem ladinskem narečju besede slovenskega in nemškega izvora. Kakor vsebuje narečje slovenskih »mandrjar-jev» besede italijanskega in nemškega izvora. Toda tuie besede v teh dveh narečjih so izjeme. V okoliškem narečju, oo okrajih obstajajo razlike pri naglašanju. Včasih naletimo tudi na kakšno posebno besedo. V Ščedni in v Sv. Križu pa naletimo še na druge posebnosti. Sv. Ivan oziroma prvotni Spolaj je bil neke vrste podružnica stare tržaške »Kmečke bratovščine*. Zaradi tega domneva, da narečje sve-toivanskih mandrjarjev vsebuje elemente tržaških kmečkih ljudi, ni neosnovana. Zanimivo, da že v starem ladinskem narečju najdemo slovenske besede kot: na str. 27 la calusa = kaluža; str. 47 moznech = močnik: str. 51 el patok = potok: str. 57 el colouret = kolovrat; str. 81 Blass (Biaggio) = Blaž str. 96 una lipa = lipa in tako dalje. sporazumevanje in jim je bilo vse-.........................mn........................m........... revije DAN št. 1 (II. letnik) Ko se odloži zadnja številka revije se ustvarita takoj dva vtisa; obdelava našega okolja v njej prehaja počasi a zanesljivo iz bolj splošnih začetnih okvirjev na podrobnejše. Vedno manj je člankov, kjer mora avtor zaradi obsežnosti neobdelanega področja zajeti snov le površno in izpustiti vse tiste podrobnosti, ki so ravno najbolj pomembne in privlačne za našega bralca. Z druge strani pa se ustvari vtis, da se revija prehitro prebere. Število strani je preskromno, da bi revija na njih izrazila vse svoje »zmožnosti®. Sedaj, ko je u-redništvo že prišlo do glavne žile snovi, bi moral postati izbor člankov nekoliko obširnejši. Prvi članek o šoli strne na dve strani celotno problematiko slovenskega šolstva v Italiji. Šolstvo je za tak opis precej nehvaležna snov, zlasti naše zamejsko. Odziv nanjo je pripuščen izključno posameznikovi narodni in družbeni zavesti. Iskati dejansko povezanost šole z vsakdanjim življenjem naših družin pa pomeni brskati po žerjavici socialnih in političnih interesov. Kljub nevšečnosti je to delo, ki čaka. Uvodni članek bi lahko bol program dela za vrsto takih člankov, napisanih res »brez dolžnih obzirov in skrbi, da bi ji (šoli) z morebitnimi ocenami škodovali*, vendar tudi na tehtnejši podlagi kot so misli, da »smo Slovenci resni ljudje* in da nam zato ni všeč, če nas oblasti zapostavljajo. Tretji in zadnji del Spetičevega orisa neoškvadrizma pri nas je zaključena celota, čeprav je bil prejšnji del objavljen že pred precejšnjim časom. Članek je razgiban ne samo po gradivu, ki nudi poznavalcu domačih razmer obilo zanimivih in koristnih podatkov o tukajšnjih desničarskih krogih. Spetič pripoveduje, kot bi pripovedoval tovarišem; ko je treba preide iz tukajšnjih razmer na državne, ko naleti na daljšo nit ji sledi dokler je ne izčrpa in ko je treba potegne tudi primerne zaključke. Tekoče se prebere tudi bogato ilustriran Magajnov članek o Malti. »Naš* fotoreporter ima že bogato izkustvo v slikanju in pripovedovanju. Nič manj živo ni pripovedovanje Albina Bubniča o nekdanjem taborišču v Italiji. Bubnič zna dati pripovedovanju doživeto človeško vsebino, ne da bi pri tem uporabljal abstraktne izraze. Prizori iz koronejskih zaporov, utrinki iz taboriščene preteklosti, pogovori z današnjimi osebami se skladajo in ustvarijo vzdušje, v katerem je avtor podoživljal opisane dogodke. Tokratna novela ima precej preprosto vsebino; zgodba mladega vo jaka in njegovega nezvestega dekleta je zaprta v osebni svet čustvovanja glavnega junaka. Avtor Filibert Benedet'č, bi rad dal vtis, da je za tem še angažiran odnos do družbe izven življenja v dvoje, a o tem zasledimo le bežne nagibe, ki se izgubljajo v pripovedovanju osrednjega dogodka. V rubriki «Iz naše preteklosti* najdemo takrat dvojno zanimivost: coi« beneških noš in stari jezik, v katerem je bil izvirni zapis zabeležen. Pertotov članek o Barkovljah: za nje dejavnosti presenečenje. Mora se vprašati »zakaj? kako?*. Isto velja tudi za drugi del prikaza našega šolstva, ki ga je pripravil Drago Pahor, le da so dejstva tu tako »gosta*, da nudijo največkrat že sama odgovore na podobna vprašanja. Pravo presenečenje pa je tokratna ženska rubrikš, kjer končno najdemo članek o ženskem svetu s svobodnim odnosom do njega in vseh njegovih pritiklin, ki naj jih oskrbuje potrošniška družba. Pavel Stranj KAPLJE Prejeli smo zadnjo, dvojno številko (24-25) idrijske revije »Kaplje*, katere glavni uredi'!k je Jože Felc, odgovorni pa Vinko Cuderman. Revija se oblikovno močno razlikuje od drugih slovensidh revij, pa tudi vsebinsko ubira svoja pota. na katera ji ni mogoče vedno slediti. Sicer pa ie res, da je v njej zapisano, da »objavljeni prispevki ne izražajo stališč celotnega uredniškega odbora*, kar bi lahko razumeli. da z nekaterini objavami ne soglašajo vsi podpisani člani izdajateljskega ter uredniškega odbora. Iz vsebine naj omenimo odlomek iz drugega dela knjige Lojzeta Kavčiča «Sporočilo v spanju -— Resničnost*, katere čas dogajanja pada v leto 1950, sestavek V. Blažiča »Dvoje resničnosti*, pesmi Denisa Poniža, Darka Komaca. Jake Pavloviča. Majde Kne. Milijane Prestor, Vere Zaletel in Mete Rotovnik, spis Janka Messnerja, Janeza Bizjaka razmišljanja »Koroška spoznanja*, Vinka Cudermana «0 idoli v umetnosti* in »Odprto pismo ar. Kom-hauserjevi*, Petra Krečiča oceni o razstavah Zvesta Apollonia in Silvestra Komela v ljubljanski Mestni galeriji, Tomaža Pavšiča o 40-letnici smrti nadškofa Sedeja, Namesto recenzije in Kočljiva vprašanja — uredništvo ne odgovarja. Naj še posebej omenimo, da je Felc v svojem članku o srečanju v Krombarškem gradu zapisal med drugim: »Primorski dnevnik mn je kljub nekaterim pomislekom informativni vir bitja in žitja naših ljudi za mejo*. »Na »Kromberškem srečanju* sem kot prvi diskutant v imenu uredništva »Kapelj* podprl idejo, da bi bilo vredno osnovati Primorski dnevnik za obe strani meje in s tem posredno dal priznanje tuni dosedanjim prizadevanjem uredništva in sodelavcev PD. ki so biia doslej, razumljivo, namenjena predvsem ohranjanju in razvoju slovenske narodne skupnosti v Italiji*. Felc je tudi avtor odprtega pisma Kurtu Waldheimu glavnemu tajniku OZN in državljanu republike Avstrije, v katerem ga spominja na »narodnostno zatiranje, na genocid, ki se v različnih političnim in sociološkim razmeram prilagojeno vrši nad mojim narodom na avstrijskem Koroškem* Ko ga poziva naj kot sekretar OZN nared’ kar ni naredil kot zunanji minister republike Avstrije za slovenske Korošce, mu pravi: «Tudi ponor Avstrijcev na Vas bo slednjič v svojem bistvu le perfidna hinavščina, če bodo v svoji in Vaš’ domcvini tolerirali kruto maličenje narodnih pravic koroškim Slovencem» Pismo, mladega človeka je prikaz nekda-1 ki ga je vredno prebrati! V njem so pa tudi besede, ki smo si jih mi izposodili iz tega niso pripadale ne enemu ne drugemu narečju. Pa tudi take. ki smo se jih mi izposodili iz tega nareč.ja. Na str. 11 in 50 sehiafa = škafa = izlivek; str. 21 braida = brajda; str. 34 el badil = badil = lopata; str. 37 la sapa = šapa = rovnica; str. 45 scuarza = škuar-ca = skorja,, lupina; str. 48 mufa - mufa = plesen; str. 51 la nouiza = novica = nevesta; str. 51 malorzega = maloršiga = vzklik; str. 57 chanoua = kanava = klet (jdo navadi vinska klet); str. 73 manestra = mineštra = zelenjavna juha; str. 73 lis verzis = vrzuote = ohrovt; str. 82 Sam Zust = svjete Žust = sveti Just; str. 115 lis brentis = brjente = lesene posode za vino; str. 115 el fauz = fouč = krivec; la uende-ma = bend-ima = trgatev; in še druge. Na str. 21 in še jx> drugih straneh dobimo besede «mandria» in «mandriano». Sicer tržaški domačin ni potreben pojasnila. Res je. da je po tržaški okolici večina »mandril* že pozidana. Vendar še ka tera priča, kako so bila še pred dvema generacijama obzidana posestva in veleposestva, ki smo jih imenovali «mandrije». Na starih litografijah dobimo te mandrije že takoj za mestnim obzidjem. Vidne so tudi jx> bližnjih vzpetinah in gričih. Obdelovalci teh posestev pa so bili «mandrjarji»; pa naj so to bili spolovinarji ali lastniki, kolikor so bili obdelovalci oziroma kmetje. Na str. 21 pod črto pa najdemo tudi razlago; Mandria, parola gre-ca; recinto monastero, stalla in italiano podere chiuso. Taka obzidana veleposestva pa nikakor niso bala samo tržaška posebnost. Tudi Pinguentini 3) v svojem slovarju na str. 127 razlaga: Mandria, dal greco «mandra», man-driano - come e detto il oontadino del nostro agro, dentro i limiti del territorio eomunaie. Značilno, da tudi Generini 4) v svoji zgodovinski knjigi ko piše o svetoivanski bratovščini iz leta 1640. imenuje kmete »terrazzane*. Tudi na str. 192, kjer piše o svetoivanski «šagri», pravi:... balla-no i terrazzani nel loro caratteri-stico costume... Pa zopet Zingarelli 5) v svojem besednjaku razloži besedo »terrazzani* — nativo o abitatore di ter-ra murata o di castello. Res je, da italijanski besedi mandria in mandriano pomenita tudi čreda in črednik. Kdor ne pozna tržaške zgodovine in specifičnih okoliščin in razmer, nepravilno uporablja to drugo razlago za «mandrije» in «mandrjarje». V eni izmed svojih jjesmi. naša svetoivanska pesnica Malija Mijot pravi: «suo razpalankale vrata*,..! Verjetno je bilo to vnešeno v naše narečje še ko so naši kmetje za obzidjem ali pred obzidjem mesta čakali da »razpalankajo vrata*, mestna namreč. Za prazno klepetanje še danes pravimo: «me ne ffle*! Pa tudi: «k»j me tisto čeleštaš*! Sicer imamo tudi lasten izraz. Če kdo pripoveduje stvari brez repa in glave pravimo da; «prave pražence*. Med našimi kmeti in vrtnarji v ožji in širši okolici in po bližnjem Krasu naletimo na besedo »cango-la». Uporabljajo jo za vsebino greznic. »Cangola* je naravno gnojilo, ki ga kmetje še danes uporabljajo. Od kod se je ta beseda vzela in se vrinila v naše narečje? Saj ne najdemo razlage ne v slovenskem slovarju in ne v besednjaku. Zingarelli v svojem besednjaku na str. 1716 opisuje posodo, ki jo imenuje zangola za katero v slovenskem slovarju najdemo razlago — panja. Pri tem se naenkrat vse zatakne. Zgolj naključju je prijj.sati, da najdemo razlago tudi za to besedo, V že omenjeni Mainati ie vi knjigi na str. 55 pa v dialogih najdemo napisano:... Don Anzula la zangu-liera... 