o? G LAS I LO
■	DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED
LETO VII.	PETEK, 15. JULIJ 1977	Št. 7
Program sestavljene organizacije GLG
Uresničevanje zakona o združenem delu je ena temeljnih nalog sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva — Na novo izvoljeni delavski svet V petek, 24. junija je bila ustanovna seja na novo izvoljenega delavskega sveta združenega gozdnega in lesnega gospodarstva GLG Bled. Na seji so razpravljali o poročilu delavskega sveta v prvi mandatni doki, obravnavali program uresničevanja zakona o združenem delu ter imenovali komisijo za spremljanje uresničevanja programa, obravnavali predlog sprememb samoupravnega sporazuma o temeljih plana srednjeročnega razvoja GLG 1976 do 1980 ter spremembe samoupravnega sporazuma o cenah proizvodov in storitev za leto 1977, razpravljali o rezultatih poslovanja GLG za leto 1976 ter za prvo tromesečje letošnjega leta in obravnavali po-
ročilo o uresničitvi letnega programa dela SDS GLG oziroma sprejem nalog SDS za letošnje leto. Izvolili so tudi delegata za splošno združenje gozdarstva, lesne industrije in papirne industrije Jugoslavije.
Na predlog družbenopolitičnih organizacij so za novega predsednika delavskega sveta izvolili Slobodana Rajiča iz Celuloze Medvode, za njegovega namestnika pa Jožeta Lavriča iz LIP Bled. Delavski svet pa je v minuli dobi zasedal desetkrat, v času svojega delovanja pa je obravnaval in sprejel pomembne odločitve v na novo ustanovljeni sestaVljeni organizaciji. Delavski svet je sprejel program dela sestavljene organizacije, obravnaval predlog sprememb sporazuma o združitvi, razpravljal o medsebojni delitvi dela in o odgovornosti, o poslovanju, o naložbah, o vsebinskem pomenu združevanja, o temeljih plana za
srednjeročno obdobje, posebej pa je posvetil pozornost surovinski osnovi za naslednje petletno obdobje. Delegati delavskega sveta so sprejeli tudi predlog samoupravnega sporazuma o cenah proizvodov in storitev v GLG za leto 1977 ter razpravljali o zakonu o združenem delu. S sklepom o internih cenah znotraj GLG je delavski svet zasledoval cilj vzpostavljanja medsebojnih dohodkovnih odnosov med članicami in uveljavil večjo povezanost. Delavski svet je na več sejah raz-
pravljav o delitvenem programu okna-vrata in ker je prihajalo do zastojev, je na zadnji seji lani sprejel sklep o pospešitvi te delitve. Sprejel je tudi predlog koordinacijskega odbora za stavbno pohištvo, da se je treba opredeliti za konkreten program uresničevanja nalog na področju delitve z ustreznimi zadolžitvami. Delavski svet je venomer spremljal rezultate poslovanja GLG kot celote in njenih članic in sprejemal priporočila ob poslovanju.
Čeprav je bila udeležba delegatov na sejah izredno dobra, pa je večkrat prihajalo do nesporazumov med delegacijami, kar je bil odraz še vedno preveč ozke miselnosti in togosti stališč delegatov. Povsem razumljivo je, da delegati posredujejo mnenja svoje delovne organizacije, vedeti pa je treba, da delegati ne morejo biti togi in nesprejemljivi do variantnih rešitev. Delegatski sistem je bil v okviru sestavljene organizacije združenega dela zadovoljiv, vendar pa se bo potrebno prizadevati, da bodo delavci v naslednjem obdobju bolje obveščeni o delu sestavljene organizacije.
Temelji plana
Delegati so na seji delavskega sveta razpravljali o predlogu sprememb samoupravnega sporazuma o temeljih plana srednjeročnega razvoja GLG od leta 1976 do leta 1980 ter o spremembah samoupravnega sporazuma o cenah proizvodov in storitev zà leto 1977. Po daljši razpravi so se dogovorili, da sprejmejo predloga z nekaj pripombami. Udeleženci sporazuma o cenah naj bi po sklepu delavskega sveta predlog obravnavali in sprejeli na sejah svojih delavskih svetov oziroma na sejah obratov za kooperacijo najkasneje do 11. julija
letos ter sklepe o sprejemu posredovali na službe GLG. Sklicali bodo tudi usklajevalni sestanek z dobavitelji žaganega lesa in Jelovico, na tem sestanku naj bi se dobavitelji in porabniki sporazumeli, da za neposlane količine po dinamiki veljajo cene po že sprejetem sporazumu.
Ko so govorili o rezultatih poslovanja GLG lani in v prvih treh mesecih letošnjega leta so ugotovili, da so nekatere članice letos zaključile z izgubo. Prevladovalo je prepričanje, da bodo članice
sestavljene organizacije z izgubo napravile sanacijske programe in primerno ukrepale tako, da bo ob koncu leta poslovanje po-'zitivno. Tudi delegati delavskega sveta naj bi se vključili v akcijo in po svojih močeh prispevali- k
boljšim rezultatom. Pogoji dela so v temeljnih organizacijah zelo različni, predvsem v gozdarstvu, tako, da vsi ne morejo doseči najugodnejših rezultatov. Delegat iz Jelovice je poročal, da so v Jelovici že sprejeli dva akcijska programa in da se stanje prvega tromesečja bistveno izboljšuje, kljub temu pa stroški še vedno rastejo.
Program nalog v letu
1977
Na seji delavskega sveta so sprejeli tudi poročilo o uresničitvi letnega programa dela skupnih služb GLG in program nalog v letu 1977. Delo skupnih služb je potekalo v skladu s samoupravnim sporazumom, ki je bil sprejet. Nekatera vprašanja ni bilo mogoče dokončno rešiti tudi zaradi tega, ker nekateri gledajo povsem nesprejemljivo na sestavljeno organizacijo, sicer pa zunaj institucije dobro ocenjujejo delo skupnih služb in vse organizacije. Po določilih zakona o združenem delu naj bi se ponovno organizirale in sprejelo nekaj novih nalog, ob tem pa bo potrebno sodelovanje prav vseh. Program dela za prihodnje je bil zelo obširen, zato bodo do prihodnje seje delavskega sveta izdelali prioritetni vrstni red nalog s konkretnimi zadolžitvami.
Sestavljena organizacija združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva se bo vključila tudi v splošno združenje gozdarstva, lesne in papirne industrije Jugoslavije. Delavski svet je za to skupščino izvolil Tolar Pavleta za delegata.
Vsaka naslednja seja delavskega sveta bo v prostorih ene izmed članic GLG.
