Izhajajo 1. in 1Ô. vsacega meseca, Oeoa jim je za celo teto 1 gld., 'it, pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise sprejema J. Kra|ec v Novem mestu.
Novice
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice'' na~ tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrato 8 kr, za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Srečno novo leto!
Tii g'la.s se ruje danes iz tisiič in tisiif; grl nasili vrlili Slovencev. Sret-iio novo lelo kliie sin svojemu očetu, hci materi, prijatelj prijatelju, soscii sosedu. Tudi „Holeujske Novice" morajo danes prinesti prve besede ; sreřuo novo leto vsem Vam bnilceni in podpii'ulceni našim !
Kuko bi tudi to [,>oicaljile — vsaj smo dobri znanci; sest let imamo priliko med seboj prijazuo otičevali, si razodevati vesele ure pa tudi tožiti žalostne dneve.
Veselo novo leto! tako Vam vosnjo „Novice" a!i dati Vam same ïrernef^'a novej^'a leta [ie morejo. Kaj bode priueslo, to vé, to določiti more samo eden — vsegainof^ořni nas Oie v ne-besili ! Mi le voièiino. Njega pa prosimo, uaj spolni iiaše želje.
Kmetovalci, Vam uaj da obilo pi'ihodkov; rodi naj vam gorica, ujiva in travnik, da bodete laliko preskrbeli kar Viim je potrebno! líeži uaj od Vas vsaka nezgoda, susa, moča, toča ali niraz, razdirajoča povodcnj — pogine naj iiii'čes, ki Vam de!a kvar pri Va^em trudu!
l-Iokodeleo, Tebi želé „Novice" dela dovolj, obilo zasluzka, Potrebe so tudi pri Tebi vedno veče. Naj se torej vrnejo časi, ku je imelo zlato dno pošteno rokodelstvo!
\\sem pa želimo zdravje na dusi in telesu, najbolj ]ia milost Gospodovo, brez katere je človek hroueČ, bron, prazen klas — v sredi gnjilo jai>elko.
Hodite torej, dragi bralci, vrli kristijani, verni kiitoiičani! Delajte po zapovedili sv. cerkve! Ljubile pa tiidi svoj narod! f.jubite mili jezik sio-venski, katerega Vas je učila kot malo dete Vaàa ljubeča mati. Hiti slovenskega rodu uaj bode vsakemu ponos. Zato naj se nihče pri popisovanju ne naznani za kaj druzega nego Slovenca! — Sramota mu, kedor bi storil kaj tacega!
Vsakiio uaj spolnuje v novem letu vestno svoje dolžnosti kot Človek, kot katoličan, kot Slovenec — in soince sreče bode posijalo gotovo tudi pred nas prag!
Veselo novo leto!
(Gospodarske stvari.
Dolenjski kmetovalci, pripravljajmo se na železnico.
(Dalje.)
Najfinejši ječmen za pivarstvo je liano^ki, pridelovali v liani na Moravském. Ni pa nikakor izključeno, da se ne bi dal jjorabiti tudi drugod pridelani ječmen: istina je, da se dandanes porabi kaj dosti slovaškega ječmena za napravo ])iva. Sploh porabuje se ječmen, uaj bode že kjer si l)0[li pridelan, samo da je težak, in pa kar je poglavita stvar, bolj mehak, torej lahko kaljiv, 1'ravi, za pivarstvo primerni ječmen, ima vedno ceno kakor pšenica, navadno pa Še dosti višo. Na mestu bilo bi torej gotovo, na Dolenjskem pričeti delati po-skuSnjo s pridelovanjem pivarskega ječmena. Posebno v krajih, kjer imajo njive v ravninah in ne v osušnih hribih, uaj bi se lotili te [joskus^nje boljši večji gospodaiji. NaroČili naj l)i si seme pravega liana.škega pivarskega ječmena (to je jio-letni ječmen) ter ga z vso marljivostjo pridelovali, j^rideliino blago ponudili naj bi pa potem c. kr. kmetijske družbe domačim pivarjem v Ljubljani, da ga skusijo. Ako liode blago ugajalo, oddajalo se bode pniv gotovo veliko lože, kakor pa na primer pîsenico, kajti pivarji si bodo prihranili že samo na voztniii (Trohtu) kaj dosti. In segali bodo že samo zaradi tega rajši po domačem blagu, ako bi bilo tudi, kar je mogoče, nekoliko slabši mimo tujega.
Najlinejsi že večkrat odlikovani banaňki pivarski jťČJiien za seme, ima na prodaj g-ospod Franc Vodička, posestnik v Smržici v liani na Moravském. Torej gospodarji na Sentjernejskem, kerSkem, kostajniskeni, Škocjanskem, sentruperskem itd. polji, dajte dajte, skusite precej prihodnje leto z pridelovanjem pivarskega ječmena. Naročite si po več skupaj pravega semena, in nasejajte ga bolj redko na dobro pognojene njive, na katerih bode letos ozimina tako marsikje ie kaj slaba. Ta po-skušnja vas ne bode stala IJog vedi kaj. Zgiiba je že celo nemogoča. Prav mogoče pa je, da se vam odpre ravno v pridelovanji pivarskega ječmena prav dobri, gotovi vsakoletni vir gospodar-
skejifa dohodka, naj se />e domače dokiiijske pivarne vstaiiove ali pa tudi tie. Torej na delo hrez od-lofça! Kaj pa s limeljemV
Ilnteij so pridelovali pred priliino pi'av inaio ieti v Avstriji le iia (Jeskeiu, posebno okolo Zateca (SaMZj kjer i'aste najboljši, torej najbolj sloveiii ter najdražji Imielj, potem v Moraviji, Galiciji, Z^or-]jji Avstriji.