6) Pod črto pa razlago, zakaj so jo tako imenovali. Tudi Giuseppe Caprin v svoji knjigi «11 Trecento a Trieste* razloži isto z drugimi besedami. Ravno tako Giovanni Pinguentini 7) v svojem besednjaku na str. 354 razloži, da so »zanguliere* dobile ta vzdevek j» posodi »zangola*. ki so jo vsako jutro pri svojem poslu uporabljale. Naši ljudje pa so to besedo uporabili za vsebino, ki so jo ženice prenašale v «zan-goli» in jo še danes uporabljajo za vsebino greznic Vemo. da razvoj književnih jezikov potiska narečja v ozadje. Svetoivanski pisatelj Vladimir Bartol v svojem uvodu k pesnim Marije Mijot je napisal «...da so se naši učitelji trudili, da hi v šoli pa tudi izven nje. zatrli domače narečje in naučili ljudstvu govoriti omikan jezik.* Zato pa mislim, da bi bilo potrebno čimprei zabeležiti točno na glašanje in izgovarjavo pri pesmih Marije Mijot. kar ni bilo storjeno ne pri prvi in ne pri drugi izdaji njenih pesmi. V svetoivanskem narečju se zelo uporablja polglasnik e, n.pr.: t’ma — tema, uz’me — vzemi. v’n — vam, j'zna — jezna, v’č — več, n’č — nič. Pa to je samo nekoliko primerov med mnogimi. Samo strokovnjak bi znal še marsikaj izbezati in povezati ter razložiti. p. k. 1) MATIJA MURKO - Izbrano delo — Slovenska Matica Ljb. le- Homista Jožeta Falouta naše glasbeno občistvo že pozna, saj je pri nas že nastopal. Toda znani slovenski solist ni gostoval le v našem mestu, pač pa je pogosto po Italiji in drugod. Pred nekaj dnevi se je vrnil iz Milana, kjer je letos že v drugič nastopil kot solist z orkestrom vAngeli-cum». Tako publika, kot tudi strokovna kritika sta ga zelo pohvalili. Pred tem pa je Jože Falout nastopil še v Benetkah, v Padovi, Veroni in Trevisu; v novembru lani pa je nastopil v Rimu. Vedno kot solist s komornim orkestrom «1 Solisti Venetu, s kate- rim bo nastopil ponovno konec tega meseca, in sicer 28. marca v Rimu, kjer bo izvajal Mozartov Koncert za rog in orkester. Z orkestrom «Angelicum» pa je Jože Falout posnel tudi ploščo (Mozartov Koncert), hkrati pa je dobil tudi laskavo vabilo, da bi naj z istim orkestrom odpotoval na daljše gostovanje v ZDA, namreč na turnejo, ki se bo začela letos spomladi. Skratka, slovenski solist hornist Jože Falout se vedno bolj uveljavlja in upati je, da ga bomo prej ali slej ponovno imeli v gosteh tudi v našem mestu. ta 1962 — Nauki za Slovence (Iz poročila »Narodopisna razstava če-škoslovanske v Pragi 1. 1895) str. 217. 2) Avanzi dellantico dialetlo trie-stino — I sette dialoghi piacevoli pubblicati dal Mainati — Emilio Schatzmayr — Trieste Julius Daše 1891. 3) GIOVANNI PINGUENTINI -Vocabolario storico etimologico. fraseologico del d’aietto triestino (Domenioo Rossetti 1774 1842. Trieste Eug. Borsatti Editore 1954. 4) ETTORE GENERINO - Curio-sita triestine — Trieste antica e moderna — Libreria internazio-nale »Italo Svevo* Trieste 1968. 5) Vocabolario della lingua ita-liana compilato da NICOLA ZINGARELLI. 6) Izvleček iz knjige pod št. 2) str. 55: Zanguliere erano donne che andavano la mattina di buona ora per le čase a prendere e vuo-tare al mare i vaša da notte. 7) Izvleček iz knjige pod št. 3) str. 354: Zanguliera voce morta dellantico dialetto che illustrava uriattivita anche. fortunatamente scomparsa. Era cosi detta la don-na. che fino nei primi decenni del-1’Ottocento. girava per le čase della citta per asportare il con-tenuto di certi vasi. che a mezzo di recipiente piu capace. vuotava in mare. Mestiere non attraente che traeva il nome dalla »zangola* (zangola, cantaro. pitale)... PAVLA KOLARIČ BEOGRAD, 11. — Italijansko tovorno ladjo «Giovanni Angeli*, ki je sicer registrirana v Palermu in ki je pred 10 dnevi nasedla na neko podvodno peščino pred Šibenikom, so sinoči rešili. Reševalna skupina splitskega podjetja «Bro-dospas* je «osvobodila* ladjo, ki se je krepko zarila v peščino. Seveda so morali pred tem raztovoriti z ladje nekaj tovora, in sicer okoli 700 ton fosfatov. Blago je bilo namenjeno v Jugoslavijo. Resnična bajka iz vseh časov. (Nadaljevanje s 5. strani) ki pa taka, kot je, predstavlja tudi nemalo nevarnosti, da ostane brez idejne odmevnosti in tudi brez prave vizualne predstave, čeprav — in to bi hotel podčrtati so Verču, kot za gledališče rojenemu mladeniču — nekatere odrske zahtevnosti dobro znane. Tako se je rodila predstarva, ki nosi v sebi določene neskladnosti in ki se nekako vzporedno odvija na dveh polih: na Verčevi tekstovni podlagi in na režiserjevem prijemu. Ta neskladnost je včasih večja, včasih manjša, najde pa tudi stične točke in v teh je predstava najbolj jasna in tudi prepričljiva kolikor je seveda lahko prepričljiva misel, ki je Verč izraža. Vendar ostaja dejstvo, da sta avtor in rešiser hotela isto, le da sta se razšla v prijemu. Če je po eni strani Verč napisal dramo z oznako «bajka», jo je po drugi strani Uršič sprevrgel v farso, v kateri je našel dovolj svobode glede na tekst, da je lahko razbohotil svojo domiselnost v okviru moderne realizacije, v kateri so enakovredno vlogo odigrale tako scenske a-legorije kot scena sama, kostumi in glasbena oprema. Skoraj ba lahko rekli, da je odrska realizacija Verčevega dela (seveda ob glavnem deležu režije) kolektivni uspeh režiserja Uršiča, scenografa Klavdija Palčiča, kostumografke Marije Vidauove ter glasbenega opreljevalca Ivana Mi-gnozzija. O režiji sami pa bi le bilo treba pripomniti, da je v iskanju scenskih učinkov in v modernem, takorekoč avantgardnem tolmačenju besedila, vendarle zašla na nekaterih mestih v pretiravanje na škodo jasnosti zgodbe same, ki je že tako grajena linearno in zato brez svojih notranjih napetosti. Igralski delež je bil vseskozi na visoki profesionalni ravni, kar priča o veliki interpretativni razsežnosti in sposobnosti naših gledališčnikov. Lidija Kozloviče-va kot Ave, Livij Bogateč kot Mada in Rado Nakrst kot Slavni Gob so ustvarili trikotnik, v katerem se dejansko odvija ves konflikt, s potrebno igralsko dognanostjo, pri čemer je začetno navdušenje Ave in Mada ob prihodu na zemljo otipljivo plahnelo v spoznavaniu, kako je v resnici s to srečo. Razpon od navdušenja do razočaranja in dejan- ske resignacije sta Kozlovičeva in Bogateč izpeljala z veliko i-gralsko zavzetostjo in dognanostjo, Rado Nakrst pa je svojega Goba zarisal kar s karakternimi po tezami samodržca in ustvaril lik, ki je presegal piščevo predstavo o njem. O ostalih vlogah je težko govoriti individualno, čeprav so i-meli nekaj več igre Adrijan Ru-stja in Danilo Turk kot svetovalca im krvnika (njuna alegorija v drugem dejanju ni bila najbolj posrečena, čeprav dobro zaigrana), Stane Raztresen kot župan, Mira Sardočeva kot Gospa (čista odrska ujjodobitev) in Jožko Lu-keš kot general Metlagor, pa še kdo. Vse vloge z izjemo treh glavnih, so bili namreč ansambelsko uglašene na isto struno zabavne farse in njih nosilci so se tudi harmonično ujeli v lepo sozvočje, ki je prišlo do veljave zlasti ob zmedi, ki je nastala ob voini napovedi polkral.iestva Aluminji-Stolmizsedi polkral.iestvu Stolmi-zsedi, pa še ob Gobovi učni uri. Tolmačili so jih poleg omenjenih še: Silvij Kobal (Bernard), Anton Petje (Miličnik Leniks), Stane Starešinič (Taini obveščevalec), Alojz Milič (Visoki paznik) ter Mira Lampetova in Ivan Verč kot nedolžna deklica in nedolžni deček. Sodelovali so še Laura Bergnach, Dušan Jazbec, Karlo Rogelja, Josip Šušteršič in Ali-da Vogriig. Glasbo sta izvajala violinist Žarko Hrvatič in Ivan Mignoz-zi, tango je naštudirala Olga Gorjuppva. Mariborsko pismo (Nadaljevanje s 5. strani) nekaj izvrstnih likov kot Luka Amoida Tovornika. Buonov Borisa Kočevarja, Igralec Pavla Jeršina. Satin Marjana Bačka, Nataša Sivčeve. Kvašnja Pavle Brunčkove. da imenujem le nekaj vlog, katerim pa so se usj>ešno pridružili prav nastopajoči. Utesnjeno duševno in telesno stanie ljudi z dna je izvrstno podkrepila še inscenacija Svete Jovanoviča z dvema sivima poševnima blokoma, ki sta moreče visela nad izgubljenci. Tudi kostumi Vlaste Hegedušičeve so bili dobro uglašeni v celotno atmosfero. Svečano obeležje uspeli predstavi sta pridali še otvoritev slikarske razstave akad slikarja Mar- jana Pliberška iz Ljubljane pred predstavo v gledališkem foyeru in pa slavnostna počastitev 30 letnice gledališkega dela Dušana Mevije na koncu predstave. Slikar Marjan Pliberšek se j« tokrat prvič predstavil mariborskemu občinstvu z izborom prikupnih jx>krajin z morja in slovenskega planinskega ix>dročja. Likovno umetnost je študiral na Dunaju in študij Končal v Firen-zah. Usmeril se je na izrazito realistično smer, ki še najbolj odgovarja izraznim predstavitvam njegovih olj. Z njegovih podob dihajo pokrajine, morje in nebo v vsej svoji razsežni prešemosti v vseh letnih časih, ki jih je bil pričaral s poetično leporo in veliko ljubeznijo na platno S svojim izborom je vnesel v gledališki foyer prijetno vzdušje in obiskovalci se v odmorih radi zaustavljajo pred jjosameznimi Podobami. Naj še omenim, da ie slikar Marjan Pliberšek kot tehnični šef ljubljanske Opere ustvaril tudi že nad sto zelo uspešnih odrskih scenografij v skoraj vseh slovenskih gledališčih in da kot takšen prav zagotovo zasluži, da rastavl.ja prav v gledališču. Umetniško izredno bogat večer je zaključila proslava tridesetletnega igralskega dela Dušana Mev-lje. ki je javnosti znan tudi kot pisatelj. Gledališko pot je začel v Ptuju, po okupaciji Maribora pa jo je nadaljeval v Ljubljani odkoder se ie vključil v partizansko gledališče na osvobojenem slovenskem ozemlju. Po voini se ie Mevlja vrnil v Maribor in mu o-stal zvest vse do svoje tridesetletnice. Odigral je niz vlog 'n bil v začetku zlasti uspešen v interpretiranju mladeniških vlog-Vse bolj se je razvijal v karakternega igralca in z mnogimi epizodnimi vlogami dosegel svoj u-metniški vrh. Za njegovo neumorno delo na deskah mariborskega gledališča se mu ie zahvalil upravnik Ivo Kranjčič in stanovski kolegi in ga tudi obdarili-Igralski jubilej Dušana Mevije pa je le eden izmed dejavnosti tega vsestranskega kulturnega delavca širših obzorij, saj ves čas ustvarja tudi na literarnem in publicističnem polju. Zlasti znane so njegove knjige s humoristično vsebino in satirično ostjo. Kot dolgoletni urednik mariborskega Gl^ dališkega lista pa je s svojimi članki in urejevanjem mnogo prispeval h propagandi slovenske gledališke umetnosti. Veljaven od 12. do 18. marca 1972 0 OVEN (od 21. 