Hlev. 1.
V ^'j\eni Mestu 1. jniiuvarjii 1895. XI. letnik.
Jzliajftjo ], ill vaatiega meseca. Cena jim je za celo I gld., za pol leLa 50 kr. — Naročnino S|irejeiiia J. Krajec v Novem Mestu, dopist^ pa uredništvo.
Novice.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dali, plača za dvostopno petit-vrato 8 kr. za enkrat, dvaki'at 12 kr., trikrat 15 kr.
Vsem castitim naročnikom „Dol. Novic" želi Srečno Novo Leto
Vrednistvo.
Današnji list pošiljamo še vsem starim naročnikom in tudi nekaterim nenaročnikom na ogled, da si ga blagovolijo naročiti, ali pa koga druzega pridobiti. Cena listu je za celo leto po poáti I gld.
Opi'avnistvo,
Vabilo na naročbo!
s f]ai'a8[iJo Kiev Iko iiasiopijo „Dolenjske Novice" XI. leto N)ili (]e,>íeElettto delovanje spri-Žuje, da so Vťfiiio pospeševale duševni in gmotni iiapiedek iii'd .slovenskimi, zlasti pa dolenjskimi poljedelci. V ť m potrled« so si pridobile že mar-sikako /.nulugo. Zaradi tega ne potrebujejo posebnega priporoèevaiija, ker jili dovolj priporoča ïe doSfdaiije njili delovanje,
Oldjiiljiijemo, da bodo „Dolenjske Novice" tudi V boiioňerii letu prinašale temeljile poiiíne èlaiike o go.'ifiodarsLvii, vinarsivu živinoreji itd. Skrbele
FSBliffifll.
Iz južne Afrike.
Prokletstvo, katero je izrekel oÈak Noe nad hudobnim svojim sinom Kamom, kaže se v žalostnih posledicah ae dandanašnji nad potomci Kamovimi, nad zamorci. V novejšem Žasii napreduje ves svet; tudi v najskrajnejših deželah Amerike, Azije, Aťnke, Avstralije in otokov sredi Širnega morja zaiela se je razširjati prava omika. Povsod 80 katoliški misijonarji prvi. ki iz; ljubezni do nesrečnih fiivjakov iii paganov zapuščajo svojo domovino ter gredo razširjat pravo katoliško vero in z njo tudi pravo omiko tje, kamor pred njimi morda noben belokfiž>'c ni se stopil, kamor si doslej nikdo ni upal Vodi jih oííividno roka boija, ker z lastnimi moi^mi bi nikoli ne mogli toi ko storiti, kolikor sforé, ako bi jih Bog sam ne podpiral. On, ki je vse ustvaril, vlada vse po neskončni svoji previdnosti. DoŽim se v Evropi ti-
bodo vedno tudi za političen pregled, kolikor zanima pri|irofltega Dolenjca, ter /,a vsakdanje novosti 8 posebnim ozirom na Dolenj.-iko stran.
Prošilo ieto so postale „Dolenjske Novice" tudi glasilo „katoliškega političnega društva za Dolenjsko" Zaradi tega se bodo trdno in neupogljivo držjile starega slovenskega gesla: „Vse za vero, dom, cesarja!" S tem je dovolj označen duh, ki jih bo preveval, ter ob enem tudi smoter, katerega bodo zasledovale. Borile se bodo čvrsto slej ko prej za najdra/ji svetinji slovenski: za sveto vero in besedo materno, kazoČ narodu [lot do prave sreče in blaginje, brez je/,e in nepotrelmega upitja.
Cena „Dolenjskim Novicam" o.stane stara, namreS po I gld za celo leto. Kdor priloži tej naročnini Se najmanj 10 kr., postane ob enem tudi ud „katoliškega političnega društva za Dolenjsko". K temu druStvu Častite naročnike še posebno vabimo, da se kar najsteviliieje va nje vpišejo. V slogi je moči Vsesedruzi; družimo se tudi mi Dolenjci, da skupno delujemo v občni blagor narodov. Najbolje bi bilo, da bi v vsakem kraju eden nabral naročnino in udiiinc-ter jo z
Soči izneverjajo pravi krščanski veri, pristopajo v drugih delih .sveta milijoni v njen krog.
Da se marsikdaj v delovanju misijonarjev godé res pravcati čudeži, priča nam zlasti misijon menihov-trapistov v južni Afriki, kjer prebivajo Kafri, llotentotje in drugi slîèni zamorski rodovi. Pred par desetletji so v teh pokrajinah živeli .ie kanibali, t. j. divjaki, ki so jedli človeSko meso. Toda v zadnjih petnajstih letih ae je yse iz-premenilo.
Leta 1880. je Šel znani trapistovsk! prior P. Franc, rodom Tirolec, z nekaterimi redovnimi sobraii iz samostana Marija-Zve^da v Bosni na misijonsko delo v južno Afriko med divjake. Vsakdo si lahko misli, koliko težav so morali ti možje tedaj pretrpeti na dolgem potovanju, ěe več pa v neznani novi domovini. Toda trapisti so junaki, ki se dela in trpljenja nikoli in nikjer ne ustrašijo, ki se razveseljujejo le tam, kjer se jim ponuja največji in najtežavnejši delokrog. Dežela Natal, v kateri so se naselili, jim je bila zelo ugodna.
dotiřnimi imeni poslal upraviiišlvu „Dolenjskih Novic«.
Drznemo se tu prositi tž. gg. duhovne in druge narodnjake, naj po moči list priporočajo nagim dobrim, a dostikrat še ncTednim ljudem. Pre-proíít-i narod bere od dne do dne raje; skrbimo, da dobiva teène lirane za cas in večnost. Kolike poniembe so dandanes politična drui^tva, pač le predobro vemo — glejmo le /gornje Avstrijsko ! — Ali druHtva imajo moč le, ako so miioj^oiitevilna. Kadi tega ol) tej priliki še prav posebno polagamo prijateljem na srce naŠe katoliško politično društvo. Gosfjodje, delajte po vzgledu par narodnih dnhov-iiikov, ki sla nabrala vie precej članov /a društvo. Beseda ni taka reČ; ali ob pravi priliki izgovorjena, rodi obilen sad. Delajmo idruženo za isti namen, in vspeh gotovo iw i/ostane.