Ker je pa innelj doaeg'el nezaslisaiio visoko ceno, (stari cent stal je v letili 1850. do 1800. ':j80, da že celo do 400 içbi, a. v. in dandanes stane Se najboljSi 140 do 1(U) ^Id., najslabsi pa 80 do 90 g'Id.) in ker se ^a na oraiu pridela laliko povprek (> do 8 centov; lotili so se pridelovanja limelja tudi po dnji>-ili deželah, iia primer na Koroškem, poseltno j»a na Štajerskem.
Vsled veliko obSirnejseR'a pridelovanja hmelja, posebno pa še vsled veřih zaporednili prav dobrih letin mil je paia oena kaj nioino. Veinlar se pa pri limeijn kaj lahko zfiodi, da mii cena kar na mali Kopet visoko poskoři. Ma ako tudi ne, dokler se plačuje po 80 do 00 gjd. stari cent, izplača se še vedno prav dobro, pridelovali j^-a, kajti po tej ceni odvrže oralo 3e vedno 480 do 720 gld. kosmatega dohodka. Na Kranjskem ne vemo, da bi limelj kje drnj^od pridelovali, kakor ob štajerski meji ob Savi, pa še tam pred ko ne le v prav niajlini meri, le bolj za poskušinjo. Vsaj za po-skiišnjo zasadili naj bi tinli ilmf^od po Dolenjskem. Posebno na pravem mestu bi bila zasaditev limelja po prav nizkih že skoraj v ravnini ležečih vinojifradili, katere je trtna nš že uničila, kateri so pa tuiii za njive vendar le že skoraj ])restrnii, ali pa prekamniti. Po Diilenjskem vspeva divji hmelj zelo povsod prav dobro, prav liud f^ozdnar-ski plevel nam je, lirez vsega dvoma bode vspe-val torej přidělováni Se toliko boljše, le pričeti je treba.
iioljSi posestniki, lotite se torej iiidi hmelja. Zdrn/ite se v vsakem večjem kraju po irije, itirje skupaj, in obrnite se ali ilo kmetijske šole na Grmu, (katera bode prihodnje leto s hmeljem sama začela) ali pa naravnost ilo c, kr, kmetijske družbe v Ljubljani, da vam preskrbi [lodiik, kako hmelj pridelovati, da vam preskrbi pa tudi potrebnih sa-jenic, in to iz krajev slovečega limelja. Ako se bode hmelj dobro obnašal, in ako nui ne bode cena od več nizka, imeli bodenin tudi v njem na Dolenjskem lep bogat vir gospodarskih dohodkov. Ako pa iz jednega ali drtizega vzroka nikakor ne bode kazalo z njim vkvarjati se, opustili ga bodenio lahko kadar hodemo hoteli. Kadi posku-šiiije pač ob vse ne bodemo, ampak znabiti le oh prav malo, ako ne še celo ob nic.
(Di.lj6 prih dnjič.)
Prvi pridelek v cepljeueni ameriškem trsji na Veliki Dolini.
Začetkoma letošnjega leta sporočal sem v „Dol. Nov", o prvem nasadu ameriškega trsja, ter njega cepljenji in rašči. Naj pa danes povem, kako se je sponesel prvi }iridelek.
Govoreč o pridelku, moram rcČi, da Je bil izvrsten na vseh tistih trtah, ki so bile leia'lH88 kot rezniee vsajene, in 1. IBBi). v drugi polovici aprila pocepljene na iriesiu in na rasči, — toraj ne iz zemlje vzete. Nasproti pa je izmej tistih, ki so bile 1, 1H8Í). iz zemlje vzete ter cepljene v roki, obrodila le sem ter tje katera trta. rezine izredile so si dolge in inočiie. 1'ostale so ipak še le v drugem letn toliko krepke, kakti one na mestu cepljene vže v prvem.
Ne rečem preveč, ako trdim, da pridelek na ovih zadnjih še-le vlani, 1. I88i)., na mestu cepljenih, bil je izvanredno obilen. Mnogi obiskovalec gaje občudoval, in bîl najiolnjen z zaupanjem, eeš, vendar se da iz amerikaiike nekaj narediti. Naj govore Se številke. (îorej omenjenih trt je 132 komadov, in dale so 1 hektoliter mošta, V tej primeri dal bi torej oral do 48 bil. ali 8;") avstr veder. Ako računamo v naših slarih vinogradih v dobri letini po 40 veder na oral, vidimo, da dobro obdelan novi ameriški vinograd obeta polovico više. In ako pomislimo, da smo sč starimi vinogradi zadovoljni, ako daje oral tudi samo 20 avst. veder, smeli bodemo toliko bolje še zadovoljni biti, ako bodo dajali novi vinogradi i polovico manj, kakor je pokazalo ovih mojih 132 trt, t. j. na oral 24 htl. ali 42 avstr. veder. Pri tem smemo tudi računati, da sedanje lepe cene bodo se skoraj gotovo ohranile (udi v prihodnje, in da boiie pridelovalen n. pr, 20 veder vina zaleglo toliko, kot do sedaj 35 veder. Vinoreja toraj obeta izplaČoivali se tndi poleg obdelovanja po novem naČinii — z ameriškimi nasadi. Toda rečem s povdarkom, lo bode obveljalo le samo v dobrili legah, na izbranem zemljišči in poleg naj bolj razumnega in skrbnega obdelovanja.