3. do 20.4.) Precej energije se kopiči v vas in vi je ne izkoristite v celoti, zato v trenutkih nervoze izbruhnete, kar škoduje vašemu ugledu in tudi vašim uspehom, če boste previdni in bolj podjetni, bo vse prav. Možno je potovanje, pošta, obisk. Ljubljena oseba bi potrebovala nekoliko več razumevanja. Z zdravjem vse v redu, BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nekoliko več optimizma bi vam ne škodovalo. Skušajte u-vesti v delo več sistema in drugačno duševno razpoloženje. Neke skrbi se bodo razblinile, če boste smotrni v delu in v svojih opravkih. Sprejmite nasvete tistih, ki se na delo bolje spoznajo kot vi. Vse, kar je povezano z ljubeznijo, vam bo za nekaj dni tuje. Prehlad. DVOJČKA (od 21. 5. do 22.6.) Neko srečanje v prvih dneh tedna bo odločalo o poteku vaših nalog, o uspehih in spodrsljajih skozi ves teden. Bodite na to pripravljeni, kajti to bi vam moglo služiti tudi za morebiten napredek v službi ali na delu. Kontrolirajte svoje obnašanje. Močno boste živčni. Tega pa ne kažite niti v javnosti, niti doma. Zdravje dobro, RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Močno vas tlači tesnoba, ker ste negotovi o izidih nekaterih vaših pobud. Zaletavost ima včasih hO-de posledice. In vendar se od tega včasih tudi kaj naučimo. Utrujenost in nerazpoloženje skušajte nadomestiti ali kompenzirati s smotrnostjo in samozavestjo. Oseba, ki ste jo potiskali ob stran, se vam bo maščevala. Zdravje o. k. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Na delovnem področju ne bo nič novega. nič posebnega. Običajna monotonija pa naj vas ne zavede v nerazpoloženje. kajti tudi s prevelikimi novostmi bi ne bili preveč zadovoljni. Uspehov pa bo vendarle precej, čeprav ne bodo vsi vaši. Posvetite kako uro več svojcem, predvsem ljubljeni osebi, ki jo nekoliko zanemarjate. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Upoštevali vas bodo. visoko cenili, ker se bodo mogli na vašo solidnost zanesti. S kako prenagljeno potezo pa bi mogli tudi kaj pokvariti. Zato bodite smotrni in s premislekom začnite in izpeliite vsako nalogo. Dobra volja in prijetno razpoloženje je potrebno tudi zato, da bo v družini in družbi vse v redu. Prehlad. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10) Dobro boste začeli in tudi končali ta teden. Vendar bo vmes nekaj mračnih dni, za katere boste pa krivi sami, ker jemljete kako zadevo -včasih preveč na lahko. Nekdo vas bo prosil za pomoč. Ne odrecite mu je. Prav tako ne zavračajte ljubezni oziroma simpatij neke osebe, ki se poteguje za vašo družbo. Nervoza in glavobol. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Nekaj mučnih trenutkov pri odločanju o neki važni zadevi. Nato se bo vse lepo izteklo in teden bo vsestransko pozitiven. Vsekakor bo potrebno medtem pošteno zavihati rokave, kajti rezultati ne prihajajo od sebe. Tudi v ljubezni bo z vaše strani potrebna malo večja iniciativa, ker bo sicer vse padlo v vodo. Prebavne motnje. STRELEC (od 23. 11. do 20.12.) Ne iščite pomoči tam. kjer je ne boste dobili. V sedanji ostri konkurenci gleda vsakdo le nase. Zato se pravočasno potrudite, da si utrete pot. ker vam bodo sicer tekmeci zaprli vrata. To bi veljalo tudi za neke nove čustvene vezi, ki vas na eni strani mikajo, na drugi pa nekoliko odbijajo, da ste ostali «sredi poti*. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Izkoristite vse svoje zveze in vsa prijateljstva ter si utrdite položaj, kajti redkokdaj se vam bo ponudila priložnost, da bi imeli pred seboj tako jasne perspekti ve. Seveda ne bo šlo vse gladko. Tudi vljubezni oziroma v prijateljskih odnosih ne bo šlo vse tako lepo, kot ste računali. Vse vaše skrbi o zdravju so odveč. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zaupajte predvsem vase in v svo je sposobnosti. Ne bo lahko prebiti se skozi nekatere težave, ven dar računajte nekoliko tudi na srečo. ki vas vedno spremlja. Deležni boste neke časti, kar vam je v sedanjem trenutku potrebno z.a dvig morale. To na bi znalo pozitivno vplivati tudi na vaše družinske odnose, celo na vaše zdravje. RIBI (od 20. 2. d" 20. 3.) Skušajte že A v samem začetku na • ' peljati delo tako. da vam bodo pri naporih pomagali drugi, ki se na delo tudi spoznajo. Pri tem računa ite. da ves dobiček ne bo vaš. Sicer pa bi bilo preveč zahtevati od samega začetka, česar drugi ne morejo doseči dolgo. Utrujeni boste in to bo vnlivalo tudi na raznnloženje v vaši družini in družbi. TOIE SVETINA 333. (TLI.VA TRETJA KNJIGA «Le zakaj je človek tako nesvobodno bitje, da mora čakati, kdaj ga bo k sebi poklical bog? Zakaj ne odloča sam o svojem nehanju? Ali morda zato, ker tudi o svojem začetku ne more odločata? Kako nesmiselno je življenje in kako odrešujoča je smrt!... Da bi se stopil s tem ledenim tokom, se iznebil težav, bolečine in dvomov... Da bi zažarel breztelesno, pred obličjem vsemogočnega... Bolečine telesa pozdravijo ali olajšajo človeku zdravniki, bolečine duše pa mora premagati sam.» Še v cerkev se ni več zatekal. Opustil je sveto obhajilo, stike s Hacinom, stike z duhovniki, z očetom in materjo. Opravljal je samo tisto, kar mu je velevala uradna dolžnost. V bistvu je bil osamljen. Hotel se je soočiti z bogom v samem sebi. Govoril je z njim o svojem začetku in nehanju, o smislu in nesmislu stvari, 0 življenju in smrti. Kaj je resnica? Pot, ki vodi do boga, bog pa je življenje samo, življenje, vredno človeka v smrti. Podel in pokvarjen svet, ki ga je pomagal vzdrževati tudi sam, mu je postal odvečen in nezanimiv. Zato si je želel spoznati boga samega po sebi in boga v človeku. Vsak zase sta samo del celote, ki pomaga umevati stvarstvo, ločiti resnico od laži, čistost od gnusobe in greha, ki mu vsi podlegamo. Čutil je, da se mu moči vračajo. V njem se je oglašal bog in ga svaril pred ljudmi, ki se zanj borijo z mečem, ki ga imajo sredi zlata v katedralah, na slikah, nimajo pa ga v srcu. Samo v srcu je bog, uteha in rešitev. Ob tej misli Se mu je valovje reke, v katero je dolgo strmel, zavrtelo Pred očmi, kot bi ga vabilo na daljno pot... Začutil je rahlo omo-tico in prešinila ga je želja, da bi padel v vrtinec... Vtem ko se je naslonil na ograjo, ga je zgrabila za rame roka in ga zadržala kot otroka, ki mu grozi nevarnost. "Kaj je prijatelj? Kaj je z vami?» je zaslišal znan glaS' Za njim je stal Hacin, v suknjiču z visoko zavihanim ovratnikom. Njegove drobne oči za debelimi stekli so sijale vam in skozenj ko dva kristala. "Iskal sem vas, pa vas nisem našel. Važno novico imam za vas. Potolažila bi vašo žalost in vam vrnila moč in zaupanje v naš boj...» Valjhun je čutil, da ta človek voha v sočloveku strah 1® nezadovoljstvo kot lovski pes. Svol čas so ga vsi občudovali-saj se je po njegovem sovraštvu do vsega rdečega zgledovala mladina katoliške bojevniške akcije; Valjhun pa ga je v tem trenutku zasovražil. Zlahka bi se obrnil, mu pokazal hrbet i® šel svojo pot. Pa si ni upal. Tudi radovednost, kaj ve zanj novega, ga je premotila, da je šel z njim v stolno cerkev- «Kako to, da ste nejevoljni ob naši veliki zmagi? Maf vam ne ugaja, da sem napravil to, kar niso mogli napraviti ®e Nemci ne Italijani?« Globoko je zajel vlažni zrak in olajšano dejal: "Kako svobodno se dihal... Ali niste srečni, ko lahko gle' date reko, pa se vam ni treba bati, da bi vas kdo porinil vanjo, ali pa, da bi izza vogala stopil neznanec in vas ubil kot steklega psa na pločniku?« "Seveda sem srečen... In lahko sem srečen. Zdaj, ko se ne bojimo več komunistov, se bomo morali bati svojih.« Mož z naočniki je trznil. Bilo mu je nerodno, ker Valj' hunu, ki je bil zvezni oficir in je poznal samovoljne postopke nekaterih podivjancev v lastnih vrstah, ni vedel kaj odgovoriti. Sele ko sta prišla pred cerkvena vrata, je dejal: «Dai sem vam besedo in držal sem jo. Našel in kaznoval sem storilca. Izročil bi ga bil vam, ker pa vem, da vas ie čustveno močno prizadelo in da ste nad stvarmi, sem zadevo uredil sam.» DANES NEDELJA, 12. MARCA 1972 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu Vesna — Libertas * * * 15.00 v Bazovici Zarja — Breg * * * 15.00 v Trstu, Sv. Sergij Flaminio — Juventina 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Opčinah Vianl — Primorec * * * 15.00 na Proseku Olimpija — Libertas Barkovlje # * * 10.15 v Trstu, Ul Flavia Esperia — Primorje * * w 10.30 na Proseku libertas Prosek — Union 70PRVENSTVENO TEK. MLADINCEV 13.00 na Proseku Primorje — Don Bosco NARAŠČAJNIKI 13.00 v Trstu, stadion «1. Inter SS — Breg * * * 9.15 v Padričah Rosandra Z. — Union * * * 13.00 v Trstu, Sv. Sergij Giarizzole A — Gaja * * * 15.00 v Križu Vesna — Triestina A * * * 10.45 v Padričah Don Bosco — Primorje ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 10 30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — CUS Padova * * * 15.00 v Trstu, stadion «1. maj» Sokol — Vignoni 10.00 v Vicenzi Primavera Marzotto — Breg 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.30 v Trstu, pri Banih Sloga — Libertas KOŠARKA MOŠKA D LIGA 15.30 v Trstu, Ul. della /alte** . Bor — Cianocolorl * * * j ... • 1. DIVIZIJA 11.30 v Miramarskem Drevoredu Perroviario — Bor NARAŠČAJNICE 9.30 v Trstu CMM — Polet SMUČANJE T. KERČIVOJ in P. MARINETTO 9.00 v Trbižu Sodeluje tudi SPDT (najmlajši) * * * NAMIZNI TENIS DEŽELNA PRVENSTVA 8 30 v Trstu, Ul. Solitro Prvenstvo tretjekategornikov * * * 8.30 v Trstu, Ul. Giulia 2 Prvenstvo tretjekategornikov OBVESTILO Teniški klub Gaja obvešča svoje da bo trener na razpolago 13. marca dalje v sledečih dneh: °b sobotah in nedeljah ves dan ostale dni od 9. do 13. ure Za rezervacijo igrišč telefonirati 1,4 tel. št. 226-112 vsaj en dan prej. PO SESTANKU V TRBIŽU Prvi sadovi sodelovanja treh sosednjih dežel Deželni odbornik za šport Romano se je pred kratkim v Trbižu pogovarjal s svojima kolegoma iz sosednjih dežel — Slovenije in Koroške — o sodelovanju na medde-želni ravni. Ti razgovori so že obrodili prve sadove. Februarja so se namreč v Gorici sestali predsedniki namiznoteniških zvez vseh treh dežel in se domenili, da priredijo mednarodni namiznoteniški e-kipni turnir. Turnir se bo imenoval «Pokal Julijskih Alp» in ga bodo priredili vsako leto izmenoma v eni izmed treh dežel. Kot pobudnik si je deželni odbor FITET prevzel organizacijo prvega turnirja, ki bo 27. in 28. maja na Tržaškem. Na njem bodo nastopile po