22. julij —
praznik vstaje
V mislih in spominih se vračamo v tisto usodno pomlad in poletje 1941. leta, ko so jugoslovanski narodi pod vodstvom KPJ začeli svoj osvobodilni boj, svojo ljudsko revolucijo, da bi pregnali sovražne sile. Narod si je želel ustvariti novo državo — skupnost enakopravnosti brez izkoriščanja človeka po človeku.
22. julija praznujemo dan, ko se je naš slovenski narod uprl, vstal — pripravljen na borbo.
Vstaja je bila določena za 20. julij, njen začetek pa se je malo zavlekel zaradi organizacijskih priprav. Partizanske čete so se organizirale po vsej Sloveniji. Pogoji za njihov nastanek so bili težavni. Vzroki so se pojavljali v gosti naseljenosti, v prometnih zvezah, katere so sovražniku omogočale prodiranje in naglo zasledovanje ter hitler-janske propagande.
Vojaško znanje je bilo majhno in tudi oprema je bila v samem začetku borna. Ljudje so zapustili svoje domove in sorodnike, zamenjali delovno orodje s puško. Brez njih in njihovih odločitev bi si težko zamišljali zmago in našo svobodo.
Sovražniku pa ni nikdar uspelo čisto uničiti ali razbiti slovenske partizanske enote na nekem določenem ozemlju. To je prav tako, kot če ogenj v polnem razmahu gasimo in vendar se še širi naprej.
Mnogo je napisanega o zadnji vojni, o borbah v gozdovih in o trpljenju, ki ga je preživljal naš slovenski narod.
Morda pa tistim, ki niso doživeli, ne bo nikoli premalo povedanega in napisanega v besedi.
Ob prazniku 22. julij vsem aktivistom, borcem in vsemu kolektivu čestitamo.	VESNA

Ob
ilnvi'it ufrtuje
čestita kolektivu Uredniški odbor
Na posnetku novoizvoljenih delegatov DS GLG sta tudi naša dva Jože Lavrič in Franc Bučar
Inštitut Jožef Štefan
V današnji številki objavljamo gradivo, kd ga je poslal Inštitut Jožef Stefan iz Ljubljane, s katerim bi pripomogli k večjemu spoznavanju med Inštitutom in Republiškim računskim centrom.
Ker tudi naš oddelek za organizacijo poslovanja in avtomatsko obdelavo podatkov tesno sodeluje z navedenima institucijama, je prav, da se z delom teh seznanimo.
SPLOŠNI PODATKI
O INSTITUTU
»J02EF ŠTEFAN«
Danes prehaja v splošno zavest, da so institucije, kot je Institut »Jožef Štefan«, ki ima za seboj že dobrih 25 let delovanja, v letih svojega obstoja imele pomembno vlogo pri razvoju znanosti, gospodarstva in kulture v našem prostoru.
Če ne izpostavimo številnih osnovnih raziskav na naravoslovnih področjih, ki so ponesle ime slovenske in jugoslovanske znanosti v svet, potem želimo še posebej opozoriti na našo tesno povezanost z razvojem gospodarstva in družbe. Ta povezanost se izraža v dolgoročnih okvirnih pogodbah, ki smo jih sklenili z nekaterimi večjimi gospodarskimi organizacijami in združenji na področju kemijske, farmacevtske in elektronske industrije, medicine in računalništva. S tem smo si oboji ustvarili možnost, da se vloga instituta kot raziskovalne organizacije in vpliv gospodarstva na raziskave na smotern način dopolnjuje v skladu s potrebami družbe in neposrednih porabnikov.
Naj navedemo nekaj organizacij združenega dela, s katerimi tesneje sodelujemo: NE Krško, AET Tolmin, Lek Ljubljana, Krka, Novo mesto, Tovarna dušika Ruše, Iskra, Comet Zreče, Rudnik živega srebra Idrija, Železarna Ravne, Salonit Anhovo, ETA Cerkno, in še mnoge druge.
IJS šteje danes 20 interdisciplinarnih, med seboj povezanih skupin, ki vključujejo več kot 100 doktorjev znanosti, več kot 150 magistrov in diplomiranih inženirjev ter 80 tehnikov. Na IJS se raziskovalno udejstvuje večji del univerzitetnih učiteljev na narovoslovno-matematičnih fakultetah. Tako na primer je velika večina fizikov pa tudi velik del kemikov prišlo prav z naše institucije. Mnogi od njih so ob raziskovalnem delu na IJS postali svetovno znani strokovnjaki na svojih področjih.
IJS je prvi pri nas uvedel računalništvo kot organizirano metodo dela in discipline in je še danes ena najaktivnejših institucij na tem področju. Prvi računalnik ZUSE je začel delati 1963. leta. IJS je organiziral Republiški računski center in prispeval zanj večino vodilnega kadra. IJS sam pa tudi organizira poslovanje na osnovi računalniške obdelave podatkov za številne naročnike. Od vsega začetka je IJS sodeloval pri razvoju nuklearne medicine. Pred časom je bil ustanovljen Center za nuklearno medicino in računalništvo. IJS je prispeval originalno instrumentacijo in strokovnjake. Na področju jedrske energetike je v Sloveniji IJS edina ustanova, katere strokovnjaki so si nabrali eksperimentalne izkušnje za delo z reaktorji in so dolga leta študirali razne znanstvene in tehnološke probleme na področju nuklearne tehnike.
Pomembne so tudi raziskave in razvoj novih materialov, npr. feroelektrikov in piroelektrikov, keramike, trdih materialov itd., dalje raziskave, ki zmanjšujejo vpliv tehnologije in okolje (zaprti tehnološki krogi, predelava industrijskih odpadkov). IJS uvaja moderne metode v medicino. Na primer biokibernetika in biofizika.
IJS je v skrbi za okolje razvil in vpeljal razne izredno zahtevne metode za določanje koncentracije strupov v biosferi.
IJS je vedno predstavljal institucijo, ki je imela odprta vrata za vstop novih znanstvenih informacij in tehnologije z
vsega sveta. Zajemamo jih pri izvoru, preden se skrijejo za komercialne bariere.
Gre torej za celo mavrico raziskav, ki pogosto posegajo v sam svetovni vrh, so lahko neposredno uporabne ali pa pripravljamo tla za morebitno poznejšo uporabo.
IZOTOPI NISO NEVARNI
Radioaktivni izotopi postajajo dragocen pripomoček v strokovnjakovih rokah. Odkar deluje na našem institutu reaktor TRIGA Mark II, ki proizvaja radioaktivne izotope, lahko kar v domovini zadostimo vse večjemu povpraševanju po njih.