Naj veče pozornosti je dalje treba pri volitvi tjt, katere hočemo ce|)iti na ameriško podlago. Ze zaradi boljšega pridelka potrebno je zbirati cepiče iz plemenitejših in primerniSili trtiiih vrst; kajti ne sponesejo se vse jednako. Nenavadno lepo so mi obrodile: kraljevina, žlalitnina, krhka in lipovinska črnina. Jedni sami kraljevinski grozd tehtal je Ui) dek, toraj blizo 1 kg. Po pol kg. pa jih je več bilo iz vsake vrste. Videti je, da tem Štirimi vrstami zlasti vgaja ameriška podlaga. Kot posebnost naj omenim še "ekřij. Neka jako močna črno-lipovinska trta bila se je spomladi pri obdelovanji čez polovico
iiatrU, ill ravno na cepljenji. Dvomiti je bilo, bode li se kaj ž nje. Toda privezana v svoji naravni legi ii kolu, zarastla se je popolnem dobro, ter obrodila 17 — beri: sedemnajst — evrstili grozdov. Misliti bi toraj da eepljenke niso vendar idti na samem cepu tolikanj občutljive. Taisto potrjujejo tudi strokovnjaki poslani v Francijo, kjer so naSli vže 17 let staro cepljeno ti'sje.
h tega izvemo, kaj je pod ii^olovinii pogoji mogoče doseči. .\ii krivo bi pa bilo, misliti, dii taki vspelii se bodo dosegli povsodi. Ker poskušam z nasadom ameriškega trsa na razlienih prostorili, mnrani omeniti tudi dokaj slabejega vspelia, par. na ncpriležiiem zemljišči, katero ob-sajati ne bode kazalo. Prav dobro pa smo pogo-diii v mnogili ozirili z nasadom vinograda, kateri se izdelava na rařiin Koslanjeviške kmetijske podružnice, oziroma velesl, deželnega odbora. Kljiibu tukajšui [»oleini suši toliki, da se je na plitvili tleh usušalo drevje. ]>rijel se je večidelj nasajeni trs. Krušno je odgnabi Klparia sauvage, blizo jednako i Solonis, (Mbfllo in Jork Madeji'a; manj pa Viala, koja se je sicer jia liidi prijela veči noma. Izmed cepijenk odgnale so one, ki so bile sajene v toplem niajiiiku večjidel vse, a mnogo sliibeje [la so se prijele one, ki so l)ile v zgodnji spomladi h zendje vzete, meseca liiai'ca ]>oce[)ijeae, nato v kleti v svizii obranjene, ter posajene vže v iiirzlotiiem a])rilu Vendar, kar se jib i<' prijelo, odgnale so krepke mladike, katerih jedna, vsajena 17. aprila, bila vze obrodila
Iz tega se vidi, da v zaèetku je treba ie [toskiišali v malem, ín to z tii n o g o v rs t n i mi reznicanii, in na različnih zemljisiili, in pri eep I j e nj i z bolj s i mi vrstami domačega trsa. Take posknsnje v mali men ne stanejo liog vedi koliko, S'o zelo kratkočasile, in koristne. Kar vgaja naj !>olje, tega se je potem Še le poprijeti v veči meri. Le tako je mogoče doseči gotovega vspelia, in vinorejo ne le obia-niti, ampak jo tudi zboljšati. Nikomur nočem delati prevelicega upanja, se manj mii ga pa hočem jemati. Velikoveř iïrecem ija podlagi dosedanjih sku.ienj svoje prepričanje, da vinorejo je v neki gotovi, če tudi ne }io vsi dosedanji meri mogoče rešiti, in da se to doseže, želim vsem dolenjskim vinorejcem: pogum, vstrajnost, in — božjo
pomoc.
iirulec.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? v Judenburgu bivajoči socijalisti čni i'ogo-vileži so sè svojimi časniki naliujskali delavce v rudokopih v Fohnsdorťu, da so ustavili delo. Okr, glavar je izdal okrožnico, v kalerej naznanja, da bo odpustila družba vse delavce, ako v dolo-
čenem času ne prično zopet dela. Lepe božične praznike so hujskači vzročili tem rudokopom !
Zadnje dni je potrdil cesar postavo, ki določuje, da se združijo predkraji okoli Dunaja — v „Veliki Diniiij". Će bo to tudi dotičnim krajem na korist, bode pokazala bodočnost.
Razprtije mej Mlado- in StaroČehi vedno napredujejo. V^ zadnjih dneh so pristopili celo nekateri odlični poslanci staročeskega kluba v tabor miadoČeski. — liadi teh homatij je odložil mandat tudi vodja češkega konservativnega plemstva knez Karo! Sc Inva rze n berg, češ, da ni več verjeti tudi danej besedi in je sit strankarskega ruvanja.
Trecej po novem letn se prične zopet delovanje nekaterih deželnih zborov. Oeški je okli-caii diié 'i}, januaija. Dolenje avstrijski nadaljuje svoje delovanje vže pred imvini letom; Tirolski se snide 8. januarija. Jako važnega pomena bo-deta t.;e.ski in Tirolski. Zastopniki raznib narodnosti bodo o()lorevii!i o celokiipnosti Ce.ike in Tirolske.
Škof Litomeriškl je za liožič izdal pastirski list o nai'odiio-stnem mirit. Mej drugim pravi : Cerkev je vsak čas jiriziiala jednake pravice vsakemu narodu Nikdar ni delala sile kakej narodnosti. ('erkev ne dovoljuje le, ampak ukazuje naravnost, naj vsaki ljubi svoj jezik in narodnost. Pri tem pa tudi, da je greli ona slejia ljubezen do narodnosti^ ki zakriva napake lastnega nnroda, in vrlin driizega noče priznati. Vsaka krivičnost in zaničevanje družili narodnosti naj jenja; mej-sobojno S[)ostovanje in ljubezen naj zavladata ter doneseta človeštvu moč in jedinost " Res lepe besede, ki v<'ljajo tudi nam !
Znani bivši minister in c. kr. namestnik v Trstu baron Pretiš je umrl.
Kaj je novega po širokem svetu?