štiri ekipe iz vsake dežele. Ekipo bodo določili posamezni deželni odbori, nastopiti pa ne bo smela ljubljanska Olimpija s svojo prvo postavo. Deželni odbori so že določili svoje predstavnike za ta turnir. Slovenijo bodo zastopali Olimpija B, Jesenice, Nova Gorica in Semede- la, Koroško celovška Neuner in K AC, Volkendorf iz Beljaka in Fer-lach, našo deželo pa CGS, Julia, La Cantina in Sokol. Nosilci skupin bodo Olimpija B, Neuner in CGS, skupine pa bodo sestavljene tako: SKUPINA A: Olimpija B, KAC, Julia in Nova Gorica; SKUPINA B: Neuner, Sokol, Semedela in La Cantina; SKUPINA C: CGS. Volkendorf, Fer-lach in Jesenice. Turnir bo torej zelo zanimiv, saj bodo nastopile samo dobro pripravljene ekipe. Velik favorit je seveda Olimpija B, saj si bodo Ljubljančani tudi brez svojih najboljših lahko privoščili precej gladko zmago. Kaj več pa bomo lahko povedali o turnirju šele ko bomo zvedeli za postave vseh ekip. Med turnirjem bo tudi sestanek predstavnikov treh deželnih odborov, na katerem bodo začrtali nadaljnje sodelovanje. S. J. Dosedanji predsednik Bora Dušan Košuta na 14. rednem občnem zboru: «Slediti vzvišenim idealom naše preteklosti» V preteklem tednu je bil v Trstu 14. redni občni zbor SZ Bor. Po dolgoletnem predsednikovanju se je od funkcije prvega člana poslovil Dušan Košuta, čigar mesto je — kot smo že na kratko poročali — prevzel znani tržaški športni delavec starejše generacije Stanko Pertot. Zaradi obolelega tajnika Sirka so na tem občnem zboru podali le dve poročili: predsedniško (ki je zajemalo tudi elemente tajniškega) in blagajniško. Danes v celoti posredujemo našim bralcem predsedniško poročilo Dušana Košute: Dragi gostje, člani in prijatelji, preden podam v imenu upravnega odbora svoje 12. in zadnje predsedniško poročilo o delovanju našega združenja, želim odgovoriti vsem tistim, ki so se spraševali, kaj se dogaja pri Boru, to je, zakaj ni bilo današnje sklicanje kot običajno že januarja. Dolžan sem odgovoriti, da kljub zamudi ostajamo še vedno v obsegu pravil našega statuta in sicer člena 16, ki pravi, da se mora občni zbor vsekakor vršiti najkasneje v roku 40 dni po letni zapadlosti. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiMJiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiriiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ZARADI DATUMA TEKME ZA POKAL NARODOV Spor med nogometnima zvezama Jugoslavije in Sovjetske zveze (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Kaže, da bo morala evropska nogometna zveza, to je UEFA, rešiti spor, ki je nastal med nogometno zvezo Jugoslavije in Sovjetske zveze glede datuma odigranja prve četrtfinalne tekme za pokal narodov. UEFA je namreč kot rok za četrtfinalno tekmo za ta pokal določila 29. oziroma 30. april ter za povratno tekmo 13. in 14. maj. Nogometna zveza Jugoslavije, ki ima kot gosti-stelj pravico izbire termina prve tekme, je že 15. februarja obvestila nogometno zvezo Sovjetske zveze in UEFA, da se je odločila za 30. april. Nogometna zveza Sovjetske zveze je na to brzojavko odgovorila, da zaradi domačega koledarja ne more sprejeti 30. aprila in je predlagala, da bi tekmo odigrali 29. aprila, čeprav jo je nogometna zveza Jugoslavije obvestila, da iz organizacijskih razlogov (končane so namreč vse priprave, natiskane vstopnic^, ztpenje-ni razni aranžmaji z domačimi in tujimi turističnimi agencijami) ni mogoče menjati datuma. Nogometna zveza Sovjetske zveze vztraja pri svojem predlogu. Če Sovjeti ne bodo upoštevali razlogov Jugoslavije, bo pač morala končni sklep o datumu tekme sprejeti UEFA. Glavni tajnik nogometne zveze Jugoslavije Vašo Stojkovič je izrazil upanje, da bodo Sovjeti vendarle upoštevali razloge Jugoslavije in j« v imenu nogometne zveze Jugoslavije izjavil, da prepušča nogometni zvezi Sovjetske zveze odločitev datuma za povratno tekmo. B. B. ATLETIKA NA TEKMOVANJU V VIDMU Osebni rekord Švaba v skoku s palico V dvorani prvi uspeh atletov Bora! Na tekmovanju v Vidmu je Duško Švab v skoku s palico dosegel zelo dober rezultat 3,40 m in je s tem izenačil svoj osebni rekord. Zmagal je Videmčan Car-nielli s 4,20. Rezultat je bil več ali manj pričakovan. ker Borovi atleti s palico veliko vadijo v dvorani stadiona «Prvi maj». Švab se sicer z palico ukvarja bolj za zabavo, kot razvedrilo k trdemu delu 400-metraša. Skače s 130-funtsko palico iz fiberglasa, torej z orodjem za zelo lahke atlete. Treningi z utežmi so močno povečali telesno moč borovca, ki tako tanko palico upogne s preveliko lahkoto. V Vidmu ga je odriv palice metal zelo daleč naprej in so morali letvico postaviti skoraj za cel meter od navpičnice vtika. Ta nevšečnost je bila posledica kratkega zaleta med treningi v dvorani stadiona «Prvi maj«. V Vidmu je Švab začel skakati pri višini 3 metrov. Skočil je v prvem poskusu, nato v drugem 3,20 in v tretjem 3,40, Naslednjo višino 3,60 je v drugem poskusu le za malo zgrešil. Med poletjem bo moral Švab za boljše rezultate uporabljati nekoliko težjo palico. Njegov cilj je rezultat 3,70 m. Med lansko zimsko sezono je.v dvorani dosegel samo 3 metre, na odprtem pa 3,40 m,- Ker je bil letošnji trening dober, upravičeno pričakuje približno enak napredek. Glavni cilj borovca je vsekakor tek na 400 metrov, posebno čez ovire, udeležil pa se bo gotovo tudi deželnih tekmovanj v deseteroboju. Baje bodo tako tekmovanje priredili v Vidmu že v aprilu. K. B. MAV« PANAMA, 11. — Panamec Alianso «Pepermint» Frazer je nepričakovano osvojil naslov svetovnega prvaka vvelter junior boksarske kategorije. Po točkah je premagal Argentinca Nicolina Loccheja. NEW YORK, 11. — Ameriški boksar srednjetežke kategorije Mike Quarry je izbojeval že svojo 34. zaporedno zmago. Po točkah je premagal v desetih krogih svojega rojaka Tomma Hickxa. Quar-ry, ki je star 22 let, je kot profesionalec še nepremagan in je tre-! nutno na drugem mestu svetovne boksarske lestvice v svoji kategoriji. Zakasnitev so povzročile objektivne težave pri sestavljanju kandidatne liste za novi odbor. Odločno fn upravičeno sem zahteval, da zaradi drugih tekočih obvez, ki jih imam — med temi tudi delovne in družinske — naj bom oproščen mesta predsednika odbora, ki sem ga vršil neprekinjeno za že omenjeno dobo. To sem prosil že pred nekaj leti, nato sem ponovil na lanskem občnem zboru in o tej odločitvi sem dosedanji odbor obvestil že pred nekaj meseci. Težava pa ni bila v tem, temveč tudi v izbiri ostalih najprimernejših ljudi, da se sestavi novi odbor, ki bi bil tehnično in operativno sposoben in pripravljen pridno delati ter nadaljevati za cilje in smotre, za katere je bilo naše združenje ustanovljeno. Mislim, da kandidatna lista, ki vam bo predložena v odobritev, predstavlja vaše težnje in zahteve, da se pravilno nadaljuje športna zamejska politika našega združenja. Vam vsem pa gre zadnja beseda z glasovnico. Po tem uvodu preidem takoj k polaganju računov delovanja zadnjega leta. Obstaja več razlogov, zaradi katerih odbor ni najbolje deloval, predvsem obolelost tajnika Sirka in pomanjkanje tiste administrativne plačane moči, ki si je Bor še danes ne more privoščiti. Ven-oar se je delovanje naših atletov in atletinj nemoteno razvijalo. Prejeli smo pohvale in dosegli smo zadovoljive uspehe, ki so priča slovesa in spoštovanja, ki ju uživa Bor v krajevnem, deželnem, državnem in tudi v mednarodnem merilu. Lahko bi naredili mnogo več, ko bi dejansko ne obstajali elementi finančne stiske, pomanjkanje kadrov in športnih prostorov, ki nas omejujejo na današnje delovanje; vendar že to presega naše zmogljivosti. Ker ni tajniškega poročila bom skušal zajeti glavne točke, ki bi vanj sodile. Kljub vsem težavam smo v odbojki številčno najmočnejša organizacija v Italiji. Pri moških je prva ekipa zasedla v lanskem prvenstvu odlično drugo mesto, potem ko je izgubila samo tri tekme. Mladinci so se prav tako zelo dobro odrezali. Treba jih je pohvaliti za požrtvovalnost in vztrajnost, ki so ju pokazali v teku prvenstev. Posebno dober rezultat so dosegli v pravkar minulem mladinskem prvenstvu, ko so v povratnem delu premagali, razen Are Li-nee, vse ostale nasprotnike. Ena ekipa je tudi nastopila v promocijskem prvenstvu, kjer je zasedla peto mesto. Ženske so zasedle v lanskem prvenstvu B lige peto mesto, treba pa je poudariti, da se je odsotnost zaradi bolezni — naše Sonje Pernarčič zelo poznala. Pri junior-kah so dekleta zgubila mestni finale s šesterko DMA. Naše ženske Novi Borov predsednik Stanko Pertot ekipe so nastopile tudi v promocijskih prvenstvih, kjer so tudi dosegle vrsto prestižnih rezultatov. Velik uspeh je dosegla naša najmlajša ženska ekipa, ko je na tekmovanju Mladinskih iger (Giochi della Gioventu) zasedla prvo mesto v deželi in šele v meddeželnem finalu podlegla nasprotniku v nemogočih okoliščinah. Odbojki je že blizu košarka. Dejavnost pretekle košarkarske sezone moramo oceniti kot zadovoljivo, ne toliko zaradi izidov, kot zaradi programa, ki si ga je nadejala sekcija, in sicer: «politiko mladih«. To se pravi: dati možnost mladim, da se v raznih prvenstvih tehnično in psihološko izpilijo in da bodo tako prav kmalu lahko zamenjali starejše igralce v višjih prvenstvih. Ta politika daje že sedaj zadovoljive rezultate, saj so bili prav mlajši igralci v zadnjih tekmah boljši in so tako popolnoma poplačali zaupanje, ki ga je v njih imel trener prof. Mari-Ukmar. Sicer pa preidimo k aktivnosti, ki jo je imela sekcija v prejšnjem letu. Bor je nastopil v naslednjih prvenstvih: v D ligi, v prvi diviziji, v prvenstvu mladincev, naraščajnikov z dvema ekipama, mlajših mladincev, dečkov, na Mladinskih igrah in z dvema ekipama v minibasketu. Skupno torej je delovalo deset ekip, s približno 100 igralci, kar predstavlja za košarkarsko sekcijo rekord ter bogato žetev, za dolgoletno delo.. Košarka se je pri našem združenju tako razcvetela, da sta samo požrtvovalnost in pridnost trenerja profesorja Marija-Ukrtiarja' iti nje-.govih najožjih sodelavcev — igral-cev-trenerjev Lakoviča in Rudeža, Jkljubovali faktorjem, ki sem jih 'prej omenil, če vzamemo v 'poštev še izvenprvenstvene in tudi dru- Dosedanji predsednik Dušan Košuta med branjem svojega poročila Del udeležencev Borovega občnega zbora Volilna komisija šteje glasovnice za novi odbor člani novoizvoljenega izvršnega in nadzornega odbora Bora ge