Uredništvo in upravništvo.
Gospodarske stvari.
Ali naj se sadno drevje na jesen ali na spomlad presaja, in ali naj se pri tem drevje kaj obreze ali nič.
So gotova kmetiska vpra^^anja, kjitera so /e zdavno rešena, pa vendar prilmjajo, kakor da bi še rešena ne bita, se vedtio od Časa do časa na dan. Med taka vprašanja spadata tudi tem vrsticam za naslov postavljena. Prvi najbolj sloveči sadjarji novejíťga Čawa, kakor dr. Lucas, Oberdick, baron Babo itd. izrekli so m /,e zdavno, oprii na védo in skušnjo, da je najboljši Ča.^ /,a presajanje sadnega drevja jesenski, ako temu fi/jČna sostava
sveta (zemlje) ne nasprotuje. V težkem ilovnatem svetil je namreč spomladanje presajanje priporoč-Ijivťjše nego jesensko. V tem slučaju narejene morajo biti pa jame že v jeseni, da ilovične kepe čez zimo razpadejo, da se v ralilo zemljo spremene.
Rayno tako so se izrekli isti najbolj sloveči sadjarji že zdavno, kako je pri presajanji sadnega drevja istemu koreninine liakor tudi vejine krone, pravilno obrezali, ne pa neobrezane saditi. No, pri vsem tem nahajajo se pa ke dandanes ljudje, kateri v teh vpra.šanjih še niso na jasnem, ali kateri pravilom tiavedenih strokovnjakov in njihovim posnemovalcem kar nasprotujejo. To godi se posebno gledé druzega vprašanja : ali naj se drevje pri presajanji kaj obreze iili niČ. To se godi pri nas, godi se pa tudi, kakor se vidi, ie v domovini navřdenili strokovnjakov na Nemškem samem, ker sicer bi ne bilo potrebno tam v tem oh/,ira šele dotične poskušnje vršiti, ter jih objavljati. Kaj zanimive take poskušnje vršile so se pa, kakor je iz „AViener Landwirthschaťtliche Zeitung" pro-§lega leta ât. 95. razvidno, v prošlih letih na kraljevi sadjarski in vinarski Soli v Geisenlieimu. Poročilo o teh poskušnjah glasi se doslovno tako le:
„Vprašanje, ali naj se sadno drevje v jesenskem ali spomladanjem času presaja, so primerje-valne po.^íkusnje izvršene v prošlih letih na kraljevi sadjarski in vinarski šoli v Geisenheinai prav vidno rešile. Drevje presajalo se je, se ve da, pod jed-nakirai pogoji in jednakimi razmerami. Jednako-časiio se je iskalo pri rešitvi tega vprašanja, odgovor tudi na daljno še ne do konca reňeno vprašanje, glaseče se: ali naj se drevje koj pri pre-sajatiji ali gele leto po tem obreze?
Hožja pomoč je bila ž njimi. Srečno so premagali prve in najhujše teikoče ter o božiču leta 18812. ustanovili prvi samostan z imenom Marianliill, t. j. Marijin iiolmec, poleg njega pa veličastno cerkev Matere Božje.
Komaj so postavili svoje domovje, nakupili so daleč na okoli cele pokrajine zemljišč, katere 60 začeli obdelovati. Ondotni prebivalci so se sprva sicer bali belih tujcev; toda kmalu so spoznali, da so jim le-ti prinesli pravo srečo. V par letih se je več stotin teh ubogih divjakov pokri-stijanilo. Ćim dalje v deželo zahajajo trapisti, tem več kristijanov pridobe med zamorci.
Da bi tem lozje vodili in upravljali misijonsko delo, ustanovili so po več ur in celo po veČ dni daleč okoli Marianhilla misijonske postaje, katere vodi po nekai menihov. Tem postajam dajejo navadno imena slovečih Marijinih boijih potov v Evropi, n. pr. Lurd, Einst«deln, Čenstoiiova, Oiting, Reichenau, Račice itd. Tudi kranjsko Brezje imajo bojda že v Afriki!
Na vseh teh misijonskih postajah so šole za
zamorske otroke, v katerih poučujejo menihi in redovnice. Vseh teh učencev in učenk je sedaj okoli en tisoČ — gotovo ne majhno število za tamošnje razmere, zlasti še, ako pomislimo, kako malo let Še le ta samostan deluje. Večina teh otrok ostane jako dobra, ko se dovolj poučé in se jim srca ublažé. Ko odrastejo, določijo učitelji in odgojitelji vsakemu najprimernejše delo, kateremu se mora posvetiti. Nekateri postanejo poljedelci, drugi rokodelci. Vsem tem ustanove menihi posebne vasi na okoli, kjer potem živé in delujejo, kakor je to v Evropi navada.
Neverjetno je, koliko se je v par letih storilo med temi ubogimi zamorci za napredek poljedelstva, vinarstva, vrtnarstva, za sadjerejo in druge slične stvari. Zlasti dobro se sponaša trta in nekatero sočivje. Za naša jabolka in hruške pa v oni zemlji ni ugodno podnebje. Namesto tega pa pridelujejo leto za letom mnogo druzega okusnega sadja.