Radioaktivne izotope, ki jih je treba skoraj redno izdelati umetno, sevajo gama žarke, te je pa mogoče skoraj vedno in na vsakem mestu tudi meriti. To dragoceno lastnost, da se sami izdajajo, pa s pridom izkoriščamo lahko na številnih področjih. Lastnost, da neka snov seva in se s tem sama izda, je več kot primerna za gradbenike, telefoniste, komunalce, vodarje, energetike, železarje, tekstilce, papimičarje, zdravnike, poljedelce, predelovalce hrane in številne druge.
Praktični primeri nam bodo približali njihovo uporabnost: Vemo na primer koliko pitne vode se brez haska izliva iz vodovodnih cevi v zemljo, kar je spričo trajne skrbi, da nam bo zmanjkalo zdrave vode, še posebej pomembno. Pri tem moramo pomisliti, da so številne cevi (najsi gre za vodovodne, kanalske ali telefonske) položene pod betonskimi, asfaltnimi ali kamnitimi tlemi in jih je treba na mestu, kjer domnevamo, da pušča voda (fekalije) razkopati. Ce mesto ni pravo, je treba pogosto uničiti desetine metrov tal, vse dotlej, dokler ni odkrita napaka. Ce se pod določenim pritiskom uvede v cev radioaktivni izotop se pri priči izlije tudi ta. Tu pa tekočino, ki seva, odkrije že merilni aparat in z njo počeno mesto na cevi. Metoda je tako zelo natančna, da je z njo mogoče pri nezakriti cevi odkriti iztok le 0,001 cm3 tekočine na leto.
Vodovodno cev in tekoči radio-izotop smo omenili zato, da bi poudarili kako nenevarne so te snovi, zlasti v strokovnjakovih rokah. Izotopi, ki jih uporabljamo v take namene, lahko razpadejo že v zelo kratkih časih in postanejo povsem nenevarni. Samo za primer naj povemo, da razpade radioaktivni kripton v prvobitno obliko kriptona v dobrih štirih urah, fluor v 110 minutah, brom v 36 urah itd.
Napredne industrijske panoge uporabljajo radioaktivne izotope pri meritvah debelin papirja, notranjih poškodb v metalih, z njimi je mogoče zasledovati morske ali jezerske tokove in gibanje podzemskih voda. Prav tako pa jih lahko uporabljajo pri sledenju gibanja klinkerja v cementniški rotacijski peči, slediti pa je mogoče tudi mešanje cementa z agregatom v betonarnah.
Del industrije, ki je voljna osvojiti najsodobnejše metode, že sega po teh enostavnih, učinkovitih in nenevarnih postopkih.
Radioaktivne izotope v zadnjem desetletju vedno več uporabljajo tudi v medicini. Radioaktivni izotop fluora npr. pomaga zdravnikom — onkologom pri odkrivanju rakastih pa tudi drugih obolenj kosti. Prvi v Jugoslaviji so to novo metodo s pomočjo Instituta Jožef Štefan uvedli na Onkološkem institutu v Ljubljani. Za preizkavo pljuč
pa uporabljajo radioaktivni kripton. Oba ta radioaktivna izotopa redno proizvajamo v reaktorju TRIGA Mark II.
SKOZI
MIKROELEKTRONIKO
GRE POT DO RAZVITIH
Srednjeročni načrt gospodarskega in družbenopolitičnega razvoja naše republike daje veliko prednost razvoju mikroelektronike, področju, kateremu poskušajo vsi razviti v čim krajšem času iztrgati čim več skrivnosti.
V ta prizadevanja se vključuje tudi IJS. Skupno s strokovnjaki Elektrofakultete, Instituta za elektroniko in vakumsko tehniko in Iskre uresničujejo 2 velika projekta in sicer »Mikroelektronika« in »profesionalizacija elementa za elektroniko«.
Na področju miniaturizacije elektronskih elementov in mikroelektronike smo našo aktivnost usmerili k specialnim vezjem, izdelanim po tehnologijah prakse debeloplastne in tankoplastne tehnike nanašanja pasivnih in aktivnih elementov.
Z delom teh raziskav smo se aktivno vključili v proizvodnjo. V skupnem laboratoriju, ki sta ga opremila IJS in ISKRA razvijamo številne nove izdelke in celo proizvajamo manjše poskusne serije.
Prototipi, preizkušeni v laboratoriju, prehajajo v proizvodnjo v Iskrini tovarni Uporov v Šentjerneju.
Laboratorij za keramiko sodeluje z več TOZD ISKRE iz branže elementi. S tovarno tehnične keramike v Vižmarjih razvijamo keramična telesca za upore; Sodelujemo pri razvoju kondenzatorjev s tovarnama v Žužemberku in Stegnah; Za tovarni feritov in magnetov v Stegnah pa razvijamo različne tipe keramičnih in kovinskih magnetov.
Sodelavci laboratorija za keramiko ne razvijajo le elektronskih materialov in elementov, ampak tudi druge visokotempe-raturne materiale. Tako npr. razvijajo trde materiale za obdelavo v strojni industriji in materiale, obstojne v korozivni sredini pri visokih temperaturah, kar je posebno pomembno v kemijski industriji.
Pri razvoju novih materialov so posebno pomembne metode kontrole. V institutu se v zadnjem času rojeva center za mi-krostrukturne raziskave, ki že razpolaga z nekaterimi kakovostnimi aparaturami in že danes predstavlja instrumentalno in kadrovsko osnovo za nadaljnje zahteve raziskave, ki bodo koristile med drugim tudi industriji cementa in jeklarnam.
Z BIOKEMIJO NAD
ODPADKE
V zadnjih letih postaja za gospodarstvo, zlasti še za prehrambeno in farmacevtsko industrijo, vedno bolj zanimivo raziskovanje proteinov, encimov in drugih biološko aktivnih snovi. Raziskovalci IJS se tega že vrsto let zavedajo ter se že 20 let ukvarjajo s problemi izolacije encimov živalskega in rastlinskega izvora (npr. goveda, prašiča, mikroorganizmov) in pripravljajo iz snovi, ki bi lahko služile kot surovine ali že končni produkti. Moramo priznati, da so se začeli za naše dosežke v zadnjih dveh, treh letih zanimati tudi strokovnjaki iz gospodarstva ter je prišlo tudi že do konkretnih dogovorov in rešitev. V sodelovanju z raziskovalci iz tovarne Krka v Novem mestu smo uspeli v plasmanu domačih pro-teoliznih encimov za potrebe usnjarstva.