iniciative, organiziranje turnirjev in ostale dejavnosti, ki jih naši atleti opravljajo, moramo biti vsekakor z dosedanjimi uspehi zadovoljni; dovolite mi zato, da izrečem vam vsem prav iskreno pohvalo. Mislim, da je najpomembnejši uspeh minule sezone turnir mini-basketa povezan s kulturno prireditvijo in z okroglo mizo o vlogi aktivnega športa v fizičnem in psihološkem razvoju mladega človeka v današnjem svetu, s sodelovanjem priznanih italijanskih in slovenskih pedagogov. Pokrovitelj za to prireditev je bila tržaška pokrajina, kar je samo po sebi veliko priznanje. Naši malčki so kljub zelo močni konkurenci dosegli končno zmago in so tako še potrdili uspeh omenjenega turnirja, ki spodbuja naprej po tej poti. Naj vas seznanim, da je bil to prvi tovrstni turnir v Italiji, o katerem je zelo popularna in prvorazredna italijanska revija košarke «1 giganti del basket« pohvalno poročala in mu posvetila skoraj eno celo stran. Pri tem bežnem pregledu moram omeniti tudi atletsko sekcijo z Vojkom Cesarjem na čelu, katera tiho, intenzivno in izredno požrtvovalno trenira in nas častno zastopa na atletskih stezah. Teženj, da se pomnoži in razširi delovanje na druge panoge, ne manjka, vendar nam do sedaj ni bilo mogoče premostiti težav in ovir, s katerimi se stalno soočamo. Sredstva in športni objekti, ki so nam na razpolago, nas pri našem delu stalno pogojujejo. Po 14-let-nem življenju našega združenja še ne moremo planirati dela vnaprej, kar bi bilo ne samo potrebno, temveč statutarno obvezno. Zato kot se je dosedanji odbor boril, da bi bil kos vsem tem problemom, tako se bo moral tudi novoizvoljeni odbor potruditi in skušati, da poleg običajnih dosegljivih finančnih virov, poišče še druge, ki bi omogočili nemoteno in perspektivno nadaljnje delovanje. Iz blagajniškega poročila boste spoznali, da poleg dela so morali posamezni odborniki segati tudi v lastni žep s posojili. Samo na tak način in z izdatno pomočjo SKGZ — kateri moramo biti še posebej hvaležni za razumevanje — smo Boru omogočili nadaljevanje prvenstev, ki so še v teku. Zato, še enkrat apeliramo na vse naše podporne člane, posameznike in zamejske Slovence ter javne ustanove, za večje razumevanje pri moralni in finančni pomoči. Samo ta ko bomo kos težavam, tradicijam .in zahtevam ter obdržali sloves in priznanje, do katerih so se naši 'fantje in dekleta dokopali x velikim trudom. Pred nekaj meseci se je Bor včlanil v ZSŠD — Zvezo slov. športnih društev v Italiji — potem ko so bili nekateri neosnovani očitki in nesporazumi odstranjeni in je bila izrečena obljuba, da se dopolni obstoječi pravilnik. Ker je bilo naše združenje že v preteklosti pobudnik take skupne organizacije in se je zanjo vedno zavzemalo z veseljem, je povsem logično, da si pričakuje vsestransko okrepitev tako potrebne športne zveze. Naša težnja je — vsaj na športnem področju — po enotnem reprezentančnem nastopu vseh slovenskih športnikov na raznih prvenstvih v naši državi, oziroma v panogah, kjer naši atleti nekaj pomenijo in se uveljavljajo. Lastnosti vseh članov ZSŠD pa morajo biti predvsem športna etika, morala, odkritosrčnost in sodelovanje brez izjeme vseh tistih, ki jim je pri srcu razcvet našega športa kot važnega dejavnika pri izoblikovanju naše mladine. Večkrat smo že poudarili, da smo važen dejavnik v sklopu celotne dejavnosti slovenske manjšine v zamejstvu; zato zahtevamo, da smo deležni priznanja in pomoči pri našem delu, ki, kakor vemo, ni omejeno izključno na športno področje. Celotna naša problematika bi morala biti deležna obširnega razpravljanja, vendar nisem v stanju, da bi to zajel v svojem poročilu, ker bi se preveč zavleklo. Še nekaj besed izven našega ozkega kroga. Današnje družbene strukture škripajo pod pritiskom pravičnejših in naprednejših zahtev po koreniti spremembi družbe same v odnosu do človeka in vsega, kar spada v delokrog njegovega vsakdanjega delovanja. Tudi na tej fronti marajo biti športniki v prvi vrsti in se boriti za dosego tistih človečanskih pravic in demokratičnih odnosov, za katere so se vaši predniki borili, trpeli po ječah, stradali v taboriščih, umirali, padali. Mi Slovenci se z upravičenim ponosom predstavimo, da smo kot majhen narod — preko vseh naših moči doprinesli k osvoboditvi in zmagi načel socialne in nacionalne enakopravnosti velik delež. Vi, mlajša generacija, ste dolžni, da nadaljujete po tej poti, če hočete, da ideali, za katere so se padli borci žrtvovali, ne ostanejo prazne besede in nekaj črk vklesanih na naših spomenikih. To se mora usidrati v vaša srca; njihov duh in hrepenenje morata ostati sveža v naših mislih pri vsakdanjem konkretnem delu za dobrobit našega življa in naroda, s katerim je naša usoda vezana, za dobrobit naroda matične domovine in vsega človeštva, ki se mora še danes ponekod boriti z orožjem za najosnovnejše človečanske pravice in svobodo. Ostanite zvesti, prenašajte drugim te vzvišene ideale in bodite ponosni in vredni do skrajnosti, takega upornega nasledstva. Tak mora biti lik pravega človeka in še posebno pravega športnika! Ob zaključku in v lastnem imenu čutim dolžnost, da se vsem vam zahvalim, vam, ki ste dolga leta ponavljali zaupanje vame, čeprav nisem mogel vedno zadovoljiti vaših potreb in zahtev. Posebna zahvala vsem, ki so z menoj sodelovali in tudi vsem tistim, ki so moje delo včasih kritizirali, ker me je prav taka dobronamerna kritika opozarjala na napake, ki so pri kakršnem koli delu neizbežne. Zapuščam mesto s čisto vestjo, v prepričanju, da je bil tudi pri napakah moj edini cilj razvoj in korist ne samo našega združenja, ampak tudi celotnega našega športnega življenja. Pri tako številnem in razvejanem delovanju ni bilo lahko ugoditi in zadovoljiti vse komponente, posamezne atlete in člane, ki so tvorili in tvorijo sZ Bor. Zato naj mi ne zamerijo: ostanimo še dalje dobri prijatelji, ki težijo k istim ciljem. Prebil sem z vami del svojega življenja z navdušenjem in zadovoljstvom, kljub raznim neizbežnim oviram, ostal bom z vami kot zvest član naše športne družine, srečen ko mi bo dana prilika vsestranske osebne skromne Rfflnofii,- ...................... , Dovolite mi še, da s tega javnega mesta izrečem pohvalo tov. Gorazdu Veselu, ki je v ostri konkurenci zasedel na italijanskem smučarskem prvenstvu novinarjev prvo mesto: to je še en dokaz vitalnosti, vztrajnosti, požrtvovalnosti in bor benostj našega človeka. Še enkrat vsem moja prisrčna hvala in hvala v imenu ŠZ Bor Primorskemu dnevniku, vsem slovenskim revijam in časopisom, ljub ljanskemu Delu, radiu Trst A in radiu Koper, ki so vedno poudarjali in popularizirali dosežene uspehe, delovanje in pomembnost Bora v sklopu slovenske zamejske dejavnosti. Novemu izvoljenemu odboru želim obilo sreče v nadaljevanju plodnejšega dela. Ob koncu občnega zbora se je novoizvoljeni predsednik Pertot zahvalil za izvolitev ter je dodal, da sprejema novo funkcijo le za ene leto, da v tem času ne bo mogel obiskovati vseh sej, obenem pa sprejema predsedniško mesto le s pogojem, da bo v odboru tudi Dušan Košuta. ODBOJKA Pod vodstvom podpredsednika i-talijanske odbojkarske zveze Becca-rija se bo v Rimu 25. in 26. t m. sestala delovna skupina FIPAV, da bi proučila razna določila glede prvenstev v prihodnjih letih. Prisotni bodo tudi predsedniki deželnih odborov FIPAV. — -"T . «Je to res?» se je začudil Valjhun. , «Da, gospod poročnik! Jaz sem doslej še vsakomur vrnil, ** mi je napravil zlo, in vsakomur, ki mi je napravil dobro.« «Kdo je bil to?« Povedal mu je ime enega izmed znanih policistov. «Kdo ve, kaj je vodilo tega človeka? Na videz je bil kot ?**“&, v resnici pa je bil volk. Skominjala ga je kri, nasilstvo t>rez potrebe... To pa ni bila edina nerodnost. Tudi samovoljen je zagrešil in imetje sd je prisvajal. Veste, gospod poroč-jaz se ogrevam za vsa sredstva, kadar jih opravičujeta *v®ti namen in vdanost naši ideji. Nisem pa za izrabljanje.« «Kaj ste napravili z njim?« «Zanima me, kaj bi napravili vi?« »Postavil bi ga pred sodišče.« . »čisto vam podobno... Pravnik ste, vojak in formalist. S ph bd omadeževali ime domobranske vojske in naše gibanje. az ukrepam drugače. Danes zjutraj je bil ustreljen. Poslal ga s posebno nalogo v mestno okolico. Spremljal ga je j®nd vdan človek to ga ubil s strelom v glavo, v žep pa mu j® vtaknil listek z napisom: 'Tako kaznuje Osvobodilna fronta Orodne izdajalce!’ šla ga bova pogledat, da ne boste v dvomih. Sočustvujem * vami m razumem vas. Preveč ste napravili za to gibanje, S* bi šu mimo prek te sramote. Tudi vaš oče je rešen obtožb, rabili smo ustrezno tolmačenje to navodila. Veste, gospod Ročnik, imam dobro lastnost: nikoli se ne vmešavam v za-višjih to ne skušam jih dešifnirati. V desetletjih policij-službe sem se navadil izvajati, kar mi je bilo ukazano...« v. Valjhuna so obdajala mešana čustva. Ta človek, ki je Po letih mnogo starejši od njega, ga je vedno znova pre- *®nečal. M «... saj razumete, da je med vsako zdravo rastjo tudi w®v»l, ki ga je treba neusmiljeno izruvati.« ^Stopila sta v cerkev. Sredi sive megle, kd je ležala nad jl^tom že nekaj dni kot strupena ponjava, je bila razsvetlita to razžarjena cerkev kot prispodoba nebes. Molče sta p°icleknila pred veliko razpelo to se prekrižala. Valjhunu so misli begale. Mož ob njem pa se je zamaknil v okrvavljeni obraz Kristusa in komaj zaznavno premikal ustnice, kot bi bil sam v cerkvi. Čez čas je stopil v zakristijo to se vrnil. Prišel je duhovnik to ju spovedal. Potem sta pokleknila k mrzli, marmorni obhajilni mizi. Prišel je drug duhovnik, visok to tenak, z žalostnim obrazom, to ju obhajal. Ko se jima je hostija v ustih stopila, sta vstala. Valjhun se je čutil pomirjen. «Bog ni samo pravičen, temveč tudi neskončno milostljiv in vsemogočen.« Na policiji sta se vkrcala v terenski avto. Za spremstvo sta si vzela dva moža iz policijskega varnostnega odreda, dva izmed tistih, ki so opravljali za Hacina posebne naloge. V predmestnih naseljih se je megla nekoliko zredčila to iz daljave se je kot slutnja kazalo hribovje. Zapeljali so k hiši, kjer je stala velika skupina ljudi: žene v črnem, možje, otroci in starci. Izstopili so. «Kaj se je zgodilo?