Za vzgled le eno postajo : Postaja Marija-Račice je bila ustanovljena še le pred enim letom,
Ko se je presajeno drevje prijelo, izkopalo se je zopet z iiajveřjo pozornostjo, tako, <]a se niso korenine nii poSkodvale. Pri teoi se je pokazalo prav oèivi(]iio jasno, da se je jesensko presajanje v vsakem obziru boljši spoiieslo, kakor pa spomla-danje. Listje v jeseni presajenega drevja, bilo je brez izjeme veéji memo onega, šele na spomlad presajenega. Isto tako so bili poguanki se clo na neobcezant^ni, to-cia že v jeseni presajenem drevji veliko daljši. Na njih debiili nastali so tudi vodeni pognanki, kateri so vedno v zvezi z nastajanjem nioÈuili korenin. Posamezne korenine dosegle so dolgost metra, pa tudi ée čez. Od spomladatije presaditve, prijelo se je — na jednaki zemlji — manj dreves, kakor pa od jesenske, iu ukorenicenje je bilo veliko slabotnpjse. Drevje, katero se pri pre.'^ajanji ni niÈ obrezalo, izgledalo je brez izjetii« slabo, in imelo je majlirio nepopolno listje. Drevje, katero je bilo na jesen presajeno, in sele sledero spomlad obrezano, kakor tudi tisto, katero je bilo Sele na uspomlad presajeno pa koj tudi obrezano, imelo je v vseli slufíajili brex izjeme veliko veřje in razvitejše liste kakor tudi pognanke. Na jesen presajeno ter seJe v drugi spomladi obrezatio drevje, iakor tudi nsi spomlad presajeno, in žele fez jedno leto obrezano drevje, razvijalo se je v primeri k >rvemu, v listju kakor tudi v pognankih, le sla-jotno. Dosti se ga je še celo posuSilo. KoneÈui uspeli teb poskuSenj bil bi lorej po vsem tem ta, da je iiajboîjf^i drevje na jt-sen presajati, ter koj v sledeii spomladi pa obrezali. Naj slabši uspeli razodevalo je pa drevje, katero je bilo v spomladi presajeno, ne da bi bilo
obrezano ter v drugi spomladi šele obrezano.
Kaj je norega po avNtrijskeiii cesarstvu ?
Na Ogerskem vendar le pade Wekerleyo ministerstvo. Z novim letom gotovo nastopi drugo. Wekerle in tovariši njegovi so zgubili vse zaupanje cesarjevo, ker lo je bilo že res od síle, kaj vse so si dovoljevali, kSeveda tudi novo ministerstvo ne bo še doltro, a vendar smemo upati, da se bo poslej tudi na Ogerskem začelo na boije obračati. Sestavila se Ije nova katoliška ljudska stranka, ki je te diii priobčila že svoj program. Opirati se boče na ljudstvo in delati za blagor ljudsiva. Vodila jo bodo v vsem katoli.-ka načela. Zato se bo borila vstrajiio zoper civilni zakon in druge nekrščanske naprave na Ogrskem, Govorilo pa ae je že, da hoče vlada izdati strog ukaz, po katerem bo vsakdo kaznovan, kdor se bo upiral in deloval proti vladnim cerkveno političnim postavam, zlasti proti civilnemu zakonu. Naj se le sklepajo v tem 07-iru postave kakoršne hočejo, katoliška duiiov-Sčina ne bo mogla in ne bo smela molčati, ker s takimi /.akoni, ki so sedaj prišli v veljavo, bije se kaioliški cerkvi naravnost v lice. Ako vlada res izvede svojo nakano, potem je knliurni boj ne-izogibljiv. V takem boju pa je katoliška cerkev še vedno in povsod zmagala, gotovo bo tudi na Ogerskem. V nekem ozirn bi bil tak boj celo koristen, ker bi sčistil poHtičii zrak med Ogri. — Nova katoliška stranka se je tndi izjavila, da bo
namreč meseca januarja 1894, Leži na najbolj severnem kraj«, okoli 350 kilometrov od Marian-hilla, A že ima svojo posebno sadjerejsko Žolo % vrtom, ki obsega nekako 1 hektar zemlje. V njem je bilo zasajenih do maja 1 lO jabolčnih, 82 hniskovih, 25 črešiijevih, 37 slivovih, 11 aprikozinib, 12 breskinih, 7 kutinovih drevesc ter 21 kosmuljinih grmičev. Par mesecev pozneje so nasadili še oranže, pomaranče, razno grozdiČe, in druge južne sadeže. Kdo bi se ne čudil toliki delavnosti ! Kaj tacega še pri nas ni povsod mogoče 1
Ker je dandanašnji tiskarstvo svetovna sila, ki določuje javno mnenje med ljudmi, ki mnogo dobrega naredi in hudega zabrani, ako je v pravih rokah, zato so marianhilski trapisti kmaiu ustanovili svojo lastilo tiskarno, ki ima vedno dovolj dela in vrlo napreduje. V njej so se natisnile razne zamorske knjige v njih domačem narečju ; spisali so jih trapisti. V tej tiskarni izhaja že 13. leto vsak mesec; Časopis „ Vergissmeiimicht", in kot priloga 11. leto „St. Josephsbiiittchen", ki Evropljanom poročata o vseh važnejših dogodkih
v Natalii in sploh o misijoiiili zlasti afrikanskih. V tej trapistovski tiskarni je letos že sedmič prišel na svetlo tudi jako lep „Mariahiller-Kalender", ki je okrašen z mnogimi slikami in poroča razne zanimive stvari iz Afrike.
Največ zaslug za vse to tako uspešno in blagonosno delovanje mi.^iijonarjev v Natalu ima bivši opat P. Franc, ki živi j sedaj v pokoju. On je vse to ogromno deio začel in tudi zvrsil. Sedaj nadaljuje to podjetje njegov naslednik opat P. À mand, rojen v avstrijski Sleziji.
Te skromne črtice o misijonskem delovanju trapistov v južni Afriki lahkii vsakega prepričajo, koliko premore Človeški um in krepka dlan, ako oboje podpira Bogi Z liogom so začeli to delo, z Bogom ga nadaljujejo v zveličanje svoje in svojih zamorskih duhovnih ovČic; zato jim gre vse tako srečno in uspešno izpod rok. Med po-kristija nje nimi zamorci pa vlada največja zado-voljnost in blagostanje, ker živé trezno iu zmerno ter delajo marljivo po navodilih svojih največjih dobrotEiikov trapistov. Slovenski poljedelci, posnemajte njih vzgled!	T. P.
delala za jediiakopravnost vseh narodnosti na Oger-skem ; torej se nje oklenejo tudi Rudquiií in Slovaki, ki na ta naíin morda kmalu pridejo do svojih narodnih pravic. Bog blagoslovi to stranko in jej daj mnogo somišljenikov v vseh krogih in vrlib vodnikov!
Kaj je novega po širokem svetu?