Nadaljnja možnost: precejšen del naših klavnic še vedno spušča v kanale živalsko kri. Tako,
ne samo, da kvari vode, ampak meče dobesedno vanje denar. V krvi je namreč več kot 100 različnih sestavin, ki so uporabne zlasti v farmacevtski industriji in drugod. Razvite države so že zdavnaj dojele vrednost krvi, pri nas pa si ta miselnost le počasi- utira med gospodarstveniki pot.
Poglejmo samo primer hemoglobina. Za 10 kg hemoglobina potrebujemo približno 100 1 krvi. Cena krvi se giba med 1 in 2 dinarja, cena 1 kg hemoglobina, ki ga je mogoče proizvesti z dokaj enostavnimi postopki, pa
38.000	dinarjev (ZR Nemčija 5000.—DM). Ce se hemoglobin očisti še naprej, se cene podeseterijo. Ob tem naj samo povemo, da čiščenje ne zahteva posebno dragih aparatur, saj hemoglobin za lastne potrebe proizvajamo kar v naših laboratorijih. S podobnimi številkami in razmerji računamo tudi drugje, npr. pri plazmi, ki se lahko neposredno uporabi kot izredno bogat dodatek proteinov živalski ali človeški prehrani, ali pa kot izhodna surovina za izolacijo cele vrste plazemskih proteinov, ki so neobhodno potrebni v zdravilstvu.
In kje so še albumini, globu-lini, plazmin, hormoni, serumi itd. in snovi iz pankreasa, kot npr. insulin, tripsin itd. Dalje, iz različnih mikroorganizmov je možno izolirati celo vrsto biološko aktivnih snovi, uporabnih v farmacevtiki, mlekarstvu, usnjarstvu, pivovarništvu, industriji sokov in vinarstvu, mesni industriji itd. Skratka, institutska biokemija ponuja roko gospodarstvu. le stisniti jo je treba.
ĆE SE ZAPLETEJO RAČUNI
Marsikatero naše podjetje je kupilo elektronski računalnik in pri tem menilo, da jim bo zmog-ljvi stroj kar sam od sebe pomagal razrešiti notranje ali organizacijske težave. Brez znanja in kadrov pa pogosto ne opravijo dosti in tako pogosto iščejo pomoč drugje. Naša kon-zultantska skupina odseka za uporabno matematiko je sposobna gospodarskim organizacijam, ki so se znašla v računovodsko-komercialnih težavah pomagati.
Ta odsek je z več kot dvajsetimi sodelavci ena najmočnejših softwarsko-konzultantskih skupin v Jugoslaviji. Sposobni so vskočiti kjerkoli se kaj zaplete pri strojih znamke CDC, IBM in pri drugih harwardsko neodvisnih dejavnosti s področja avtomatske obdelave podatkov.
Komercialno-poslovno področje zajema aplikacije kot so obračun osebnega dohodka, skladiščno poslovanje, saldokonti, fakturiranje ter kompleksne probleme vodenja in usmerjanja poslovne finančne funkcije v okviru interne banke v organizaciji združenega dela, operacijskih raziskav in optimizacijskih postopkov.
Na znanstveno-tehničnem področju se odsek največ ukvarja s statističnimi obdelavami od enostavnih tabulacij in risanja podatkov, do regresije, faktorske analize, analize časovnih vrst in napredovanja ter linearnim programiranjem in raznimi simulacijami tehničnih procesov.
Odsek deluje tudi na področjih splošne uporabnosti računalniškega softwara in hardwara, kot so organizacija bank podatkov in daljinska obdelava, ocenjevanje delovanja in primernosti aplikacij in konfiguracij.
V prihodnje bo odsek organiziral tudi seminarje in tečaje s področja avtomatske obdelave podatkov ter tudi tako prenaša izkušnje na uporabnike.
RECIKLIRANJE
Z enako zavzetostjo kot pri uvajanju metod za kontrolo in izdelavi prototipov aparatur za
nadzor okolja se sodelavci instituta lotevajo tudi problemov v zvezi z odpadnimi snovmi, ki nastajajo v kemijski in v drugih industrijskih panogah.
Probleme v zvezi s tekočimi industrijskimi odpadki, ki jim pravimo tudi tehnološke odplake, rešujejo na ta način, da skušajo najti ustrezne postopke, s katerimi bi odplake očistili do take mere, da bi bilo dobljeno očiščeno vodo možno ponovno uporabiti v procesu. Kot primer take »zaprte« tehnologije naj navedemo obrat za predelavo uranove rude na Žirovskem vrhu, ki je zasnovan tako, da ne bo izpuščal v okolje nikakršnih odplak.
Po drugi strani pa je možno nekatere nadležne tekoče odplake z ustreznimi postopki predelati v koristne snovi. Tako je npr. skupina sodelavcev Odseka za kemijo fluora na IJS že razvila postopek za predelavo odpadne žveplove kisline, ki je samo v SR Sloveniji nastaja okrog 20.000 ton letno, v amonijev sulfat. S tem je dana možnost, da se namesto 100.000 ton nevralizacijskega blata, ki predstavlja samo po sebi nadležen odpadek, proizvede letno 26.000 ton amonijevega sulfata. Le-ta je namreč pomembna sestavina umetnih gnojil in ga moramo danes še pretežno uvažati. Podobno kot problem omenjenih sulfatnih odpadkov namerava skupina rešiti tudi problem fluo-ridnih odpadkov.
Skupina SEPO (Skupina za evaluacijo posegov v okolje), ki dela v okviru IJS na naj višjem znanstvenem nivoju, pa rešuje z vso potrebno širino številne probleme, ki se pojavljajo ob novih investicijah ali pa ob že obstoječih industrijskih obratih.
NAŠA AVTOMATSKA
POSTA TA
NADZORUJE OKOLJE
Rezultat večletnega usmerjenega dela na IJS v zvezi z varovanjem okolja je tudi avtomatska postaja, ki nadzoruje okolje — nekakšen elektronski stražar, ki neprekinjeno javlja kaj se dogaja s človekovim življenjskim okoljem. Naprava že priteguje vse tiste, ki hočejo na področju svoje delovne organizacije ali pa kar cele regije vedeti kaj se v njihovi okolici v resnici dogaja. Mnogi hočejo imeti v rokah vsak trenutek »materialni dokaz« proti očitkom, s katerimi jih zasipajo občani, češ, da zastrupljajo zrak in vodo bolj kot to dovoljujejo predpisi.