Ruska vlada je odločila državno ])0(lporo onim uradnikom iz Finlandije, ki prihajajo v notranjo Rusijo, da se popolnoma pri uče ruščine. Jednako podporo je privolila, tudi finlandskini učiteljem, ki se hočejo priti uČiti na učiteljsko pripravnico v Petrograd. — /idje niso nič kaj vneti za vojaško suknjo. Na Ruskem se je vsako leio odtegnilo mnogo mladili Židov vojai^čini s tem, da so jo popihali preko mej. Vlada je nalagala globo takim družinam, ker je pa niso plačevali, razdelila je vso zaostalo globo kot davek mej vso židovsko prebivalstvo.
Na Irskem je nastal razpor zavoljo vodje Pa niella, ki je bil, kakor znano, obsojen. Katoliški Irci so se ga jeli sramovati in se v več shodili izrekli proti njemu. Pri volitvah dné 22. dec. je zmagal njegov nasprotnik llenessiv.
V Rimu so se sv, «če kavdiiiiiloiii, ki so jim iastitali za iiožiriie praznike, itrilko pritožili o krivici, ki jo dela layka vlaila. Mej (Iruj^ini so rekli: „Zalivaljujein se za vošiilo, s k;iterim želite mir sv. cerkvi. Mej temi tola/.li:imi p;i čutim britke bolečine, katere prizatJevajo sv cerkvi ravno ona ljudstva, ki v/ivajo i^v po.'iebiie dobrote sv. cerkve. Ilalijani yanii se Iioéejo bojeviiti ž njo. S tetn menijo, da store kaj dobrej^a deželo, pa vzročujejo jej le bedo, razpad in j)r!lio(lnjo nesrečo. Najliiijť divjajo v Rimu samem, iti vendar ne iiasjirotiije sv. cerkev italijanskemu prestolu, marveč jj-a se uterjuje". Napo.sled izra/ajo sivolasi sv. oče iskreno željo, naj bi se vrnila Laika k po-jjrej.snjim dobrim načelom.
Piše se nam:
Iz Kostanjevice. — Bralcem „Dol. Novic„ je zoaDO, da saajemo v Kostanjevici posojilaico, kakorânih je po Slovenakem že mnogo. Dne 8. decembra je bil v Vel. DoIídí sklican ehod gospodarjev te obSine, da bi osnovalni odbor zvtdfl, bakoŠDega mnenja bo kmetje, ki so od Kostanje-Tiče najbolj oddaljeni. Zbralo se je bilo v Solskem poslopju nad poldrogeto kmetov. Pazno so poslušali, ko bta jima g. župnik Brulec in pisa'ec teh irstic razlagala, kako in zakaj se bo osnovala posojilnica ter sta navzoče prosila, naj to kar so čuli tudi drugm povedó. Povprašeifali so tudi nekateri to in ono, kar se jim je ravno važno zdelo. Videti je bilo, da se ljudstvo zanima za posojilnico in da udov ne bo manjkalo. Je pa tudi resnica, da fe je kje posojilnice treba, treba je je v naĚem okraju. Pri nas kmet nima vsaki Čas denarja na razpolaganje za razna, dostikrat eilna plačila); če ima Se kaj vinograda, dobi denar àe-le v jeseni iz njega; a če ima živinče, prodati ga tudi ne more in spraviti v denar kadar bi hotel. Prisiljen je iskati pomoči pri bolj premožnih sosedih, kateri mu, če zna lepo prositi, sictr posodijo, pa ne njemu ampak sebi v korist.
Obresti se računijo malokedaj pod 10%, navadno po 15% pa tudi višje. Ne davno mi te pravil nekdo, ki je vzel 200 gld. na posodo, da ee je moral zavezati plačati 15% in sicer vse eno, ali svoto vrne v enem letu ali pa v enem mesecu. Obresti se morajo odšteti že naprej za eno leto. Dobivajo se tudi taki dobrotniki, ki po-Bojnjejo BFoj denar za male obresti; 1 kr. od goldinarja na dan, — kar znaga samo 365 odstotkov na leto Sploh posojuje se z malo izjemo tako, da se mora, kdor denarja potrebuje, v kratkem času popolnoma zatreti. Vsled tega se kmetje kosajo, da }e strah. Prave kmetije ginejo, a kaj-žarstTO in osebenatvo se Se dalje bolj množi. Možje, ki se ne straSijo truda, da bi še oživila
posojilnica, ki bo imela namen kmeta rešiti oderuhov, bodo za ta okraj veliki dobrotniki. Će bi imeli kaj tako vnetih podpoinikov, kakor je g. župnik Brulc, bi bilo vse delo pač lahko, a takih je malo.
Iz sodraške obfiine. — „Lukamatijo" bo-demo dobili, to \é že vsak otrok po Dolenjskem. Vse navadno le ugiba, kje da bode Šla železnica. Pri nas to zanimanje za železnico bolj spodriva cestna proga iz Ložkeg» potoka, ker kmetje tej cesti veliko več važnosti pripisujt-jo. Kobko da bode ta cesta Ložkemu potoku koristila, to vsak lehko izprevidi ; kajti izvažal se hodu les iz Ložkega potoka na kolodvor, promet bi znal postati velik in Sodražica se zopet povzdigniti do stare veljave na tržni dan v četrtkih
Kakor čujemo je deželni zbor dovolil zgradbo te ceste iz Ložkega potoka v Sodražico in nadalje od Vinic v Ribnico, ki bode stala okoli 31.000 gld. in povrh jo hoče Še podpirati z 10 000 gld. in jej posoditi 6 000 gld. brez obresti. Hvaležni moremo biti posebno poslancu kmetskih občin g. P. Pakižu, ki se je za to progo dosti dima trudil in tudi v visokem deželnem zboru dobro potegoval, g. Gňdererju, oskrbniku orteneške grajřčine, ki je to cesto trasiral in tudi okrajnemu cestnemu odboru; služila bode v prvi vrsti Loškem potoku, potem S.dražici in Ribnici. Se vé da ni tudi to vsem prav, posebno posestnikom in gostilničarjem, naseljenim ob cesti iz SodraŽice do Blok, ki bodo res potem v denarnem obziru škodováni. Ali ti naj pomislijo, da se mora gledati le na splošno korist in cesto izpeljati v vseh obzinh, kakor mogoče bolj strokov-njaški. Notraojci pa nam nikar ne zavida te železnice ia to cesto, vi imate Že železnico, dozdaj — je bila vam sreča mila, naj bode pa nam tudi enkrat.