« je vprašal policijski šef. Pojasnili so mu, da so komunisti umorili njihovega človeka. Kakšno čudno naključje, da je padel v rojstni vasi! Krsta je bila v veži, okoli nje nekaj rož in sveče. Valjhun je stopil k njej to si ogledal bledi obraz mrliča. Bil je spokojen to prav nič ni kazalo, da je umrl nasilne smrti. Ta obraz ni bil prav nič podoben posiljevalcu to nasilniku. Na tihem je bil Valjhun šefu hvaležen, da je sam uredil to neprijetno reč, v srcu pa se mu je vendarle porajal rahel dvom, če je spravil s sveta pravega. Slišal je že govoriti, da neusmiljeno odstranjuje sumljive ljudi iz lastnega aparata. V kotu je sedelo nekaj deklet kot gruča splašenih ptic. Tri so na glas ihtele. Bile so pokojnikove sestre. Izrekla sta sožalje domačim to zapustila mrliča. «Ljudje, kako je kaj?« je zunaj nagovoril šef vaščane. «Hudo je, gospodje, hudo! Saj vidite, da smo vsak dan v večji nevarnosti. Zelo blizu že poka to koliko letal je vsak dan v zraku! Nič ne vemo, kaj bo, zelo smo v skrbeh,« je rekel star mož, cče dveh domobranskih vojakov, ki sta bila v postojanki pri Sv. Urhu. šef je ponovil nekaj bodrilnih besed. Preden sta sedla v avtomobil, je rekel Valjhunu: «Poročnik, mi zdaj verjamete?« «Verjamem.» »Poznam vas to vem, da ste ko sveti Tomaž, ki je moral vtakniti prste v Kristusove rane, da je verjel v križanje.« »Oprostite mi, obveščevalec sem kakor vi to vem, da so v takih primerih možne rešitve tudi samo za pomiritev duhov, če zahtevajo koristi boja.« «Vidite, tu pa gre za prijateljstvo in iskreno spoštovanje. Vi in vaša družina za nas pomenite mnogo. Prav tako težko mi je bilo kot vam. Vest me je pekla ta mi ni dala miru. Sicer se moram osebno opravičiti tudi vaši sestri, ko si opomore...« «Samo tega ne! Ta vam ne bo nikoli odpustila.« Vozili so po slabo spluženi cesti, skozi meglo, ki se je počasi trgala. Kmalu so zagledali griček, iz katerega je kot iz vode molel zvonik: Sveti Urh. Valjhun je bil zadnjikrat tu pred nekaj meseci, ko so zar menjali vso posadko. Tudi to mu je bilo znano, zakaj so jo zamenjali. Urhovoi so se preobjedli privilegijev, ki so jim pritekali spričo zaupanja, da so izvrševali posebne naloge štaba slovenskega domobranstva. Ko pa so začele krožiti med ljudmi grozljive govorice o tem kraju ta posameznih voditeljih, ki da so krvolokl, ki samovoljno ukrepajo in kradejo in se osebno okoriščajo tam, kjer jim ni naročeno, so na poveljstvu sklemli, da jih je treba zamenjati. Hacin je molčal in zrl predse. Ko je zagledal zvonik, je rahlo sklonil glavo. Nenadoma se je obrnil k Valjhunu to dejal: «človek je sam po sebi tako slab, da bi se brez vere in boga zničdil. Bil bi brez moči, zmeden, da bi življenje postalo dolgočasen pekel, v katerem bi se ljudje borili za obstanek kot živali naj nižj ih vrst. Potem človek ne bi bil krona stvarstva to smisel življenja na zemlji, temveč izrodek.« «Ali se vam ne zdi, da se to dogaja kljub vsem bogovom, ki ljudje verujejo vanje, in našemu edinemu zveličavnemu bogu?« «To je samo trenutna kriza. Vrnili se bodo časi, podobni srednjemu veku. Gospostvo cerkve bo absolutno ta znova bo samo bog središče sveta. Ali veste, zakaj je prišlo do krize? Ker ljudje zanemarjajo Kristusa. Bog je neskončen ta za nas nedoumljiv brez posrednika, Jezusa Kristusa, ki je bil človek to bog obenem. Ne glede na politične fronte se jaz borim za njegovo kraljestvo. Na zemlji bo mir, ko bodo evharistični križi stali nad vsako vasjo. Zdaj pa leži težka senca in maščevanje boga nad ljudmi, ki se od njega odvračajo. Ali sedaj razumete mojo vnemo?« «Razumem vas. Vsaj skušam vas razumeti. Večkrat sem že razmišljal, od kod črpate moč za težko breme, ki ga od vas zahteva čas. Ne veste, kako malo uvidevnosti imajo ljudje za naše delo in kako so nehvaležni...« «Res je. Kaj imam jaz od tega, kar delam? Samo očitke in zavist ta po življenju mi strežejo. Imam pa notranje zadovoljstvo, ki je zame vse. Trdno sem prepričan, da Je človek, ki hoče biti bog, izvržek, ki ga mora zemlja izpljuniti. Požrlo ga bo vesolje, človek je samo pesek v reki prehodnosti. Celo narod je za večnost samo utrinek to nič drugega.« Zapeljali so na hrib k cerkvi, obdani z bunkerji. Pod sunki severnega vetra se je megla povsem raztrgala; obležala Je samo v barjanski kotlini, kjer se je svedrala v nebo. Ustavil Jih je stražar. Iz črnih lukenj so štrleli mitraljezi. Ko jih je prepoznal, je pozdravil to odstranil španskega jezdeca, da so lahko zapeljali v postojanko. «Pojdita k fantom to poišči ta mi poveljnika,« je Hacin ukazal spremljevalcema, ko so zvedeli, da je poveljnik nekje spodaj v vasi. Nato je dejal: «Kako čudovit večer! Rad imam mesečino, ko se ti zdi, da bo pokrajina za zmeraj zaspala, če vam je prav, bi se sprehodila po svežem zraku, dokler se ne vrnejo.« Zgažen in umazan sneg jima je škripal pod nogami, ko sta zavila mimo cerkve na rob postojanke, k bunkerju, kjer se je odpiral razgled na dolenjske hoste. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1,— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč* račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P" oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.PJ* Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel TRŽAŠKI DNEVNIK OB MEDNARODNEM LETU KNJIGE 1972 Ivan Bratko o razvojnih silnicah jugosl. in slovenskega založništva Glavne misli iz njegovega petkovega predavanja v Tržaški knjigarni Kot smo že v včerajšnji številki na kratko poročali, je v petek popoldne govoril v Tržaški knjigarni pisatelj Ivan Bratko, ravnatelj Državne založbe Slovenije in predsednik založnikov Jugoslavije o razvojnih silnicah in problemih jugoslovanskega in slovenskega založništva. Iz njegovega predavanja objavljamo v naslednjem nekatere najvažnejše in najbolj zanimive odlomke. ^Mogoče nas danes najbolj zanimajo vprašanja kot: * * * .Knjiga se je v Jugoslaviji in v Sloveniji v letih 1945-72 močno razširila in obogatila. To je v zvezi s svetovno «eksplozijo znanja» s svetovnimi koprodukcijami ter z družbeno politično ureditvijo v držam, ki se kaže v založništvu v širini, toleranci, v odprtosti navzven innavznoter, posluhu za ustvarjalna kvalitetna izvirna dela, ne glede na različne Olimpe, generacije, skupinsko in idejno pripadnost. Res je, da se tu in tam pojavijo spisi s teorijami, ki so ideološko in nacionalno močno problematične ali celo škodljive, toda ti so redki, gre v bistvu za neizbežno naplavina v precej močnem toku. Res je, da nanje včasih reagiramo predimenzionirano, predramatično, preobčutljivo, navadno pa jo prezremo, kar je seveda slabše. Med največjimi založniškimi dosežki bi lahko omenili veliko občo enciklopedijo «Enciklopedijo Jugoslavije» in druge strokovne enciklopedije. O zadnji, ki je pravkar končana, je dejal njen glavni urednik Miroslav Krleža, da predstavlja neobhodno gradivo za resnično ideološko socialistično enciklopedijo Jugoslavije, ki bi jo šele morali začeti, saj so v objavljeni le informacije, včasih pa nazori, ki pripadajo preteklosti in polpreteklosti. V organizacijsko založniškem pogledu pa bi mogoče omenil Jugoslovanski sejem knjige, ki je postal tradicionalna medrepubliška in mednarodno priznana ustanova. ♦ ¥ « Ne bi sodil, da je tradicija slovenske knjige, ki jo organizirajo številni zgodovinski podvigi, med njimi količinsko in po pomenu najmočnejši tisti Mohorjeve družbe, močneje popustila ali celo izginila. Bolj verjetno smo se predvsem prilagodili novim potrebam, mentaliteti in sploh času, v katerem je položaj slovenskega naroda drugačen. če primerjamo moč našega nacionalnega trga z močjo drugih narodov, npr. italijanskega, pridemo da zaključka, da je Slovenec relativno še vedno bolj dovzeten za svojo nacionalno knjigo, saj bi si drugače težko razložili, da brez kakršne koli državne subvencije izdajamo že dvajset let tako obsežno znanstveno edicijo kot so Zbrana dela slov. pesnikov in pisateljev, ki je presegla 100 knjig in v kateri je 8000 strani komentarjev. Problemi naše nacionalne majhnosti so seveda prisotni, niso pa pretežno nepremagljivi ne brezupni. Vedno večja povezanost in modernizacija sveta ne prinaša prednosti samo angleški knjigi, temveč — često — tudi slovenski. Kdaj bi lahko sami pripravili moderne antologije svetovne likovne umetnosti? V številnih grafično in vsebinsko bogatih koproducijah z ameriškimi, angleškimi in drugimi založbami pa je to — kot kaže praksa — realno in dosegljivo tudi za nas. Moderna tehnologija omogoča vedno nove vrste cenenega tiska, tudi za najnižje naklade, kar olajšuje, širi možnosti in demokratizira objavljanje mnogih sicer neidočih izvirnih del. To je najnovejša novost grafične dejavnosti. Glavni činitelj slovenske knjige so vedno manj fi- nančne, komercialne in tehnične možnosti, vedno bolj pa avtorji ter prevajalci, njihove resnične sposobnosti, število, organiziranje. * * * In končno vprašanje, kaj lahko storijo slovenske založbe in založbe v Jugoslaviji za zamejske Slovence? Protisilnice, ki so na tem področju močne, so tudi v knjigi prisotne ter spremljajo ali celo odpirajo politiko raznarodovanja in nepriznavanja naših nacionalnih in državnih meja. V pogledu materialnih činiteljev, pa tudi sicer, nas prekašajo. Z naše strani pri jugoslovanskih založbah, zlasti pa pri slovenskih, je trdna volja izkoristiti dosedanje skromne dobre izkušnje in jih v prihodnje krepko pomnožiti. * * * Osebno vprašanje, kako v svetu plasirati naše tržaške avtorje? Mnogo več napravijo založbe in razne kulturne ustanove majhnih narodov samih, da bi uveljavile svoje avtorje v svetovnih jezikih. Naj pri tem omenim naše prevode slovenske poezije v angleščino, ki jih je pripravil dr. Janko Lavrin, med drugim štiri izdaje Prešernovih poezij, Cankarjevega Hlapca Jerneja, pesmi Alojza Grad-, V Pordenonu se je včeraj sestal svet Deželnega združenja trgovinskih zbornic, katerega članice so zbornice iz Trsta, Gorice. Vidma in Pordenona. Za novega predsednika združenja je bil imenovan predsednik pordenonske ustanove odv. Glauco Moro, ki nasleduje na tem mestu predsedniku videmske zbornice prof. Marangonu. Za podpredsednika pa je bil imenovan predsednik goriške zbornice Lupderi. Svet je na seji odobril obračun združenja za leto 1971 in proračun za tekoče leto. Sklenili so. da bodo pripravili spomenico o problemih, ki zadevajo razvoj gospodarstva v štirih pokrajinah in objasnili gledišča trgovinskih zbornic glede srednje in dolgoročnega načrtovanja gospodarstva in urbanistike v Furlaniji - Julijski kraiini. Združenje bo nadalje sestavilo besedilo statuta, po katerem naj bi bilo urejeno poslovanje same organizacije. Reforma trgiovinskij} zbornic se bo verjetno zavlekla vsled nedavnih sprememb v v.adi. Vsekakor pa naj bi bil statut deželnega združenja trgovinskih zbornic sestavljen tako, da bo posameznim zbornicam zagotovljena avtonomija v pogledu vprašanj, ki zadevajo posamezna, pokrajinska območja, združenje pa naj bi se načelno ukvarjalo le z vprašanji skupnega interesa in deželnih razsežnosti. Glede bodočega delovanja organizacije. so na seji poudarili, da se bo ta še naprej zavzemala za razvoj gospodarskih dejavnosti v deželi in zlasti industrije in trgovine. Združenje bo nadalje navezalo nove stike s tujino, da bi zagotovilo domačim proizvajalcem nova tržišča. Pri tem se bo opiralo tudi na sodelovanje posameznih ljudi in ustanov v notranjosti države in v tujimi. V ta okvir spada tudi obisk, ki ea namerava v kratkem opraviti odposlanstvo deželnih gospodarstvenikov v .»vici. V načrtu .je tudi sodelovap.jp deželne prehrambene industrije na specializiranih nika, Otona Župančiča in drugih. Seveda lahko k temu prispevajo tudi avtorji sami, če napišejo kvalitetna, tudi za svet zanimiva dela. Mogoče hipno ne gre za *ve-liko ime*, temveč za «dobro ime*, ki ga tuji založnik ne bi mogel odpraviti z običajnim: «preveč lokalno), «nekomerciaIno», •»zanimivo, a neodmevno pri naši publiki* itd. Gre za to, da se ne bi okrepili samo stiki na relaciji pisatelj — «beroči Slovenec», temveč tudi pisatelj — beroči Jugoslovan, beroči tujec kjerkoli na svetu. Primer nordijskih, češkega in drugih majhnih narodov, ki so se že uveljavili z «velikimi imeni*, je spodbuden». * * * Po Bratkovem predavanju je sledil daljši pogovor, v katerem so sodelovali pesnik in tajnik Društva slovenskih književnikov Marko Kravos, ki je sestanek tudi vodil in predavatelja ob začetku predstavil ter se mu ob zaključku zahvalil, prof. Martin Jevnikar, Stan. Oblak, prof. Ivan Teuerschuh, Stanislav Lupine, Stanislav Renko, Ivo Magajna ter predstavniki Tržaške knjigarne. Med tem pogovorom so se v prvi vrsti poskušali poiskati odgovori na vprašanja, ki zanimajo Slovence v Italiji. razstavah v Hamburgu in poglabljanje stikov z Avstrijo. Tako bodo na Dunaju pripravili razstavo deželnih dejavnosti, pri kateri bodo sodelovale trgovinske zbornice in Neodvisna ustanova za tržaško luko. Združenje si bo tudi prizadevalo, da bi se tehnično in gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo razvijalo hitreje kakor doslej. V tem smislu se namerava tesneje povezati s poslovnimi krogi iz Slovenije in Hrvatske ter pospešiti tudi sodelovanje deželnih podjetij na raznih sejmih v Jugoslaviji Zaenkrat je sklenjeno, da bodo deželni gospodarstveniki nastopili na sejmu Alpe Adria v Ljubljani in na je- NA TRGOVSKI AKADEMIJI Okrogla miza o združenju Evrope V četrtek, 9. t. m. so dijaki Trgovske akademije, na pobudo profesorskega zbora, priredili okroglo mizo, katere so se poleg dijakov udeležili tudi profesorji. Predmet razprave so bila mnenja in sodbe o uresničitvi in problemih evropskega združenja. Najprej je predstavnica petega razreda pozdravila vse prisotne in kot voditeljica okrogle mize povabila posamezne dijake naj preberejo svoje referate. Najprej smo slišali poročilo tretjega razreda, v katerem so dijakinje organizirale raziskavo v o-kolici Katinare in zbrale mnenja in sodbe najrazličnejših ljudi, od petnajstletnega dijaka pa do osemdesetletnega starčka. Nato so prebrali svoj referat dijaki četrtega razreda, ki so vodili raziskavo v okolici Šempolaja, nazadnje pa so predstavili svoje delo še dijaki zadnjega letnika, ki so zbrali mnenja iz okolice Boljunca in Zgonika. S tem je bil prvi del srečanja zaključen. Drugi del pa je bil živahnejši in obenem tudi zanimivejši, ker se je večina prisotnih spustila v debato iz katere so izšla najrazličnejša mnenja in kritike glede združitve Evrope. Mnogo je bilo predlogov kako in na katerem področju naj se Evropa združi; ker pa se današnja mladina zaveda težav, ki so s tem v zvezi, je prevladovalo pesimistično mnenje, da do združitve sploh ne bo prišlo, če pa bo, bo to le na ekonomskem področju, nikoli pa na političnem. Srečanje je po mnenju profesorjev in dijakov samih bilo zelo pozitivno in uspešno, zato gre pohvala vsem tistim, ki so na njem sodelovali posredno ali neposredno, Marjan Krpan senskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu. Združenje namerava navezati nove stike tudi z vodstvom Evropske gospodarske skupnosti ter bo v ta namen v prihodnjih mesecih odpotovalo v Bruseli odposlanstvo tukajšnjih gospodarstvenikov, ki bodo skušali med drugim doseči finančno pomoč za preusmeritev proizvodnje v obratih Furlanije - Julijske krajine. Na sporedu sta za letos še dve strokovni srečanji, in sicer III. zasedanje o letalskih zvezah med Furlanijo - Julijsko krajino in zaledjem ter zasedanje o gospodarskih vprašanjih goriške pokrajine. illliliiliiiiiiiiilllliiiiliiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiii Sobota je dan porok, včeraj pa je bila na Devinščini (Prosek), ki spada pod zgoniško občino, posebna poroka — na domu ženina, kar se zelo poredkoma zgodi. Zgoniški župan Josip Guštin je ob 12.30 namreč poročil Alojza Ferfoljo, ki je že dolgo let invalid, z Miroslavo Prašelj. V VlIllllMtllllllllllllllllfltlllllMIIIIMIIIIIIIIIIIIIItlfllllllMIIIIIIIIIIIIIlllflllllliailllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllfllllllllllllf 11111111111111111111111111111 takih primerih morajo biti štiri priče. Tako so bili za priče Srečko O-rel, Josip Kukanja, Edi Furlan in Armando Bradetič. Mirka je bila vsa srečna in zadovoljna, ker se je končno uresničilo, kar si je želela že več let, Alojz pa je bil do solz ganjen. čestitamo jima ter želimo vso srečo in zadovoljstvo. liiiiiiiiilliiiiiliiiillliilillliiiiilitiiiilillilfiiiiiiiiiiiiiitiimiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiniiiiiiiiiif ■iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiniiiitiiiiiiiiii Z VČERAJŠNJEGA SESTANKA V PORDENONU Dr. Glauco Moro novi predsednik deželnega združenja trg. zbornice Za podpredsednika imenovan geom. D. Lupieri - Združenje za tesnejše sodelovanje z Jugoslavijo Poročali smo že o proslavi 8. marca v Bazovici, kjer so se ba-zovske žene zbrale v Bazoviškem domu, obudile spomin na ta dan in se po domače poveselile. Toda ob tej priložnosti so skupno z organizatorji proslave in godci še drugače pokazale svojo zvestobo idealom, ki so nas vodili v našem težkem antifašističnem in narodnoosvobodilnem boju. Iz prostovoljnih prispevkov in od udarniško opravljenega dela ter deleža, ki ga je v ta namen odstopil član glasbenega ansambla Karlo Grgič, so zbrale 65.000 lir in jih poklonile odboru za postavitev spomenika padlim borcem NOB v Bazovici. Kot smn izvedeli, imajo namen spomenik odkriti že letos v jeseni, osnutek zanj pa je izdelal znani slovenski kipar Batič. Na sliki bazovske žene ob omizju med proslavo. /A* SPLOŠNA PLOVBA ==? piran -jugoslavija Zupančičeva 24 68330 Piran, pp I Telefon (066 ) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladlaml nosilnosti 8.000 - 19.000 ton - LINIJA OKOLI SVETA - LINIJA JADRAN ZAHOD-NA AFRIKA . JADRAN - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLD2BA - SIMEX Ljubljana - samostojna enota za uvoz-lzvuz, grosistično trgovino in za stopanje tujih tirm Za vse Informacije se prosi mo. obrnite na upravo pod.jet-la v Piranu ali na naša pred stavnlšt.va v Jugoslaviji ln v inozemstvu ŠPORT ŠPORT ŠPORT NA EVROPSKEM DVORANSKEM ATLETSKEM PRVENSTVU V GRENOBLU Prvi zmagovalci: Sanejev, Klauss, Cižova, Major, Ehrhardtova, Borzov ter ekipi Zahodne Nemčije in Poljske GRENOBLE, 11. — Danes se je začelo dvoransko atletsko prvenstvo ki je prineslo prvo zlato kolajno Sa-njejevu v troskoku. V tej disciplini je za dva cm izboljšal svoj dosedanji svetovni rekord «indoor», ki ga je postavil pred dvema letoma na Dunaju z značko 16,95 m. 1. REZULTATI FINALOV troskok Sanjejev (SZ) 16,97 2. Corbu (Romunija) 16,89 3. Ševčenko (SZ) 16,73 4. Besonov (SZ) 16,58 5. Spasojevič (Jugoslavija) 16,29 6. Sauer (Zah. Nemčija) 16,27 7. Lamitie (Francija) 16,26 8. Joschimovvski (Pol.) 16,21 9. Lasocki (Pol.) 15,86 10. Fišer (ČSSR) 15,64 1. daljina moški Klauss (V. Nem.) 8,02 2. Baumgartner (Z. Nem.) 7,99 3. Broz (ČSSR) 7,88 4. Rak (Jug.) 7,88 5. Lepik (SZ) 7,82 6. Pani (Francija) 7,79 7. Beer (V. Nem.) 7,71 8. Davies (VB) 7,64 9. Corbu (Rom.) 7,62 10. Jurca (Rom.) 7,61 1. krogla ženske Cižova (SZ) 19,41 2. Ivanova (SZ) 18,54 3. Adam (V. Nem.) 18,30 4. Hristova (Bolgarija) 17,92 5. Chevrinska (Pol.) 17,88 6. Nekrasova (SZ) 17,68 7. Vassekova (Bol.) 17,60 8. Fibingerova (ČSSR) 17,40 1. višina moški Major (Mad.) 2,24 2. Šapka (SZ) 2,22 3. Tarmak (SZ) 2,22 4. Dahlgren (švedska) 2,17 5. Maly (ČSSR) 2,17 6. Pesonen (Fin.) 2,17 7. Rihanyi (Madžarska) 2,14 8. Moravec (ČSSR) 2,14 9. Baudis (ČSSR), Wildforster (Nem.) in Le Goff (Fr.) 2,11 12. Bogdanov (Bolgarija) 2,08 13. Schivo (It.) in Dosa (Rom ) 2,05 15. Tenger (Švica) 1,95 1. 50 m ovire ženske Ehrhardt (V. Nem.) 6”85 2. Suknietvicz (Pol.) 6”94 3. Antenen (Švi.) in Rabsztyn (Pol.) 7”05 5. Bach (V. Nem.) 7” 10 6. Malhr (Av.) 7”40 1. 50 m moški Borzov (SZ) 5”75 iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiimiiiiimitiiiiiiiiiiiH VČERAJ V TRSTU 1’24”1 2’27”6 1’29”5 2’46”4 2'26”9 2’50"2 2. Komeljuk (Z) 5”81 4. Wucherer (Z. Nem.) 5”84 3. Papagerogopoulos (Gr.) 5”82 5. Vilen (Fin.) 5”93 6. Carballo (Šp.) 6”28 Štafeta 4 x 180 m ženske 1. Z. Nemčija 2. Francija 3. Avstrija štafeta 4 x 360 m moški 1. Poljska 2. Z. Nemčija 3. Francija V ostalih današnjih nastopih, v kvalifikacijah, se je Jugoslovan Sušanj prebil do polfinala teka na 400 m, nato pa je izpadel. V četrtfinalu je dosegel čas 47”84, v polfinalu pa za desetinko slabšega. V teku na 50 m z ovirami je Italijanka Ongar tudi izpadla že v kvalifikacijah, enako kot njen rojak Roscio na progi 50. m. V ženskem teku na 800 m pa se je Italijanka Govonijeva uvrstila v finale. V moškem teku na 800 m je bil Jugoslovan Medjimurec s časom 2T2”24 peti v polfinalu in je izpadel. diou (Fr.) 7”, 4. Karstens (Niz.), 5. Van Ryekegam (Belg.) * * * V prvi etapi kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja je zmagal Šved Thomas Pettersson. Proga etape Ladispoli — Alatri je merila 196 km. Lestvica: T. Pettersson (Šv.) 5.12’20”; 2. De Vlaeminck (Bel.); 3. Van Clooster (Bel.); 4. Verbeeck (Bel.); 5. Van Lindt (Bel.). SAH Sinočnjo šahovsko simultanko v Dijaškem domu v Trstu je MVM Bruno Parma odločil v svojo korist s 15,5:2,5. Poraza ni doživel v nobeni partiji, petkrat pa je remiziral. Simultanke se je udeležilo 18 ša-histov. V 1. jugoslovanski košarkarski ligi je Borac premagal Olimpijo s 101:96. THOVAOBA V mednarodnem telovadnem srečanju na Hvaru je SZ premagala Jugoslavijo s 26 točkami prednosti. Kousmm Belgijec Eddy Merckx je zmagal v drugi etapi kolesarske dirke Pariz — Nica in zasedel tudi prvo mesto na skupni lestvici. Etapa Re-villy — Autun je bila dolga 214 km. Vrstni red 1. Merckx, (Bel.) 5.50.32”, 2. Poulidor (Fr.) 3” zaost., 3. Ca- UMETNOSTNO DRSANJE je med dekleti zmagala Avstrijka Trud Schuba. Lestvica: 1. Schuba (Av.) 2778,5; 2. Magnussen (Kan.) 2745,2 ; 3. Lyn® (ZDA) 2713; 4. Almassy (Madž). 