Na Ruskem vlada novi tar v vse drugaiiiem d uhii kakor njegov rajni oie, Vse, kar je doslej Že storil, kaže, da bo to dober in blag vladar. Ko nekateri visokožolei niso hoteli njemu [»riseii zvestobe, ni jih kaznoval in pregnal v Sibirijo, temveč jim ukazal, naj v določenem času zapuste njegovo cesarstvo, on sam pa jim bo plač«! pot iii tudi nekaj časa za-jije skrbel. Mar dni pozneje pa so prišli ti uporni dijaki prosit ga odpušcenja in so mu prisegli zvestobo. — Poljakom se kaže car ielo naklonjenega. Gurko, ki je doslej vladal v Varšavi, in zatiral vsako gibanje Poljakov, je že odstavljen od te službe, ker car ni bil zadovoljen z njegovim trinoskim postopanjem. Namesto njega je zavzel to mesto grof Šuvalov, doslej ruski poslanik v Berolinu. Upati smemo, da se bo tudi katoličanom poslej bolje godilo.
V	Italiji so prišle straSiie goljufije na dan, ko je rimska banka naredila krido. Najbolj sloveči nioije 80 krivi teh goljufij. Tako n. pr. je mini-sterski predsednik Crispi prigoljuial dva milijona lir. Ko je pred par leti neki poslanec v zbornici tirjal, naj se preiskuje, je-Ii v lej bwnki yse v redu, rekel je Crispi, da bi bilo to preiskovanje nelepo in nedomoljubno, ker že tedaj je dolgoval 55.000 lir. Takih slavnih goljuibv se je sedaj odkrila cela^vrsta, med drugimi sta tudi dva nekrsČena sinova razupitťga revolucijonarja Garibaldija. Ti dogodki dovolj kažejo, kam pride dežela ali kraljestvo, katero vladajo brezbožni ljudje!
Na Francoskem so se zařeli tudi socijalisti sami prepirati med seboj. Tu je vse sprto med seboj; edine so vse stranke le takrat, ko se gre zoper katoliško cerkev.
V	Švici je bil izvoljen predsednikom zveznega svčta katoličan Zemp. Kaj takega se ni U zgodilo, ker do najnovejših časov so katoličane v Švici hudo zatirali.
Na Bolgarskem je novo ministerstvo, katero je sestavil zopet Stojilov, ker si drug tega ni upal. V Bolgariji razmere niso najboljáe, ker se ministerstva tako hitro menjajo.
Vojska na Kitajskem še vedno traja, čeprav je huda zima. Ako se v kratkem ne sklene mir, vzeli bodo Japonci najbrže še v tem mesecu glavno kitajsko mesto Peking.
Filipe se nam:
Iz Novega mesta. — Zadnje dneve smo imeli tukaj po Avstriji v katoliških, zlasti delavskih krajih dobro znanega gospoda Briicknerja z Dunaja, ki je ob jednetn tudi zastopnik edine kršćanske fabrike za cerkvene paramente v Avstriji.
Kedor se kaj peča s kat. društvi rokodelskih pomočnikov, vé, koliko deluje umenjenj gospod vže nad trideset let. Nameraval je priti tudi v nalo dolenjsko stran vže pred leti, «li dohod je bil pretežaven- Železnica pa nam ga je brž donesla. Gospod je bi! jako vesel tega, kar je videl v našeiii malem mestu ; kajti zgodilo seje primeroma res precej v korist in prospeh katoliške reči.
Gospod Briickner ima pa tudi nenavadno spretnost razveseljevati ljudi z istinito čarobnim igranjem, katero porablja edino le v korist katoliškim namenom; zase nikdar ne vzame ni solda. Po nt-mških krnjih, pa tudi v Ljubljani so znani njegovi „večeri prevare". Obljubil je, <U pride tudi k nam s svojimi pripravami ob prvej priliki ter priredi par predstav Novoniešéa-nom v razvedre nje, katoliakej družbi v korist. Nadejamo se, da se zgodi se ta predpiist.
Slednjič ne sinemo pozabiti ene reči, koja bode za mnoge še najveće važnosti. Omenili smo vže, da je g, Briicknei' zastopnik tovarne Deider na Dunaju, ki je edina krščanska izdelovalnica cerkvenih parsmen-tov v Avsti'iji. Svoji k svojim! pravim tukaj — pa kako ne, ko nam ravno ta tovarna daje blago lepo, trpežno in ceno, da se z njo ne more meriti nobena druga. Kedor je videl viorce in citai ceno, pa pozna količkaj cerkvene reči in zahteve sv. cerkve, mi mora pritrditi. Gospodje dajň do.stikrat dmgam drage novce, a v par letih jim najdraži paramenti kažejo niti — razpoke. Pri Deillerju dobite trajno blago. Za plačilo se tudi počaka primeroma dalje nego kjer koli drtigej.
To opomniti smo imeli za dolžnost, vedé, da bode v korist njim, ki poskusijo.
DomaČe vesti.
(Poslanec ihiklje) je odložil svoj državno-zborski mandat. Torej bodo dolenjska mesta v kratkem volila novega poslanca za državni zbor!
(Cesarjev dar.) Presvetli cesar je podaril za popravo župne cerkve v Valtavasi 100 gld.
(Kranjski deželni zbor) se je otvoril 28. dec. s službo božjo in prvo sejo.
(Kat. društvo rokodelskih pomočnl-fl.ov) napravi v nedeljo 6. januvmja v svojih prostorih društveno veselico s petjem, deklamacijami, igro in tombolo. Začetek ob sedmi uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi	Načelništvo.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu decembru je vložilo 73 strank 10.467 gld. 70 kr,, vzdignilo 8 strank 1.112 gld.; toraj več vložilo 9.356 gold. 70 kr. Dosedaj znašajo skupne vloge 74.118 gld. 36 kr., izplačila pa 7218 gld. 68V3 kr, toraj je vloženega se 66.899 gld, 66V3 kr. Posojil na posestva se je izplačalo do danes 43.780 gld. Blagaj-nični promet znaša v dohodkih 94.873 gld. 80 kr., v zdatkih 90.084 gld. 83 kr. Mestna hranilnica spre-.ema vloge proti 4% obrestim od 1. prihodnjega meaca. )aje pa posojila proti zavarovan u na posestva proti 6% obrestim ter odplačevanju gavnice, tako, da je dolg v 36. letih plačan. Escomtuje pa tndi menjice, ki 80 v Novem mestu plačljive, ter imajo tri dobrim
apoznane podpise, od katerih mora biti jeden protokolované tvrdke.