Res se sliSi tndi kedaj kmeta godrnjati. Zdaj se je Se kaki krajcar z blagom pridobit, izvažalo se je dosti blaga iz Ljubljane. Resnica je to! Koliko jih pa je, ki niso z blagom nič zaslužili, pa si vendar opomogli ! Treba se bode poprijeti bolj živinoreje, domače obrti in druzih tacih koristnih reči in vse bode napredovalo.
Vpraša se le, ako je treba izpeljati novo cesto iz SodraŽice, oziroma iz Vinic do Ribnice? Kakor slišim, smo vsi kmetje iz sođražke občine proti temu in tudi veliko druzih. Zakaj kmetom novih bremen nalagati?! Ali bode res nova cesta do Ribnice dosti krajša? Da, eden kilometer in ta bode stal 20 000 gld. Izpeljana bode morala iti po močvirnatih tleh. V Ribnici nimajo Se pravega mesta za kolodvor, vsak gleda bolj na svojo korist. Dela naj se na to, da bode stal med Žlebi-Čem in Ribnico in akoravno bode malo bolj oddaljen od Ribnice, vendar bode pridobljen tisti kilometer, dati ne bode treba kmetom 20.000 gld.
ne bode tre^'S popravljati et&re ceste, ki bode vâtric z QUVO, ia lahko su bode relilo: gledalo se je na splošno korist! Ribuica se pa bode s jSasom razširila in taisti prostor, na kterem bi se morebiti ždaj širil kolodvor, bi ee potem res skrbno porabil.
(Vreda. Sprejeli smo ta dopis, ker hočemo Tsakemu dsti prostor, da poié Sfojo misel, »ko ravno so moida ljudje, ki mislijo drogaie. Čas iu zrel premislek bode vse prav vravnal.)
Iz Medvedjega sela. — Pořastímo brasi! —
V letu imamo 12 mestcev — ali samo septembtr ima zlate dneve, v katerih ti zamoremo kupiti obleko, obuvala iu drug h potrebščin.
Tako goïore tisti, ki so poberali ježice
Kako težavno je obdelovati zemljo? Delavec mora b ti trdeU) pehati se mu je na vso moč, segati mora t žep, a vendar se mu ëe nazadnje rada ponuja zguba. Pri jeáicah je druga; delo ni težavno — in ježicovi denar se sme porabiti. Ako kmet proda vola, kravo, kaj bode vpregel, molzel? Kavadao mora kupiti drugo Živinče. Da se je za ježicp dobilo veliko denarja, najbolj vé g. Sa le k T Sevnici, nekatere hiše dobé po 100 gld. brez žuljev. Pa to ëe ui vse; pojmo gledat na ceste. Vže pred 50 leti so izvažali dolge hrastove v Trst nepretrgano — dandanes pa dobivajo ljudje stotine, tisočake za žťlezniĚke prage (švelarje.)
Česa se nam je pa Še nadjati za prihodnost? „Slabega*. — Velike meče sekira, male končava pasoča se Živina, hlasta po njem, ne zanaša mn kakor lovec v gorenjskih hribih ne divjej kozi !
Zato moramo bolj paziti na hrast, kakor doslej. Pa tudi ni tako težavno. Hrast ni izbirljiv, povsodi raste: na travniku, na polju, v gozdu — 6e mesto stare lipe pred hišo se kaj bogato obnaša.
Da bi Be ljudje zmodrili ter hrast bolj sadili, bolj varovali, kjer vže rase — našim naslednikom bi se vsipal denar. Potreba je vže velika.
Od nekod z Dolenjskega. — Ni čuduo, da Bog ne da blagoslova svojega, ker se nsjveČi prazniki navadno najgrše obhajajo. Pri nas bo praznik - brezmadežnega spoSetja delali mládenči aramoto celi fari — sebi pa pogubo kopali. Med prvo in drugo službo božjo so pili žganje — domu grede pa govorili tike, da jih krščanski jezik ne sme ponavljati.
Povejte, bralci „Dol. Nov." — se li spodobi, ako mládenči gredé od službe božje vriskajo in nespodobno prepevajo? kaj bete še le rekli, ako vam povem, da se jim dostikrat pridružijo še celo možje?! — Kolikokrat čujemo župnika svariti in prositi, naj se vendar ne pije tako stupena pijača — heruš — ali zastonj ! Kaši mládenči in možje si mislijo, da morajo bolj poslušati krčmarja, kakor g. župnika. Pa ljubi farani, krčmar vas sili
B strupeno pijačo ne v vašo, ampak v svojo korist: diše mu vaše težko zasložene desetice! če bodete pa vse desetice znesli krčmarju — s Čim si bodete kupili potrebnega? Siromaštvo vže sedaj trka pri mnozih na vrata, kaj pa bode, ako bomo še,to malo kar imamo, zabijali po nepotrebnem?
Vi krčmarji pa posnemajte očeta Geaeta: bil je krčmar íd posten mesar, čeravno pijancu med službo božjo nikdar ni točil ne vina ne šnopca!