Postajo, ki jo je mogoče za različne potrebe različno dopolnjevati, vodi mikroračunalnik.
Postaja omogoča tako delovnim organizacijam kot raziskovalcem zbrati številne hidrometeorološke podatke, podatke o kvaliteti zraka in voda, ki jih je mogoče uporabiti bodisi pri ukrepih za varovanje okolja ali kot del podatkov pred pričetkom izgradnje kakega novega objekta.
Velja še posebej poudariti, da prav zaradi vgrajene elektronike lahko ta postaja sproti obdeluje vse sprejete podatke in jih posreduje dalje.
Postaja je zgrajena tako, da je mogoče nanjo priključiti teleprinter, luknjalnik traku, magnetno kaseto, analogne registrirne elemente in podobno za zapis podatkov na postaji ali pa jo vključiti v nadzorno omeržje.
V Sloveniji imamo doslej že približno 40 različnih merilnikov za merjenje onesnaženosti. Podatke teh merilnikov sedaj obravnavamo in obdelujemo ročno. Z vpeljavo avtomatskih postaj in njih povezavo v nadzorno omrežje pa bodo že obdelani podatki o onesnaževanju okolja vsak trenutek na voljo vsem uporabnikom.
Smo res pripravljeni ?
Najboljša obramba proti požaru so požarnovarnostne naprave, oziroma že požarno varno zgrajeni objekti, transportne in druge naprave, red in čistoča, disciplina, požarnovarnostni pripomočki za gašenje in dobra pripravljenost zaposlenih za strokovni poseg pri gašenju.
Gasilska služba je učinkovita le tedaj, če ima izvežban kader, dovolj gasilskih pripomočkov na pravem mestu, pravilno izbiro pripomočkov za posamezne vrste požarov in pravočasno, strokovno uporabo teh.
Eden izmed velikih problemov v lesni industriji je transport žagovine in skoblancev od strojev do silosov. Poleg kompliciranih naprav je zelo kočljivo vzdrževanje teh, vendar ne samo v tehničnem pogledu, temveč tudi iz požarnovarnostnih razlogov. Odsesovalne naprave so navadno izpeljane po kotih, vogalih, po tleh, pod streho, skratka, tam, kjer so že itak velike koncentracije lesnega prahu in drugih ostankov.
Cevi in cikloni za vodenje žagovine, skoblancev se izrabljajo in jih je treba vzdrževati z varjenjem, krpanjem. Pri tem pa nastajajo velike temperature z žarenjem pločevine, železja s prisotnostjo škropljenja isker na vse strani.
Tako je nevarnost za nastanek požara več kot velika. Seveda so pri takem delu še kako potrebni preventivni ukrepi. O teh pa razmišljajmo ob primeru, ki se je zgodil 1.6.1977 na obratu žaga v TOZD na Rečici.
Ciklon za sekanice, ki je montiran tik pod streho žagalnice, je spuščal v zgornjem delu. Mehaniki so ta del zakrpali in odšli. Jarmeničar je začutil čuden vonj in ko ga je zapeklo še oko, je zaslutil, od kod to. Takoj so delavci ugotovili, da tli prah pod streho, ki je krita z aluminijasto streho, pod njo pa je montiran heraklit.
UKREPANJE: Spodnji del smo odprli toliko, da je bilo možno gasiti z edinim pripomočkom za gašenje, ki je v žagi na razpolago — aparatom, polnjenim s CCh.
KONČNA ANALIZA: Ker ta
način gašenja ni bil uspešen, smo poklicali kleparja, da je sodeloval pri odkritju pločevinaste strehe. Istočasno smo potegnili cevi od hidranta in pogasili žarišče požara z vodo.
UGOTOVITVE:
1.	Varjenje bi moralo biti opravljeno v prisotnosti delavca, sposobnega gašenja v slučaju vžiga.
2.	Blizu takih mest, kjer so varjenja pogosta ali tudi drugi vzroki za povzročanje požara, bi morali biti v bližini na razpolago priročni gasilni pripomočki, s katerimi je mogoče v najkrajšem času preprečiti širjenje požara. Gašenje z ogljikovim dioksidom je uspešno, če gasimo iz razdalje približno 2 metra. V opisanem primeru pa to ni bilo mogoče. Upoštevati pa moramo tudi, da so aparati, polnjeni s CO2, primerni za gašenje električnih naprav, vnetljivih tekočin, plinov. Gašenje z aparati s prahom tudi v našem primeru ni bilo izvedljivo, ker s temi gasimo od zgoraj navzdol. Prav tako ne bi bilo primerno gašenje z aparati na peno, ker širjenje požara ne bi mogli preprečiti. V odprtini med streho in heraklitno oblogo je prostora le do 3 cm.
Torej bi bilo najprimernejše takojšnje ukrepanje gašenja z brento, kjer bi z vodnim curkom pogasili žarišče in okolico in tako najhitreje in zanesljivo preprečili širjenje požara.
Vsaka taka dela, ki povzročajo požare, pa so še posebno nevarna popoldne, zlasti v takih zgradbah in na napravah, kjer nihče ne dela in je zaznava požara prepozna za preprečitev večje škode.
Isti dan se lahko »pohvalimo« še z enim požarom. V obratu žaga — oddelek obloge obnavljamo streho. Delavci odkrivajo
streho in zamenjujejo dotrajano in lesene dele. Na vseh teh delih se je nabralo precej drobnega lesnega prahu. Delavci uporabljajo motorno žago na bencin in pri delu kadijo kot Turki. Ali je bil kriv odvržen ogorek ali iskre motorne žage, najbrž nikoli ne bomo izvedeli. Dejstvo pa je, da je začelo goreti in da je to skladiščnik žaganega lesa slučajno odkril in preprečil večjo katastrofo. Nekaj sreče pa je bilo tudi v tem, da so gasilci imeli vaje in so svojo izurjenost tudi dokazali s takojšnjo akcijo.
Najbrž bo v bodoče kajenje in uporabo motorne žage na
stavbi prepovedano. Več pozornosti bo treba posvetiti disciplini zaposlenih v zvezi s kajenjem in pri delih, kjer nastaja iskre-nje.
Brez dvoma so sodobna sredstva za gašenje učinkovita, vendar kaže, da tu in tam ne bomo mogli brez klasičnih. Tu in tam bo potrebna bližina vode z enostavnim in dobrim pripomočkom za gašenje.
Naj mi gasilci oprostijo, če sem bil premalo strokoven. Vsi smo odgovorni za čuvanje imo-vine. V slučaju najhujšega pa določeni skupini ljudi ne bo lahko in bomo vsi vneto kazali tega ali onega, da je kriv katastrofe. Zato raje več pozornosti posvetimo ukrepom, da ne bo prišlo do najhujšega.