(„Veliko ruto") našel je prvi adventní teden Jožef Bolite iz Dol. Težke vode št. H.
( K vpeljavi sladkorne obrti na Dolenjskem.) Pri občnem zboru kmetijske podružnice v Novem mestu dné 1í7. decembra sta se z ozirom na obsežni podružnični okraj volila dva odbora, katera imata nalogo, vnemati gospodarje k pridelovanju sladkorne pese, poučevati jih, kako je delati potrebne poskuse s to peso in posredovati dobavo semena in umetnih gnojil za poskuse. Za. Novoraesto in okolico se je volil odbor, sestajeû iz gg, vodje Dolénca, posestnika in trgovca Fr. Kastelica, grajščaka pl. Lan-gerja in pristava Rohrmans. Za pokrajino Št. Peter-Belacerkev so pa izvoljeni v odbor gg. : župnik Borštnar, grof Margheri in posestnika Fr. Maj-z|e]j in Ft. Zorko. Da ae je pri občnem zboru obširno razpravljalo vprašanje o sladkorni obrti in njenem pomeiui za Ddeiijsko, ni treba [losebej poudarjati. Udeležba je bila lepa, ter se je udeležilo precej veliko kmetskili gospodarjev iz okolice.
(V kmetijski bralnici) v Novem mestu bode prihodnje predavanje v nedeljo dné 13. januarja ob 9. dopoludne in sicer o sleparski knpčijt z detelj-nim semenom, Pri tej priliki se bode pojasnilo in pokazalo, na kak način sleparijo ljudje z deteljnim semenom in kako ničvredna semena mu priniešavajo, Kei- je ta zadeva zelo važna za vse gospodarje, ki morajo seme kupovati, vabimo, da se tega koristnega pouka udeleže v obilnem številu.
t (Umrl) je 13, dec. prêt. I preČ. g. Matija La vri«, župnik v Studencu pri Krškem v 48. letu svoje dobe. Rojen je bil v Zapogab pri Kranju. Bil je vedno zdrav in Čvrst, le nekaj dni e malo bolehal. V dan svoje smrti je še maševal, a ob 11. uri dopoludne je nenadoma umrl. Bil je Jako blag in vnet duhovnik, skrben in marljiv gospodar. Sveti naj mu večna luč! — Namesto ranjkega pride kot župnijski upravitelj č. g. Ferdinand Cekal, doslej kapelan v Mošnjah na Gorenjskem.
(Zločini na dolenjski železnici) so se dogajali parkrat preteklo dni. Nekdo je na železno cesto pokladal kamenje, da bi vlak spravil iz tira. Kolika nesreča bi se utegnila zgoditi! Dotična hudobneža so že našli, ki sta to delala. Eden je star 14 let drugi pa še manj. Kaj bo, ako bo taka naša mladina?'
(Nemštvo na Kranjskem) se je začelo vzdigovati. Nedavno so sklenili voditelji kranjske nemške in nemčurske stranke, da ustanove v Ljubljani svojo lastno tiskarno in svoj lastni dnevnik, ki se bo v njej tiskal. Koliko Kranjcev bo neki čítalo ta list? Sploh je pa vee trud za,stonj Slovenci ne bomo več ječali pod nemško peto, naj ae ustanovi tiakarn in listov kolikor hoče, magâri čeprav ima vsak nemški neodresenec na Kranjskem svoje posebno glasilo! „Hali — halo, želoda več ne bol"
(Obesil se je) 9. dec. posestnik Jos, Gra-hek v Petrovivasi pri Črnomlju.
(Ogenj.) 18. decembra e gorelo v KriŠkivasi v Črnomeljskem okraju. Pogore je hlev Marije Gor-šič, katerega sta zažgala domača otroka. Škode je poldrugisto goldinarjev. — 20. decembra pa je pogorelo poslopje Jožefa Kolenca na Brezovici pri Tre-belnem; zažgal ja otrok. Škode je blizo tisoč gold.
(Katoliško delavsko društvo za delavke) se je nedavno ustanovilo v Ljubljani. Vpisalo se je že okoli 500 delavk. Vodja društvu je
župnik-kanonik Janes Rozman, podvodja pa stolni vikarij Matija Mrak. Bog daj blagoslova!
(Električna razsvetljava) se vpelje v Ljubljani s 1, avgustom 1. 1896. Za to napravo je dovolil ljubljanski mestni zbor 400.000 gld. Stroje bode gonil par.
(Novo tovarno) za čokolado bodo sezidali menihi trapisti v Rajhenbnrgu pri Krškem. Veljala bo več stotisoč goldinarjev. Stroje bo gonila voda iz potoka, ki teče skozi trg. S pomočjo elektrike se bo dvigala voda do 760 metrov visoko. Ta električna moč bo tudi celemu trgu za svetlobo na razpolago.
(Železnica dolenjska) ima zimski čas samo mešane vlake; radi tega vozi zlasti dnevni vlak neizrečeno počasno — nad 4 ure do Ljubljane. Promet je mnogo bolj živaben nego se je kedaj mislilo. Lesnine se izvaža res velike množine iz Gorijanovih fabrik na Gorjancih in Peščeniku, iz gozdov kneza Auersperga in od drugod. Videti je, da se bodo dolenjske železnice vže od začetka dobro aplačevale. Bomo videli, kaj poreče račun ob sklepu leta. — Žal, da so vožne cene za tovorno blago še vedno jako visoke, Mnogi so želeli naroČiti premog iz Trbovelj, ali vožnina do Mesta stane toliko, kolikor velja premog v Trbovljah, Radi tega jih je sedaj dosti, ki prav pridno i'abijo premog gospoda grofa Margherija, ki ima prav bogate zaklade blizo svoje graščine v Oto-čicah. Ta premog pač ni tako izvrsten kakor trboveljski , ali primeroma k ceni (70 kr. lOO klgr. postavljen v mesto) vendar-le dober, V dobrih lončenih pečeh se rabi izborno. Nadejamo se, da bode blago še bolje v nižih píastéh premogokopovih. — Ko sem vže govoril o železnici, opomnim še, da smo Novo-raeščani, pa tudi di'ugi, nevoljni, da se moramo na Gro-suplju presedati, ko je vendar proga Grosuplje-Novo-Mesto-Straža glavna proga! Tudi se je govorilo v državnem in dťželuein zboru in dr., da je naša železnica normalna IL reda — sedaj pa naenkrat čitamo, da je postala „Lncitlbahn !"