Domaće Testi.
(Imenovanje.) Deželni šolski svèt je imenoval g. A. Žumra nadačitetjem in vodjo prvi mestni deški šoli v Ljubljani
(štirideset letnico) svojega službovanja je obhajal dné 30. decembra v ožjem družinskem krogu gosp. J. PajniČ, vrhovni nadzornike, k. finančne straže. Je prav vesten, vljuden in obČe spoštovan uradnik. Bng ga ohrani še mnogo let« kličemo mu tudi mi za njegovo Štirideset letnico !
(Pokopali) smo na božični dan obče spoštovano g. Joaipino Skaberné, tukajšno po-sestnico, ki je umrla v 72. letu svoje dóbe. Znamenito je to, da je na mrtvaškem listu kot so-ŽalujoČa Še njena mati, ki je doživela redko starost 94. let. Lep sprevod je kazal, koliko spoštovanja je ranjca gospa vživala. Naj v miru počiva.
(„Dolenjsko pevsko društvo") je dne 19 decembra t. 1. pri svojem občnem zboru izvolila v novi odbor sledeče gospođe: Anton Virant, predsednik, Fran Rozina, podpredsednik, Ignacij Kline, blagajnik, Otmar Skale, arhivar, dr. Štefan Kraut, tajnik, Atiton Burger, Lavo slav Ropaš, Viktor Niefergall in V. Bahar odborniki, Ignacij Sitar in Fran ŠtukeIj nadomestna odbornika.
(Občni zbor „Dol. Sokola") bil je 13 dec. ter je izvolil gg. : Fr. Rozina, predsednikom ; dr. Fr. P r e v c a, podpredsednikom ; Fr. Sakserja, tajnikom; ToneViranta, blagajnikom; odbornikom: Ig. Klinca, Vik. Nie-fergalla in Sim. pl. SladoviČa.
(Nesreča.) Pretečem ponedeljek se je na trgu pripetil žalosten dogodek, o katerem smo drbili daljše poročto, ki ga radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti. Dopis obsoja onega gospoda, kateri bi kot župan moral znati, da se ne sme po trga hitro voziti. Še bolj gré obžalovati, da kot zdravnik ni skočil hitro raz vo* in pomagal nearečnei ženi, katero je povozil io precej poškodoval. Ženo so morali nesti v mestno hišo in potem še le iskati zdravnika.
(Okrajna bolnišna blagajna) za politični okraj novomeški se je ustanovita in prične delovanje 1 jan. 1.1. Plačilne naloge in legitimacije dobé Člani Še ta teden. Vsak rokodelec in nčenec
je dolžao biti vsltd drž zak. od 1. 1888 ud te blagajne, mojstrov dolžnost je de avca ali ufesca pre* cej pri vstopu v delo tej blagajnici Daznasiti, drugače bodo kaznoTani. Plačati je delaven od vaa cega zasluženega gold. 2 kr. ca todea, 1 kr. plafa mojster, (zasluiek je račutijen sedai 90 kr, na dan za delavca, poslovodjt; 1 gold. 10 kr. za učenca 35 kr., hrana je všteta med pla^o.) V sluf^aji bolezni dobi vsak član 60% t. j. od zaslnžent-ga gold. 60 kr. podpore na dan skozi 20 tedtior, prosto zdravniško pomoč in zdravila, v slučaji eiceti SOkrattii dnevni zaslužek za pogreb. Blagajna mora plakati tadi ètiri tedne bolnišnico in prevoz tja. Pri plačevanju rafuna se teden 6 dni, pri bolezni pa 7 dni, tako, da je nedelja tudi plačana. Mojstri in sinovi njihovi niso primorani biti Člani tej blagajni, vsaki drugi pa mora biti Član. Za vplačilo odgovorni so mojstri ; isti se bodo tirjali, in če potreba, političnim potom po c. kr. okr. glavarstvu rubili. — Toliko naznanjamo vstra obrtnikom, da se bodo vedeli po tem ravnati.
Odbor okrajne bolniške blagajne
{Na Primskovem) je umri dné 22. dtc. Čast. g. Juri Ilumar, župnik, ki je bil znan po vsem Dolenjskem in dalje po svojem zdravljenji z natornim magnetizmom. S tem je bil Teli k dobrotnik raznim bol n kom. Naj v miru počiva !
(V doberniški občinski zastop) so voljeni: Janez Zupančič iz Ljuže soglasno in oicer v tretjič županom; svetoTalcem: Jože Verce iz Korit; Julij Treo iz Malevaei; Matevž Zupančič iz DoberniČa ; Anton G r a n d o vc iz Preske; Jože Kojic iz Sela.
(Pokladajte ptičem hrane!) Ne moremo dovolj toplo priporočati naSim kmetovalcem in prijateljem vrtov pokJadanja hrane v tem hudem zimskem Času. Opomniti moramo, da bode letos mnogo rujavili broĚČev (Maikílf^rJ in puleg teh gotovo tudi obilo d^nzih merčes. Stotero se Vam bode poplačevalo trt trošenje hrane ! Spomnite se na požrešnost predlanskih Črvov, kateri pridejo letošnjo pomlad na dan kot uničevalni kebri ! Zabranite vsem psglovcem lovenje pre-koristaih ptičev!
(Koristna knjižica.) Ker se po Kranj skem Siri tako zvana egiptovska bolezen na očeh, spisal je g. dr. F. Keesbacher pod-«čno knjiižico o tej bolezni. Na 15 straneh je navedeno vse, kar je ljudstvu treba vedeti o tej bolezni, Knjižica se bo razposlala vsem županstvom in prodajala po 3 kr., da si jo more pač vsak lahko omisliti, kedor se hoče poučiti o tej bolezni.
Razve vesti.