Odnos mladih do dela in delovna disciplina
Ugotavljam, da mladina na delovnih mestih ne opravlja dela tako kot bi ga morala. Mladi bi morali biti steber družbe in na delovnih mestih dajati vzgled vsem zaposlenim v podjetju. Danes se povsod sliši: »Oh, ta naša mladina«. Za takšne in podobne izjave smo krivi tudi sami. Vsi pričakujejo od mladega človeka elan pri delu, kateri pa v našem podjetju upada. Zakaj morajo mojstri iz delovne sobe vedno preganjati mladinca, zakaj bi vedno mlad človek bil vzrok spotikanja nadrejenih? Vsaka akcija, ki je v podjetju ali za vsako tekmovanje bi morali mladi delati propagando, ne pa da še nekateri zavirajo. Od mladega človeka se tudi ne bi smelo slišati: »Jaz, pa tega ne morem, jaz ne grem, zakaj ravno jaz«. Na mladinskih sestankih in vseh ostalih naj se razčistijo vse stvari in kar se govori naj ostane v sobi. Na naših sestankih vedno izgleda, da je vse idealno, čeravno vsi vemo, da to ni res. V naši organizaciji in na naših delovnih mestih se pojavljajo napake npr.: nepravilno organizirano delo, kršenje delovne discipline, nepravilen odnos do dela. Če nam kdo da kakšno pripombo na naše delo na delovnem mestu ali v mladinski organizaciji, pravimo, da nam starejši mečejo polena pod noge. Tudi njihove pripombe so včasih umestne, vendar mi mi-
slimo, da nas »zafrkavajo«. Vedno nimajo vsega prav, a včasih bi nam njihove pripombe pomagale rešiti marsikateri problem.
Pri mladini se tudi pojavlja alkohol. Ali res danes noben sestanek ali nobena zabava ne more potekati brez alkoholnih pijač. Ali pa se po sestanku zavije v lokal in se tam pogovarjajo o stvareh, o katerih bi se morali pogovoriti na sestanku. Če ga starejši pijejo, naj ga mladi ne bi, saj na mladih stoji svet, samo če bo ta mladina vsa prepojena z alkoholom, ne vem koliko časa bo svet stal. Če pride v ponedeljek član našega kolektiva (mladi ali starejši delavec, nadrejeni ali podrejeni) na delovno mesto neprespan ali kakor pravimo z »mačkom«, ne more opravljati svojega dela. Mojster ga pošlje domov in se mu za ta dan da njegov redni letni dopust. Če se to pripeti enkrat ali dvakrat na leto, naj bi se mu oprostilo, samo če se to pojavlja iz meseca v mesec, mislim, da takšen delavec nima kaj iskati na delovnem mestu, ampak bi moral na zdravljenje.
Večje sodelovanje bi moralo biti tudi mladinske organizacije z drugimi DPO v TOZD in z DPO v krajevni skupnosti.
Ko bomo rešili vse te probleme, bodo tudi odnosi med delavci in delo na delovnih mestih pravilno potekalo.
Jelka
Ocena lanskoletne akcije človek-delo-kultura
Komite občinske konference ZKS Radovljica je pred kratkim ocenila lanskoletno akcijo Človek — delo — kultura in delež aktiva komunistov — kulturnih delavcev, akcijskega odbora ter kulturne komisije pri občinskem svetu zveze sindikatov.
Akcija Človek — delo — kultura so se usmerjale v oblikah:
—	posvetovanj in srečanj ter tematskih obravnav raznih področij kulture: srečanja s književniki na temo — knjiga širi kulturo med delavci;
—	posveta predsedstva SZDL o problematiki kulture;
—	posvetov aktiva komunistov kulturnih delavcev in aktiva poverjenikov komunistov o širjenju partijske pisane besede in politične družboslovne zbirke Komunista v delovnih organi^ zacijah in krajevnih skupnostih ter oblikovanje priročnih zbirk družboslovne-politične knjižnice.
Žarišča kulturnih aktivnosti v tej akciji so postale krajevne skupnosti, pobudniki pa osnovne organizacije ZK.
Najuspešnejša je bila osnovna organizacija ZK Zasip, ki je zasnovala bogat program in ga tudi zelo dobro izvajala. Med drugim je organizirala preko likovne sekcije tamkajšnjega kulturnega društva slikarsko kolinijo, v kateri je sodelovalo 30 slikar-karjev amaterjev DOLIKA in KI-KORJA.
Le-ti so svoja dela razstavili v kulturnem domu Zasip in v delovni organizaciji LIP Bled.
Zelo uspešne so bile tudi nekatere druge krajevn skupnosti in komunisti v družbenih organizacijah in društvih.
Zlasti to velja za Bohinjsko Belo, ki je skladno povezovala vse ustvarjalne sile v krajevni skupnosti ob praznovanju 30-let-nice DPD Svoboda in ob praznovanju 40-letnice KPS in zborovanje komunistov v Slamnikih nad Bohinjsko Belo.
Skupaj z enoto garnizije JLA so organizirali posvetovanje o sodelovanju med KS, vojaško enoto in občino na vseh področjih družbene dejavnosti.
Priznanja zaslužijo tudi v Podnartu, Ljubnem in Kropi.
Tudi v delovnih organizacijah so se oblikovala žarišča kulturne akcije in aktivnosti. To velja zlasti za tovarno Almira Radovljica, LIP Bled, Iskra Otoče, Veriga Lesce, Murka Lesce, Plamen Kropa. V povezavi z ZKPO Radovljica in kulturno skupnostjo so gojili različne kulturne aktivnosti: folkloro, pevski zbori, organizirali so likovne razstave ter prireditve in proslave, kot so: Prešernov dan, 100-letnica I. Cankarja, 40-1 etnica KPS in 85-letniCa tov. Tita itn. Udeleževali pa so se množično tudi prireditev v okviru kulturne akcije sindikatov in kulturne skupnosti.
V akciji človek — delo — kultura je bila prisotna težnja za podružabljanje kulture v tem smislu, da so bili delavci sami organizatorji in izvajalci številnih programov in akcij v kulturi in da so osnovne organizacije ZK ter komunisti v kulturnih društvih postali nosilci številnih pobud in akcij v kulturi. Programi osnovnih organizacij so vsebinsko bogatejši in zajemajo širše področje dejavnosti delovnih ljudi.