(Uboge ptičice) jako trpe sedaj v snegu in mrazu. Koliko se trudijo drobne živalice, da kljunček dobi malo zrnce za lačni želodček. Usmiljeni ljudje, imejte usmiljenje z njimi. Vrzite jim tu in tam zrnce, ali vsaj ostanke svoje jedi! Kako hudo je zmrzovati lačnemu ! — Ohranili je bodete pri življenju, navadili je na svoj dom. Blizo vas bodo valili spomladi ter zase in za nenasitljive želodčeke svojih mladih pokončali stotisoče, da milijone škodljivega mrčesa. Prav obilo Vam povrnejo trud in male troske, ako smemo o tem govoriti. Kjer pa odraseni tega ne marajo, skrbite za nedolžno živalico pa vi otroci. Seveda ki'asti ne smete; dajajte svoje, ali pa izprosite pri druzih! Ubogajte me, kedor je usmiljen do živali, bode usmiljen tudi do ljudi.
(„Vrtec"), časopis s podobami za slovensko mladino, izhaja v Ljubljani. Vrediye ga znani gospod profesor Anton KržiČ spretno in dobro v duhu, kakor ga je pokojni nepozabni Tomšič uredoval do svoje prezgodnje smrti lansko leto. List je niičen, zabaven a ob jednem podučen — res pravi biser za mlada otroška srca. — Roditelji, učitelji, prijatelji mladine, lepšega darila ne morate dati svojej deci nego če naročite za-nje „Vrtec" za 1. 1896. Stane za celo leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr.
(„Detoljub") urejuje isti gospod v Ljubljani. Namenjen je listič, ki izhaja s prilogami štirikrat v letu, otrokom in zlasti tudi stariseni — obojim daje najboljše vodilo. Priloge so pravo zlato za deco. Rav-
nokar je izšel kot njegova priloga „Angeljček" v oumem zvezćiču. Vi, ki ljubite nedolžno deco, pova-tite „Detoljuba" z nai-očnino, d» priđe tudi pod Vašo streho.
(„Duhovni pastir"), strokovni list, pa toplo priporočamo v. č. duhoviiom. List iiHstopi sedaj pod uredništvom g, A. Kržič-a 12. leto svojega potovanja po Slovenskem. V pohvalo nam pač ni treba mnogo o njem govoriti ; pridobil si je pač tekom zadnjih let 8 svojimi cerkvenimi govori, izvrstnimi bngoslovskimi razpravami, z zbirko )relepih izgledov, koje bodo z veliko koristijo rabili duhovniki na [irižnid, v šoli in drugod toliko priznanja od slovenske duhovščine, da bi bila vsaka hvala odveč. Kedor ga potriibuje, naj si ga naroči; v druzih jezikih boljšega iie dobi.
(„Dom in Svet^'), ilustrován list za lepo-slovjo iu znanstvo, je v preteklem letu dobil tako lepo oblačilo, da smemo biti fslovenci ponosni nanj. Tako mal narod, pa izdaja takov list za primeroma jako nizko ceno. 4 gld. '20 kr., za dijake 3 gld. 40 kr, začelo leto'. Eojaki, zlasti rodoljubne družine, pustite vendar tuje liste, ki imajo doatikrat jako dvoumno vredmiat in sezite po našem gornjem listu, ki ima istinit*) in trajno vrednost!
(Prviamerikansko-slovenskikoledar) je izšel o božiču za 1. 1895. v New-Yorku v tamošnji slovenski tiskarni. Obsega običajni koledar s posebnim ozirom na amerikanske razmere, delavske, kmetijske in gospodarske novice, par povesit iz amerikaii-skega življenja itd. Ravno pred 100 leti pa je izšla prva Vodnikova „Veltita Pratika" v Ljubljani. Tudi ta amerikanska pratika kaže, koliko sina Slovenci v teh »to letih uapredovali. Ko bi bili tako složni, kakor žalibng nismo, napredovali bi lahko še mnogo bolj 1
(Glasba.) 23 cerkvenih napevov za moški zbor in sicer: 4 nuišue, 8 Marijinih, 7 obliajilnih in 2 Tanium ergo. Zložil Ign Hladnik op. 21. Založil E. Milic v Ljubljani, cena 30 kr. Dobe se pri J. Krajcu v Novomestu.
Hazne vesti.
*	(Kostanja) se je pridelalo na Laškem v preteklem letu 1,850.000 centov. Torej bodo še vedno lahko pekli po mestih sv^je okusne „inaroni!"
*	(Zoper kletev) je izdahi lirvaška vlada strogo naredbo 19. nov. ISBO, pa znanem silovitem potresu. Po tej določbi moral bi vsak preklinjevalec biti 14 dni zaprt ali pa plačati 100 gld. globe. Ker s« je to skoro pozabilo, je vlada nedavno to naredbo ponovila. Policija mcira zgrabiti vsakega, kdor s kletvino žali vero in nravnost. Take naredbe bi tudi Slovenci potrebovali, ker, žiilibog, se čuje vedno več preklinjevanja!
*	(Strašen viLar) je bil pred božičem na severnem NemSkenj in v ITulandiji ter deloma na An-glewkeni. Več ljudi je bilo «bitiù ter mnogo zelo poškodovanih. Nekatere hiše so se porušile.
__ Loterijske številke,
Gradec 15. decembra^ 15 76 18 3 69
Trst 22. Gradec 29.