2643,3; 5. Morgenstem (V. Nem-) 2581,1. CALGARY, 11. — Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju TELOVADBA V Modeno so že dospele državne reprezentance, ki bodo nastopile 118 tekmovanju za trofejo Braglia. Sre-Čanja se bodo udeležile V. Nemčija* Francija, Romunija, Jugoslavija* Italija. V MOŠKI ODBOJKARSKI B LICI Bor z lahkoto do obeh točk BOR - OLIMPIA 3:0 (15:7, 15:10, 15:8) BOR: Orel, Plesničar, Sergij Ve ljak, Starc. Vodopivec, Grmek, Mo že, Fučka, Neubauer. GLEDALCEV: 100. SODNIKI: Tangerini (MO). D’Af-fara (UD). Gerin (TS). Rezultat tega srečanja ne pona zarja dovolj jasno lahkote, s Katero je Bor sinoči prišel do obeh so dorasli. Nekoliko uspešneje so s® upirali le v prvem nizu pa še 1° le do stanja 5:5. Nato pa je dejan sko vsa pobuda orešla v roke Trža; čanov, ki so krojili tekmo oo svOU volji. Zaradi velike razlike v kako-vosti obeh šesterk dejansko srečanje niti ni bilo posebno zanimiv®* niti napeto. Najboljša borovca na Igrišču sta bila Grmek in Sergij Veljak. Bor se je tako maščeval za P®‘ raz, ki ga je doživel v prvem del® točk. Olimpia se je namreč pred- raz* Bea ,e oozivej v prvem šibko moštvo in ! Prvenstva, ko le gostoval pri OUrr pu, obenem pa le to oiegova stavila kot dokaj kar takoj je bilo jasno, da se bo tekma odvijala enosmerno. Kljub temu, da ni mogel igrati Klavdij Veljak (zaradi poškodbe na nogi) so borovci uveljavili svojo premoč ob mreži in v polju- Gostje jim ni- Izlet v Planico Potovalni urad Aurora priredi v nedeljo, 26. marca 1972 avtobusni izlet v Planico, kjer bo zadnji dan tekem 1. svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. Cena izleta je 3.300 lir. Informacije in prijave pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cice-rone 4, telefon 29-243. Na SP v smučarskih poletih že 17 držav Včeraj je bila v Trstu tiskovna konferenca, na kateri so prireditelji predstavili prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, ki bo od 24. do 26. marca v Planica. Doslej se je že prijavilo trinajst držav, svojo udeležbo pa so najavile še štiri: Francija, Romunija, Italija (z Bazzanno in Cecconom) ter Vzh. Nemčija s svetovnim prvakom Manfredom Wolfom. ki je v Planici skočil 165 metrov daleč. Zmagovalca bo treba nedvomno iskati med olimpijskim prvakom Fortuno, drugouvrščenim v Sappo-ru Steinerjem in Avstrijcem Bach-lerjem. Skakalnica v Planici je stala 120 milijonov lir, dolga je 140 metrov in dopušča skoke tudi čez 170 m. FIS je prisilila prireditelja, da bo moral sklicati na posvet mednarodno žirijo, ki bo morala odločiti, ŠZ Bor obvešča vse člane n®" vega odbora, da bo seja v torek* 14. t. m. ob 20.30 na sedežu združenja. ...................,,mm"......................n........mm..............................................„„„„..................................,ii.H NAMIZNI TENIS ali naj dovoli skakalcem daljši zalet, če bodo dosegli mejo 158 metrov. Skakalnica ima namreč sedem startnih mest z možnostjo skokov od 120 do 165 m. Jugoslovanska televizija bo skoke predvajata v neposrednem prenosu in jih bo posredovala petnajstim državam. Poleg tega pa predvidevajo, da si bo v Planici ogledalo polete nad sto tisoč ljudi. Vsi hoteli so že rezervirani. peta zaporedna zmaga, kar le potrjuje ugotovitev, da se sester ka vrača v svojo staro formo- MIG * # * V moški odbojkarski C ligi je * Padovi Libertas premagal Kras s 3;*- * * * V odbojkarskem prvenstvu 1. nio-ške-divizije je Dom sinoči v Gra-dišču premagal Torriano s 3:2 (15:9. 8:15, 7:15, 15:6, 15:10). S to zmag® je Dom-ohranil prv0 mesto lestvice- Vstopnice za Planico Potovalni urad Aurora ima na razpolago trikotnike za avtomobile i® avtobuse ter vstopnice za ogled zaključnega tekmovanja 1. svetovnega prvenstva v smučarskih skokih v Planici, ki bo v nedeljo, 26. marca 1972 ob 10. uri. Cene: trikotnik za avtobus 1.80® lir, za osebni avto 350 lir, vstopnica za odraslo osebo 700 lir, za mla-dino do 15. leta starosti 350 lir. OBVKSTILO šporlno društvo Polet priredi v nedeljo 26. t. m. avtobusni IZLET V PLANICO Prijave sprejema trgovina čevljev Malalan, Proseška ulica 18, le-lcion 212-136. TRŽAŠKI POKAL DELOVANJE GORIŠKE BOKSARSKE ZVEZE JULIA-SOKOL 5:5 V prvem povratnem kolu Tržaškega pokala je znova prišlo do presenečenja. Po prejšnji zmagi Sokola proti Julii s 6:2, sme pričakovali, da bodo naši fantje zmagali tudi v povratnem kolu. Toda razigranim nasprotnikom je uspelo iztrgati celo neodločen izid po dolgi in naporni tekmi. Igralci Julie so bili vsi v dobri formi, nasprotno od naših predstavnikov. Odločilen za končni izid je bil poraz mladinske dvojice Fabjan - Milič, kjer je popolnoma odpovedal Fabjan. Ukmar je kljub pomanjkanju treninga zmagal v obeh tekmah in bistveno pripomogel k zmagi doslej še nepremagane dvojice. Tavčar je igral dobro le v dvojicah, med posamezniki pa je obakrat klonil. Milič se je izkazal le proti Ketteju v zadnji tekmi, kar pa ie bilo odločno premalo. Kljub izenačenju pa Sokol še vedno vod«. Takoj za petami pa mu sledi ARAC, ki je zmagal v četrtek brez borbe. Sokol mora premagati La Cantmo in izsiliti neodločen izd prot ARAC, če hoče osvojti pokal. REZULTATI: SOKOL: Fabjan (3/2), Milič (3 NC), Ukmar (3/2), Tavčar (3/3 NC) JULIA: Eccardi (3/4), Koch (3/2), Kette (3/5), Pieberger (3/3). JULIA - SOKOL 5:5 Eccardi - Milič 2:1 (—19, 14, 13) Koch-Tavčar 2:0 (17. 15) Eccardi in Kette - Milič in Fabjan 2:1 (- 16. 6. 6) Kette-Fabjan 0:2 (16, 10) Pieberger Ukmar 1:2 (17, -15. 18) Koch in Pieberger - Umkar in Tavčar 0:2 (12. 17) Eccardi - Fabjan 1:2 (-18. 13, 13) Koch-Ukmar 1:2 (15,-12,21) Kette-Milic 2:1 (18. —21, 15) Pieberger - Tavčar 2:0 (17, 16) T-ar SINOČI V NABREŽINI Sprejem pri Sokolu Sinoči je nabrežinski Sokol priredil ob priliki uvrstitve svoje moške namiznoteniške ekipe v A ligo sprejem, ki se ie začel s krajšim nastopom domačega pevskega zbora. Pod vodstvom prof. Radoviča je ubrano zapel tri pesmi. Predsednik Sokola Antek Terčon je nato povedal nekaj priložnostnih besed ter pozdravil vse prisotne, zlasti pa goste, med katerima so bili dr. Camerlengo (v imeni: prefekta), župan dr. Legiša, poslanec Škerk, komisar dr. Torre. predstavnik CONI dr. Isler. predstavnik namiznoteniške zveze Hauser. princ Torre-Tasso, predstavnik SKGZ dr. Cupin, odborniki in svetovalci devinsko - nabrežinske občine ter predstavniki slovenskih zamejskih športnih društev. Spodbudne besede je spregovoril tudi župan dr. Legiša. za njim je čestital Sokolu za uspeh dr. Isier, v imenu namiznoteniške zveze pa je spregovoril Hauser. Vodstvo Sokola je nato nagradilo igralce, ki so društvu priborili veliki uspeh. Lepe plakete so dobili Košuta. Bole, Ukmar. Fabjan in Radovič. Sledila ie zakuska, prisotni pa so ostanek večera preživeli v res prijetnem vzdušju. M. M. V gostilni «Pri Ivanki* v Ul. A-quileia v Gorici so se prejšnji večer zbrali odborniki in tekmovalci Goriške boksarske zveze (IJPG) na večerji, na katero so povabili tudi predstavnike krajevnega tiska Zbrane je pozdravil novi predsednik devetčlanskega odbora, ki so ga pred kratkim izvolili, Tullio Zorzenon, ki se je zahvalil za udeležbo tudi predsedniku deželne boksarske zveze Eugeniu Comarju. Predsednik deželne zveze itiž. Co-mar je s svoje strani ugotovil, da je opazil nov val navdušenja v vodstvu in v vrstah goriških boksarjev. Omenil je tudi, da se bodo goriški boksarji udeležili prihodnjega tekmovanja za državno boksarsko prvenstvo, ki bo v Rimu od 23. do 29. marca z dvema svojima boksarjema, Piccolom (petelinja teža) in Corecigom (srednje težka kategorija), ki sta precej dobro plasirana na državni lestvici. Tajnik Goriške boksarske zveze Vescovi je ob koncu podal še nekaj podatkov o dosedamem razvoju zveze. Rodila se ie v zelo skromnih razmerah januarja 1948 in šele od leta 1970 dalje so v njej izvedli potrebno reorganizaciio ter ustvarili temeljne pogoj* za njen nadaljnji razvoj. Takrat je bil iz voljen za predsednika sedai pokojni Alojz Kodermac, ki je pritegnil v odbor delovne člane; poskrbeli so za povečanje članstva Za letos ima društvo na progra mu 8 boksarskih srečanj Eno od teh so imeli že prejšnji mesec. Kot Maja boksarsko srečanje treh obmejnih dežel v Gorici Tekmovanje za pokal «Lojzela Kodermaca> rečeno se bodo udeležili državne#8 prvenstva konec tega meseca v mu. Sedaj se pripravljajo na h>etj” narodno boksarsko srečanje dežel: Slovenije, Koroške in Furi8' rije - JK. To nameravajo prir!f diti v veliki dvorani UGG v Gori' ci 6 maja v okviru gospodari* prireditve ESPOMEGO Taka Čanja s Slovenijo in Koroško so ri" la vedno zanimiva; letos hocel* dati pripravam zanj še posebne#8 poudarka ter bodo k sodelovali® pritegnili tudi najboljše boksarje ** Vidma, Trsta in Pordenona. Med drugimi letošnjimi nastop' ki so v načrtu, naj omenimo * nastop na poletni šagri «Juventm® v Štandrežu ter proti koncu l®*8 boksarsko tekmovanje za pokal oh®" lega predsednika društva AlOl* Kodermaca, ki mu je dal osnov za bodoči razvoj. , J. M* SMUČANJE SAUZE D'OULX, 11 - Na itel£ janskem smučarskem prvenstvu r med dekleti Lidia Pelissier odne* kar tri naslove med štirimi razpok® Ijivimi. Lestvica ženskega veleslaloma^,,/ Pelissier 1’43”9, 2. Quaglia 1’45 * 3. Rosoleni 1’46”8, 4. Motta 1’47 * Gatta 1’47”1. Lestvica kombinacije: 1. Pelissi?* 23,26, 2. Tiezza 43,39. 3. Quag1)S 60,72.