•(Stare poštne marke) smejo «e vsied naredbe trgovinskega miniHterfltva rabiti gn do 30. jn-nija t 1. Potem obroka se bodo ujogle breuplsćno zamenjati ée pri vseh poStnih uradih.
*	(Pred porotniki) je bila dné 23. doc. T Celovci obravnava radi uboja v PodkloStrom o priliki zadujih deželuM-Kborskih volitev Zatoienee M. Ijibing, katerega je zagovarjal dr. Tavéar, ao porotniki spoznali nedoi^cicg^a z 11 glasovi proti 1. Obsojen je bil le na 14 zapora radi labke telesne poškodbe voiiloa Cajnarja.
*	(Statistično.) Najnovejše poročilo statističnega osrednjega odbora poroča, da je bilo v preteklem letu v Avstriji brez Oger^ke 3,835.674 otrôk, ki 80 dolini obiskovati srdo. Od teb ni šol obiskovalo 21.895 radi dušmb in telcMnih nczmužDosti in 365.598 radi nemarnoati. Ljudskih šol je bilo 16.688, meščanskih 415 in poleg teh 976 zasebnih, toraj skupaj 18.079. Učiteljev je bilo 44,835 iii 13 913 učiteljic. Vsi ti otroci bodo v malo letih polnoletni in kot taki odločevali osodo Avstrije. Ni toraj vue eno, v kakem dub« se vzgojujejo in hoj za versko šolo nepotreben I marveč vreden najhujšega znoja!
*(VŠt. Pavlu)T Minessoti v Ameriki izhajajoči list „Wanderer" porořa : „Vesel dan za nas ameriške Slovence v Indijan Boehu je bil 27. avgust. Pel je slovenski rojak, doma iz Tuhinjske doline, g. P. Roman Homar iz reda sv. Benedikta, novo »v. mašo. Arhidijakon inn je bii J. Buh, generaljui va-kar driludske Školije, žnpnik J. T r o b e e je bit dijakon in drngi aziatenje naši rojaki. Pridigoval jeP. Alojzi j v slovenskem jezika, trtko tudi popoldne J. S o I n c e. Ameriškem Slovencem je ostal ta dan v najlepšem spominu.
Smeânica
(Sanje.) A. Kaj se ti jo nouoj sauja'o? B. ali ne ves? Sanjalo se mi je, da ava se sknpaj v lepi kočiji vozila, in se tudi zvrnila, Sedaj pa še prasaš, kaj se mi je sanjalo.
(Sit eu gost.) Nekega dne (irido v stanovanje neke gospe, njeni dobri prijatelj, Ratfrega pa ona ni kaj rada videla. Ona se hitro skrije /,a omaro io sicer tako, da bo ji spodaj noge vun gledalo — „Kjo jo tvoja mama, ljubo dete?" praša ta nepriljubljen gost — „Ona jo šla vun", odgovori mala lažnjivka. — „Tako! Le povej tvojej materi, kadar bodo šli vud, da naj nikar nog doma ue pozabijo".
(I z otr očj ih ust.) Deklica: „Mati, od kod pride, da ženske dobć kmalu sive Use ?" Mati: „Ako ji otroci preveô nagajajo in jo jezć". Deklica: „O mati, potem ste morali paČ vi zeló jeziti vašo mamico, ker imajo uže bele vse lase".
Sejmtrvi na Dolenjskem:
Prosenea: Dne 2. v Kadobovi vasi in v Ribnici; dne 5. v Novem Mcatn; dno 10. v Zalogu; dne 12. na Vidmu (poleg Krke); dne 13, v Novem Mestu in v Metliki ; dne 17. v Cerkljah ; dne 26. na Vinici.
Loterijske srečke.
Trst 13. decembra Gradec 20. „ Trst 27.
39 26 64 32 5 52 3ii 76 80 19 65 71 76 42 29
Vsem sorodni ko 111, prijatelj eni II znancem
srečno novo eto
Janez Krajec.
laiiliiik hukvarne In tiskarjtc.
Anton in Neža Korenčan
voščila vsem sorodnikom in prijateljem srečno novo leto 1891.

Javna zfihvttla.
PodpiHaai odbor gi šteje v dolžnost, zahvaliti »a tem p'ilom v prvi vrsti odboru lukajšttjib goapi"!, v katerem so jako uiarlji™ delovale gosjie; CrerdcMcva, pj. Scfmarzeva, Slan!-.eoa, Pauzerjcva, Ogoreutzcva, Skedhiova, Skrlcva in (íwíímotKi ; v drugoj vrsti zahvaliti b(j nam e vsem blagim darovalcem, kateri ho s Bvojo dobrotij voatjo ijrijiomogli k blagemn iiapebn, da se je moglo toliko duc opravit s potreboo zimsko obieko, in dalje tudi vsem pospeševalcoĐt sijajnega UBpelia. Naznaniti nam je tadi dolžnost da je v ta namen, za drngo leto prebitka od Miklavževega večera 10 gold , kateri 8(i naloženi v poštne) hranilnici pod stev. 27 135.
V Novem mestu 16. dccembra 1890.
Odbor „Dolenjskega Sokola"
Odgovor člaoov Meščanske garde.
Podpisani objavimo, da se odbor s člani Meščanske garde ni se še popolnima sporazamil.
Za Mestno Meščanske garde Godbo.
Augmt Kiisnel, Jonip Jazbec, Franz Gohê,
Kari Kune.	(6—0
Razglas.
Pri knez Auerspergivl graščini v Soleskl oddalo 88 bode 14. januarja 1891 po javni dražbi t
triletni najem:
1.	Gostilna v Soteski, pri kateri je tndi ondalnja mostnd mitnica vrućunjena, z voklicno ceno 120 gid.
2.	Mlin, stope in žaga v Sataaki, ^ vsklicno ceno 280 gld.
Dražbeniki naj pridejo t4 januarja 1891 ob 2. url popoludne v logarsko pisarno v Hoteski, pošt» Dvor in naj prinesó aaboj varšfine za polovico vzklic-ne cene.