18 12 3 64 17 41 65 84 88 74
ZA1IVU.A.
lil milo aoiutje iitej biilezjiiju iu o imni, za tiiuo-(iobrojiio Biirtnistvo k zatlujenui počitku nagega iskreiio-Ijubljeiiegft očets, gopputlii
Aiitolui Ziijc-ii,
župana in posestnika na Potoku prt Sv, Lorenců ob Temeiiici
izr<'kaiii vsetii soroiliiikoiu, prijateljem in zuauteiii, osobito veleĚ, (luliovíčiiii. frg iiù teljěuia Vinko Kmetu jiri Sv. Loreuiiii iii Tetcr Poííaůiiik-U na Ćntežu zíi spremstvo s šoldkiitii otrui i in splob celemu obĚinstvii, imjtoplqĚu ERhvňlo
(B)	Anton Zajc.
Potok pří Sv. Lorenců, 12. deccmbra 1814.
1

Zahvala.
Blagorodni gosp. lir. Gorjany-Schlesinger, grajščak na Ruprčvrhu, izročil mi je po čast. gospodu pnorju "Kajetanu Popotniku vsled povulinega vsptba z novim 7,dravil*>nt prfiti davici pri sinku svojeui 50 gld., v to svi ho, da omislim omenjeno zdravilo ter je vporiibim pri bolnikih v bolnišnici in ubožcih.
Za ta blagodiiáni dar iziekam mu najtoplejšo zalivalo, želfeČ, da bi naáel več posneuialcev.
Novo Mesto, dné 28. decembra 1894. (4)
Dr. Peter Defrauceschi, ordinarij bolnice ..usmilienih bratov" in okrožni ïtlravtiik.
Prošnja-
Podpisana „kmetijska podružnica v Št. Jerneju" prosi gostilničarje in druge, kteri se pečajo s piodajo ali s pretakanjem kisle vode aH |nva v steklenicah itd., naj blagovolijo zamaske od steklenic shranjevati, in jih potem najkasneje do 31. aprila po-družtiitnemu blagajniku, g. Franc Novoselcu v Št. Jernej nefrankovano doposlati. — Zamaski rabili se bodfi pri pržlttbinjtvuniu trt, in se bodo mej člane podružnice in mej ubožneje vinogradnike razdelili.
Naj tedaj blHgi dobrotniki si ta mali trud ui-zadeiiejo, ker mnogo bi do koristili. Tudi maj me miio/.ine se hvaležno sprejmó.
Velespostovanjem
(11-0
Odbor kmetijske podružnice v Št. Jerneji.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu:
Gii.: Mat Novak, knjil 5 g],l., p. gaie^ij pi,« jo gia., V. Uioek jiiidaril 8 gld. ňO kr., A, P. terlin, ânjjiiik 5 kM., Mib. Vovk I Kill- kr., A. ŠJiiid 1 frM. W kr.. Neimenovan duboven 2 «Id. - lilagur. gospod jj/uf Albin Slargheri je dal breiplaiuo težak viiz preiuojija.
Bii({ plati vsem dobrotnikom tiwuEero v iasn in vveÉnusti! Bog jim daj ztaBti prav srefino iti veselo novo letol	____
Dr. Josip Marinko. EÎS^f^^^kiSvti^
g: Veuce in šopke
za neveste, kakor tudi vsakovrstno najboljše manufakturno blago, priporoiia po najnižji ceni
Josip Ogoreutz
v Nov(.vi Mtsiu.
(2-1)

1. Itev,
P O r o Ć i 1 <» okrajne bolnišne blagajne v Novem Mestu.
Valed določila velesl. c. kr. kranjske dež. vlade v Ljubljani, z dné 28. avgusta 1894 štev. 10817, se bodejij s L januarjem (895 kategorije (vrate mezde) tukajšnje okrajne bolnišne blagajne, do malega, povsem spremenile. Doslej je bilo tukaj za možke pet in za ženske dve kategorije. Odslej naprej bodejo za moške Samo štiri iu za ženske dve kategorije, kakor je iz naslednje tabele nadrobneje razvidno.
	na O 1 S 3 S. .a ° s s g o JS	'S o iC tu "3 M d ■p OJ ^ iCf)	Mesečni bolnišni donesek od			■ ïï ^ 2.3-a ' ' *= o 2	d to C,
0 01			d > A ai	a 'ĆC s	■S t g. iS aj u o	s N r« ^ OJ fl 1 ^ 1-1 fO n o 1 Q	Ů a a % & 0 01
	1,—	I.	-,50	-.25	-.76	—,60	20.-
.i«!	— .80	n	—.40	—.20	-.60	-.48	1(1,—
»te							
o 3	vsi nižje plni ani 'lejavci	m.	-.30	—,1B|			12,-
	učenci i u <lelftvci brez iiaslitžka	IV,		—.15	—.16	— .12	4.-
a; M	-.50	r. 1	-.36	-.13	'-,38	■ -.30	10.~
tji					1 1		
a	—30 iu manj	n.	—.15	-.os'	1 —.23	, -.18	(i.—
Vsi tisti, kateri so bili doklej vvrsteni v I., II. in III, kategorijo, ostanejo Še nadalje v teb, le s to preinembo, da ao kategorije I. in II. gledé uplačevanja in di'uzih posledkov nekoliko znižane. Dosedanji člani IV. katf'gorije bodejo od zdaj naprej vvrsteni v III. kategorijo, v.sled tega odpade dosedanja IV. kategorija, in se bode dosedanja V, kategorija za neplaĚane tiíence in delavce imenovala nova IV. kategorija. Za ženske ostanejo dve kategoriji, in eicer ostane I. kategorija, kakor je bila dozdaj. II. ženska kategorija se z vaeini poaledki nekoliko zniža.
Vsaki delaveoj pri kateremu se bode kategorija proměnila, dobil bode novo izkaznico. Delodajalcem naj boile s tem poročilom naročeno, njih plačilne knjižice v prenaredbo predpisov na okrajno bolnišno blagajno v Novo Mesto izposlati.
