zhafteniga, fp o fhtovaniga

GOSPODA GOSPODA

JANESA K. KERSNIKA,

uzhenika naravoflovftva na z. lir. akademifhkim uzhelilhu Ljubijanfkim ?
praviga zhlena krajnfke kmetifhke drushbe, ftarafhme rezheniga
uzhelifha i. t. d.

m  MN NJEGOVIM GOM

v fpormn ifbrene ljubesni in fpofhtovanja

od njegovih

■*© m  o

pnfvez

( * i/f/ 7  v y fs


V lijiibRani,

n a t i fn i 1 Jo s li e f B1 a s n i is.

Tloif!

* •

AsfasoB .nad«mo»

'limfni' | A QK

t

■ : .. > • ... '

i.!'".!!• H ?  »'dr{/m ; ■ ■ f / ■ >ffiv v •


4nV.-mJ*nbq1 • nir»n, M 1 v

v-:: iS;K


Mj*M '#

i i.f’ i >;

» beraj ltriuie nam., Modriza mila.

K' fi hvaleslvne ferza nam sbudila.
lu Ijubesni uaflie Uefi prave
Vrozlie glnfe v’ domovino Havel

V »ligi nain v ferzih gorke vfim glafove.
De posnajo svefte naf finove
Domovine pdsni fhe sarodi; —

V ferzlmi pelini mila vfim nam bod

Ti od nekdaj mat’ fi bila blaga

Vfim finovam domorodnim draga,
Daj, de is ferzov nafliih bode peta
Vredno flavn nafliigd O z li e ta!

t Sivi fokol leti med oblake

lu meglize nam ras-sheui vlaki',

!)e nebo odpre nam zliiilo, jalno
Vfo lepoto fvojo svitlo, kratuo.

Gori lial' Jjubesiu je peljala

KzUenika nalhiga, odgrinjala
.Slie nerasodete nam fkrivnbili.

De b’ nzliile fer/.a le modroiU.

Kjer Ivetovi 1'vitli. neisfhteti

Na obok obnebja fo pripeti.

J)e v uesminih verllab le vijejo,
lil niodrbft O/.heta nam gorejo. —

Talimo v nalitih ler/.ili je vfe bilo.

/jhe le riivn’ nad nami je Ivetilo
Ino sharki svesd, in lune blede
,So vlivali v nafhe le poglede.

l’a uesnaue bile l'o pnftave

lito pota 7 ,budne iiiim narave.

Ki iti 11 vari ino tam rasdera

l’a v edinoft vezimo vfe nabera.

Tvoja nam modroft je rasodeia,

Oz h e dragi! vfe narave dela,
lil ljubesin tvoja  je iizhiia,

Ko dobrot nebefhkih ni Tlite vij H 5

De kar semlja in nadsemlje kashe,

Nam modrofti in m d z hi ne lashe
Ozlia, ki fvetove modro vlada
In s darovi tdljlsmi naf saklada.

Modro tvoje  ufta fo uzliile

In modrofti serna v naf fadile,

De obzhinfka mati ta — narava
•biliola je zhlovekii naj bolj sdrava

Nje naredite naj li vlak fposmiti,
1’risadeva fe po lijih ravnati,
lu 1'erze njegovo bo zim lilo,

De farno fe nizli ni nftvarilo;

De isvirna nibzh vl’e gofpoduje,

in vfe, karkolj pride, urediije;

De en Bog is nizh v sliivlenje klizlie,
Ki osvesdje tak modro premizhe. —

Ne odtegni nam ljubesni tvoje,

Kterih dufha proti nebu poje;

Ne presiraj mnoshize nikoli,

Ki k’ Ozhetu tako ferzbno moli:

Daj nam, neba Ozke vezlini, mili!

De b’ ljiibesin mu svelld veruiii,

Ki tak’ svefta naf v shivlenje pelje,
lu refuize nai’ uzlii vefelje.

Illagoflovi njega  fivo glavo

Ino umnoft mu obrani sdravo
De sliivlenje drago mu ne mine
Teb’ na zbali, na fliivo domovine.

Duh tvoj vezhni naj ga svefto vodi,
Kodarkolj s gibko mladoftjo bodi,
Pe na pote prave in velele
U Ijobesni fvoji jo pripelje.

Paj, de lazil nebel 1  povfod tnu fveti
Pe v Ijobesni od fmov (prejeti
iSrezbin dosbivi fhe posne leta,
Kterili hvala venze sdaj mn fpleta.

In ko pdfbljefli posno mirne zliafe.

Ko nad g roli a m selen m:ih mu riife
V nafliih ler/.ib daj ga nam noliti
In v njegovih  vnukih ga flavili.

Vnuzi nailii potlej in njegovi

Naj flave s edinmi ga glafovi:
Pe mladdft ozhela vezli imela,
Ne bo laziga , ko ta velela!

,

■ tu ;'••!<! ■ Divfj c 3 ••!!

'of isti 'h )  U

H-Vi i mir if.vnt nit ,i/in

'iti- .1 Oil'i in:;.- .i- :

< : ■■

iOl«*?-. -rinit« nm-.iVi dltijfirioij o;! ni

,

.mirt -not rtKt« srnini

'

ii.inn i :n ;; i' i’’

.

i . •. i, i 'J <’

: ! , 'i ! ,■ ■  ir’) : ,'«11 :