(»)	Oskrbni&tvo.
Vavpet -îw
se išče, kateri so zamore izkazati z dobrimi spričevali.
Natančne Peter pr
e se izve v Otoákl grajščinl. Pušta St Novem Mestu.
• v v •
išče se pridna kuhirics, ki bi bila ob enem skrbna oskrbnica ter se z dobrimi spričevali iskaže. — Ponudbo naj so pošljejo z naslovom: (3—J) Antonia pl. FIchtenau, pošta Novo mesto.
600 veder vlna^
(10-1)
Šciirkoloyke,
ali pasti za kuhinjsko grile loviti, izdeluje klepar ali SpengUr Kaitna v Rdde&ah ob Zidanem mostu. Pasti 80 iz ploSčevine ali plehu in stane jedna 80 kr. — Vsaka boljši hiša tji gotovo želi to nesnago iz bise odpraviti iu to eo iuhku in gotovo stori v kratkem Času, če ae nastavi v na sredi te paati prirejeno majbno skledlco malo »trdi ali sladkorja.	[ilT-a)
mej tem 300 veder izrstnega blaga od leta 1890 j« naprodaj, — Kje pové vredn'stvo „Dol. Novie."
Slovenske knjižice
za poduk v angleikem jeziku, o meri. vagi, denarja itd. v Ameriki jako prijiravne, labko zapopadljive in koristne, toraj vsakemu potovalen te dežele neobhodno potrebno, jirodaja in pošilja po poštnem povzetju ali proti naprej plačilu po 55 kr.
Jofi. PhuIíh v Ljiihljani
(1—1) posredovalna pîsania ïa potovanje p« celim siota-

Tone Virant,
trgovec v Novem Mestu
ima v zalogi Čevlje (Stlefletten und Nleder schuhe) za gospe in gospodičlne iz nanja in bronella (Ijasting) po prav nizkej eeni in dobro blago. — Tudi éopke in vence za ie-nltovanja so pri njem dobé. (9-i)
Slavnemu občinstvn vljnJno naznanjam, sem svojo, že pet let obstoječo
bukvoveznico
razširil, in si več strojev omislil, ter zamorem sedaj vsem spostov. naročilom točneje in iiaeje pOBtrcči. — Za obilna namèila se vljudno priporočam
J. Krajec,
Lepo stanovanje t^-o
»e ètirimi sobami v L 7iadvtro2)ji m pripadajočhni pro-utori oddati je v naji.m v RozinatovB« gradu v Kandiji.
Na prodiij so
za pulovieo kupue cene	[218—2]
knjige „Mžitice Slovenske"
Udajftue (id ïaèetba t j. od leta 1867 iuclu». 1890. Ve6 se izvé pri A D. v Trebnji poste restante.
Zahvala.
Meni podpiaaueuiu pogorela so poslopia v Strmemrebru pii Krskem, ki seai jib kil se-lo letoH pri
?2ajEiiini zavarovalnici Joiitorđija"

Javna zahvala.
1
i» rul
g
zavaroval. „Kuukordija" jc moj-i škodo po svojem glavnem zastopniku v Ltubtjani gosp. Ign. ValentinÉtč-u v mojo popolno zsdavDli-nost ceuila in po okrajĐeni /aMtopnikii na Krskem g. Janezu Storletu tndi U iplačata. Za solidno postopanje in točno izplaćaoje se zavarovalnici „Konkordiji" in njenemu glavnemu zsstopn kn gosp. Ign. Valeutiočić-n naj-topleje zahvfiJ njem ter jo vsakemn, kdor se zavarovati že i, iz lastne skušnje najtopleje priporočam.
Na Krskem, dne 7. decembra 18tO.
K Wanič s, t\, (4 — 1)	pfíSiodovatiec,
T. Fcrjila ». r.,	J. Sadič s. r.
tífeř/Hsh" tajnik, priln,	priid.
mmmmmmmm^mm^mmmmi
Podpisanim pogorela so poslopju, kHii-raso Ííila 8« le kratek čas zavarovana pri viajemnl zavarovalnici .,KONKORDIJI-'. „KONKORDI- ru JA", katere glavui zastop ima v Ljubljani g. 'M Ign. V&lentiniiić, nam je vacm treni v našo I popolno zailovoljnost^ zavarovane zneske po-polnnma izplatsla, ne d« bi bila kateremu ie najmanjši xtieaek odtegnila. Za tako ho-lidno post^niauje bû zavarovalnici „KOMKOR-DIJI" najtopleje zahvaljuj amo ter jo vsacemu, kdor se zavarovati želi, iz lawtne skusnje najtopleje priporoiSamo.
Brcxovdolpri Amfjrusu, Jnć 1. uov. 1890. Joža Kastelic, Ant. Šinkovec, Jera Šinkovec,
poíkodoKíiiici.
Fr. Loho s. T.,
podpiiitil in priJa.
Potrjuje žnpanstvo v Ambrnsu.
L. 9. Fr. Perko s.
iupan.
r.

mm
FBANC ZESSEB,
zaloga špecerijskega blaga in moke i/ paro-iiilina.
Vošiin vsem p. u, odjeniuikoin sreřiio, veselo Novo leto.
Priporočani se objedneni za vsa cenjena naročila, katera bodem vestno in v obeo zadovoljnost izvrševal.
z spoštovanjem

Krško!
►iJ
Otlgavaroi nretlnik, ÍKdtýate^ in zalužnik i. Krajec
Kovomesto. — Natisnil J. Krajec.