_ Da bodejo pa v bodoče zamogle tudi rodbine oženjenih delavcev biti deležne dobrot bolnišne blagajne, obračalo je dosedanje nacelniatvo z skrbnem gospodarstvom vso pozornost v to, da se blagajniški zaklad poviša in želi, da bi ta zaklad s časom dosegel svoto 5000-7000 gld. in potem bode mogoče z obreatimi dajati tudi rodbinam oženjenih delavcev zdravniško pomoč in zdravila na račun bolnišne blagajne. _ Zaradi tega naj po mogočnosti vsakdo, ki je T zvezi z bolnišno blagajno, skuša to varovati mnogokrat nepotrebnih bolnišiiih podpor in naj se podpora zahteva le za resne bolezni. Tudi bode mogoče, ako se s iasom glavnica visoko pomnoži, dajati mnogoletnim onemoglim članom pokojniško podporo, V prihodnje vršili se bodejo v Trebnju in Žažemberku perijodični blagajniški uradni dnevi, o kojih se bodo
pojasnila dajalo, naznanila vaprejeraalo in bolnišna podpora izplačevala. Blagajniške volitve in občni zbor vršil se bode, kakor običajno, meseca februarja.
Okrajna bolnišna blagajna v Novem Mestu,
dné 31. decembra 1894. (1)	Naûeinik:
S. pl. SliidoviÈ.
A
Sreèno novo leto
voši vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
cj. Krajec,
tiskar i linjigar v Nov. Mestu.
jmi . .........imiiiB-. 1=1=11.".- ■ ' ■ --■	. ------- I -
Fran Kovač î Novem Mesta
naznanja si, občinstvu, da je v svoji hiši otvoril s I. januarjem 1895
1'eNtiivracijo „pri Ponti"
s primernimi sobami za ptujce po jako nizki ceni, in nadalje tudi rnvno tam
mesarijo, ^ça
pri vsem se bode potrudil si. občinstvu vstreči z dobro postrežbo in se bo po dogovoru tudi meso radovoljno na dom pošiljalo, (5-li
Í
^Vlail - -:-	-_ _ ^ ■ : -	-.-'o'^
Uf Gostilničarja
iščem na račun ali pa v najem za gostilnieo poleg kolodvora
Autoii Šsili,
v Bržlmu pri Novctn Mestu.
(8-1)
D-
Aiitoii Šliilcer, Jlcka (Fiuine)
priporoča p. n. g. trgovcem i posestnikom svojo
'tïr^ovi.Kî.o s '^jSkQxtst ;;
laško, dalmatinsko in istersko (črno in belo), kakor tudi južno sadje; pomaranče, limone, smokve (fige), datelje, mandeljne, laško i» dalmatinsko olje itd. Ima v zalogi vsakovrstne inozemne in domače proizvode. (Jeaike razpošilja na zahtevanje zastonj. P, n, gospodom trgovcem se priporoča kot komisijoner in špediter za robo, katero iz Reke potrebujejo. Sprejema ia odpravlja naroČila na vse strani točno in ceno. (10-11

B. »irail.
DOLKNJSKK NOVIČK
štev. 1.

Eot DAdsBtMtih^ ZA bobo^o knvo «t» pO tdr&TTuMii 2et)«ku&, otrokom in bolnikoai:
KrijokuhneJU, tdlna «drart hi ob a^utm M^ceoejiá primer k bobovi kvrl Joj
povsod: 'I2 Kile za 25 kr/^

po 8 gld. 100 kilogramov, postavljeno iia imstajo Trebnje ali jia Sevnico ima na prodaj
Josip Krrutli v Mokronogu. ^
khvuo tam se kujnijejo vedno i>o najvišji ceni
t'23a-3) is
in dobijo pošteni (jrekiipovald denar naprej.
Franc Udovic, mlinar v ilciclKinbnrmi (S]KMliij(i Šiiljersko), ièée v najem (it~!)
Si^^ mlm in žago
ali pa tudi sam mlin na već teĚajev. Zatoraj uljudno prosi gospodarje mlinov in zng, nin to naznaniti.

po 50 gld. hektoliter, se dobi pri	t'-i)
Fran Prijatelju v Tržišči, pošta Moltrotiog.
1 za dviije oseb je takoj dobiti ^ v Novem mestu poleg kapi-J teijske cerkve àt, ] 54. (2^3-3)
Čisto nova hiša št. 191,
tukaj, blizo znane Brunner jeve gostilne, se da koj za stanovanje v najem. VeÈ pove ík prijaznosti gosp, Vinko Umek, mizar v Novem Mestu.	('j37-3)
kateri je bil v kratkem času prost nčenja, sposoben slovenskega in nekoliko nemškega jezika ter lepega vedenja, vsprejnie takoj
Ivan Sitar,
(^18-5)
Posestvo
(3)
trgovec na Toplicali pri Novtíin Uťatu.
■ gy^ťb^—exyi&y^—o^t

pri Samoboru, port trg spadajoče je na prodaj. Hisa z gořípodarskim poslopjem — biša in hlevi zidano; k t,eniu 3 njive, travnik, 2 vinograda, zdaj od filoksere »nieena, vrt 3 sadjem, pašnik iu liosta bukova in kostanjeva, skoraj večina arondiraiio, skupaj 15 oralov, se iz pH'Ste roke za 2500 gld. proda. Polovico skupnine bi se moralo precej, a polovico pa po dogovoiu tudi v letnih obrokih plačati. Posestvo je posebno za vinogradarstvo in živinorejo ugodno. Dopise in poizvedbe sprejema lastnik
Janko KlesčiC,
Gradiěče 8., Samobor na Hrvatakem.
Josip Lorber-jeva
Mazazebikoviiie, intaa za stfoje,
v Žalec -u (Sachsen'fBid) níi štajerskem,
vli^va iz železa in kovin vsaktere zmesi, vse predmete za žage, mline in druge potrebe; napravlja cele transmisije po »ajnovejstli sistemih itd. — Posebno pa priporoča svoje
travničkoj brane,
katere do sedaj v praktični rabljivosti in nizki ceni (mala brana stane samo 26 gld., velika pa 32 gld.), âe noben izdelek te vrste ni prekosil,	(186—7)
Kg
k i'

MoTom«rto : OdfOTonii urednik loilp BenkovK. — Isd^ate^, ekIožiuL in tiakar t. Kralto,