Tudi ocene o samoupravnih in družbenopolitičnih razmerah v delovni skupnosti odsevajo take pozitivne procese.
Predvsem pa je razveseljivo, da akcija Človek — delo — kultura prerašča v stalno ter usmerjeno delo osnovnih organizacij, kulturnih društev in sindikatov in da so že dosegli boljšo stopnjo integriranosti kulture z vsemi oblikami družbenega življenja in delovanja. Najvišjo kvalitetno stopnjo povezanosti ter aktivnosti pa so dosegli v skupni akciji praznovanja 40-letnice ustanovnega kongresa KPS in 40-letnice Titovega vodstva KPJ.
Da se je razvila tako bogata in vsestranska kulturno-politična dejavnost praznovanju jubilejev tov. Tita, je v nedvomno uspešnem sodelovanju in povezanosti »vseh činiteljev ter dobro organizirana kulturna in politična dejavnost Človek — delo — kultura. Po oceni komiteja je aktivnost v akciji Človek — delo — kultura presegla vsa pričakovanja, kot po obsegu, tako po zavzetosti nosilcev in kvaliteti. Skorajda ni krajevne skupnosti ali delovne organizacije, v kateri komunisti ne bi organizirali prireditve ali slavnostne razširjene seje osnovne organizacije ZK v čast jubilejev z ustreznim kulturnim programom.
Posebej je komite opozoril, da v krajevnih skupnostih in delovnih organizacij h vseh problemov ne bo mogoče rešiti naenkrat. Zato so se lotili bolj smotrnega načrtovanja nalog za srednjeročno obdobje.
Razvila se je oblika zbiranja sredstev ali organiziranja krajevnih samoprispevkov. Na tak način rešujejo materialna vprašanja in pomanjkanje prostorov v večini KS kot na Boh. Beli, koder so z zbiranjem sredstev in z lastnim delom obnovili kulturni dom. Podobno je v Lancovem in Ljubnem ter na Gorjušah, v Gorjah in drugod. V Lescah načrtujejo gradnjo družbenega centra v okviru prihodnjega srednjeročnega obdobja. Podobno pa razmišljajo tudi v Radovljici in v Bohinjski Bistrici, v Begunjah in v Kamni gorici.
Kulturna akcija je pospešila tudi ustanavljanje novih društev in kultumoumetniških skupin.
Ustanovljeno je novo društvo v Radovljici in v Stari Fužini; lutkovne skupine so ustanovili na Bledu in Ljubnem, oder mladih v Radovljici.
Razen tega delovne organizacije dobro sodelujejo z likovnimi deli. Primerov je čedalje več. Na Bledu so opremili nov Park hotel z likovnimi deli. Drugod postavljajo redne razstave (Golf hotel Bled, Mladinski dom Bohinj, Grajski dvor Radovljica).
Boljše je tudi sodelovanje med ZKO in šolami pri prirejanju srečanj in animiranju mladih za kulturo.
Posebno izvirno aktivnost razvijata mladinski center Lesce in mladinski klub Bled.
Na predlog aktiva poverjenikov Komunista je komite po podrobni razčlembi vseh prireditev in akcij, njihovi kakovosti in idejno estetski zasnovi, ocenil tudi najbolj prizadevne osnovne organizacije ZK in posameznike ter jih predlagal za priznanja Komunista. O predlogih se bo moral izreči tudi organizacijski odbor za izvajanje akcije Človek — delo — kultura pri OK ZK Radovljica.
Imena organizacij in posameznikov, ki bodo prejeli zaslužena priznanja bomo objavili v eni od naših prihodnjih številk Glasila.
BLEJC
Široko zasnovana izobraževalna dejavnost delavske univerze Radovljica
Izobraževanje ob delu, ki ga na svojih oddelkih za odrasle, že vrsto let uspešno izvaja DELAVSKA UNIVERZA Radovljica je tudi letos dokaj široko in raznovrstno. S tem ta izobraževalna ustanova opravlja izredno pomembno poslanstvo v usposabljanju strokovnega kadra in delavcev v združenem delu, čeprav za to ni deležna povsem zasluženega priznanja, kar se vidi tudi po pičlo odmerjenih sredstvih, ki jih dobiva iz proračunov interesnih skupnosti. Na srečo je želja za znanjem delavcev tolikšna, da so tudi sami pripravljeni, v primeru če ni razumevanja v njihovem kolektivu seči v žep in kriti stroške šolanja. Največ samoplačnikov je razumljivo iz vrst slušateljev prvih letnikov. Šele v drugem in tretjem letniku, ko pokažejo vztrajnost in rezultate, jim v večini primerov
priskočijo na pomoč s šolnino delovne organizacije.
Vsako leto sklene šolanje in si pridobi diplomo nad 100 absolventov. Letošnjega februarja je prejelo diplomo 6 slušateljic dvoletne administrativne šole, v aprilu je diplomiralo 38 slušateljev delovodske šole za strojništvo in 27 delovodske elektro šole. V juniju se je javilo na diplomski izpit 17 slušateljev, ki so opravili vse tri letnike ekonomske srednje šole.
Trenutno obiskuje oddelke za odrasle na Delavski univerzi 182 rednih slušateljev. Na prvem letniku ekonomske srednje šole je 21, na drugem 25 in na tretjem 24 slušateljev. Poklicno administrativno šolo v prvem letniku obiskuje 21 in v drugem 22 deklet, tehniško šolo strojništva 24, elektrotehniško šolo pa 45 slušateljev. Poklicno administrativno
šolo v prvem letniku obiskuje 21 in v drugem 22 deklet, tehniško šolo strojništva 24, elektrotehniško šolo pa 45 slušateljev.
Že jeseni se bodo slednjim pridružili novi slušatelji v pravkar razpisanih oddelkov za 7. in 8. razred osnovne šole, dvoletne administrativne šole in dvoletne komercialne srednje šole trgovske stroke, 4-letne ekonomske srednje in triletne tehniške šole za strojništvo.
Razen šol bo v prihodnjem izobraževalnem letu 1977/78 na delavski univerzi več tečajev tujih jezikov, zlasti intenzivno pa se bo nadaljevalo družbenopolitično izobraževanje v obliki predavanj, seminarjev, tečajev in šol za člane družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, delegate in druge interesne skupine občanov in mladine.
Sklepi samoupravnih organov
Svet za izume, racionalizacije in izboljšave (7.6.1977)
i. fregieual je dospela poročila o premaganih izboljšavah:
—	premog izboljšave tehnološkega postopka za izdelavo distancniKov bUK 4, ki ga je poslal Lovro Vojvoda
Komisija v sestavi, Preiter, Sedlar in Langus je bila mnenja, da je predloženi postopek boljši od sedanjega, in sicer iz nasieonjm razlogov: orodje za izdelavo je enostavnejše, izdeiavm cas se bistveno skrajša, zmanjša se število faz dela.
Po pregledu poročila je svet sprejel sklep, da se predlog nagrabi z enkratno nagrado v višini 1.100 din. V kohkor pa bo premagam tehnološki postopek zaživel v praksi in bo možno izračunati dejanske ekonomske učinke, bo svet določil novo Komisijo, ki bo določila prihranke in nagradila predlagatelja v skladu z odškodninsko tabelo.
—	predlog kotne vezi podboja B4 Lovra Vojvoda in Janeza Skaliča
Komisija v sestavi Cirila Kocjančiča, Anton Dežmana in Jaka Kepeta je v poročilu navedla, da sta premoga uporabna v praksi, vendar pa je glede na tehnične možnosti primernejši premog Janeza bkalica. Komisija je premagala, da Skatič demo dopolni svoj premog in odpravi nekatere pomanjkljivosti.
bvet je mnenje komisije sprejel. Zadolžil je team za vrata, naj obravnava poročilo omenjene komisije poleg premogov, ki jih že ima o stiku podboja B-4 ter napravi vrstni red uporaonosti ten premogov glede na možnost uporabe v naši proizvodnji in ga posreduje svetu.
—	premog Ladislava Cesarja o prihranku časa pri vrtanju izvrtine za krogli pri nogah za posteljo Robusta
Komisija v sestavi Joža Repmca, Adolfa Rozmana in Janeza jenska je ugotovna, da so podatki v predlogu točni in da je zamisel res samo tov. Cesarja. Omenjeni premog je uporaben tudi pri izdelavi nočne omarice Jana.
Svet je zadolžil plansko analitski oddelek, da na podlagi poročila komisije in pa dokumentacije o samem predlogu izboljšave izračuna na podlagi proizvodnosti in prodaje artikla dejanski enoletni prihranek in ga v roku 1 meseca posreduje svetu; ta bo na podlagi tega izračunal po odškodninski taoeh višmo odškodnine.
—	predlog Jaka Repeta — montažni regal
Le-ta se se sestoji iz obstoječih naših izdelkov (gradbenih plošč, okovja stik — 4 in opaža).
Komisija v sestavi Pavia Zupana, Ludvika Mencingerja in Draga Pauluša je premog in dokumentacijo pregledala in sestavila poročilo.
Svet je o tem razpravljal in zadolžil projektivni razvojni biro, naj prototipna delavnica izdela dva prototipa regalov, in sicer 1 kom z rastrom 2 m, to je iz daljših plošč — 2 m in 1 kom z rastrom 1 m (plošče 1 m). Višino naj izdela po dokumentaciji, ki jo pripravi Jaka Repe. Rok izdelave: 1 mesec m pol.
Komisiji v isti sestavi svet nalaga, da si po izdelavi teh dveh prototipov ogleda regal in glede na dejansko situacijo dopolni svoje poročilo.
—	predlog Ferda Tolarja: izboljšava nareza furnirja na stroju Scheldng
Komisija v sestavi Ivana Bernarda, Simona Pazlarja in Cirila Kocjančiča je predlog pregledala in izdelala poročilo.
Svet je poročilo pregledal in na podlagi tega ugotovil, da premog ni izviren, da se je ta obdelava že vršila na stroju Schehng in ga na podlagi tega zavrača.
2. Svet je pregledal tudi predlog Cirila Repinca za spremembo tehnološkega postopka pri brušenju oblog SM-5; sprememba je izvršena tako, da se brušenje izvede direktno na lakirni progi na stroju Ernst ter se s tem ne moti proizvodnje vrat.
Svet je imenoval komisijo v sestavi: Pavla Zupana — predsednika, Cirila Kocjančiča in Ivana Bernarda, ki naj v roku 1 meseca izvrši poskusno brušenje in ugotovi tehnične zmogljivosti, izvedbo tega premoga in prihranka na času.
Svet za gospodarjenje (16.6.1977)
1.	Pregledal je povzetke samoupravnih sporazumov o temeljih pianov SIS družbenih dejavnosti za obdobje, 1976 do 1980 ter premagal zborom delavcev, da o navedenih sporazumih razpravljajo in jih sprejmejo. Poleg tega je predlagal še, naj zbori sprejmejo tudi stališče IS SO Radovljica, da se samoupravni sporazumi podobno kot za Občinsko zdravstveno skupnost dopolnijo z določilom, da obveznost plačevanja prispevkov za tekoče leto preneha, ko je dosežen dogovorjeni znesek prispevka in da se le-ta sproti usklajuje z gibanjem družbenega proizvoda.
2.	Obravnaval je premog znižanja bruto vrednosti točk.
Ker se prispevki iz bruto OD (od 1. VIII. 1977) znižuje iz
sedaj veljavnih 32,36 % na 29,66 %, je oddelek za plan in analize predlagal, da se za toliko zniža bruto vrednost točke (neto vrednost ostane tako nespremenjena).
Vzrok za znižanje je povečanje prispevkov iz dohodka. Tako bi bila nova bruto vrednost točke 0,169 din, kar je za 2,37 % manj (prispevna stopnja se zniža za 2,7 %).
Svet je premog potrdil; tega je predlagal v sprejem še zborom delavcev.
3.	Obravnaval je predlog nove investicije za izgradnjo proizvodnega skladišča v tozdu Rečica.
Ugotovil je, da je premagana investicijska naložba rentabilna in ekonomsko upravičena. Investicija bo financirana iz združenih sredstev.
Kredit banke: za osnovna sredstva 6,750.000 din, za obratna sredstva 2,000.000 din, 5,5 let, 10 % obrestna mera.
Svet je predlagal DS TOZD, da o investiciji razpravljajo in dajo svoje soglasje.
4.	Razpravljal je o dodatnem kreditu za razširitev proizvodnje pohištva in uvajanja novih izdelkov. Po obrazložitvi
in utemeljitvi je ugotovil, da je predlagano povišanje rentabilno, zato daje le-to v potrditev DS TOZD.
5.	Razpravljal je o osnovah in merilih za delitev OD trgovskim predstavnikom. Konkretne normative za obračun OD trgovskih predstavnikov je svet obravnaval in jih potrdil in sprejel.
Osnove meril predloga nagrajevanja pa je predlagal v obravnavo in sprejem zborom delavcev.
6.	Pregledal je predlog ocenitve DM v oddelku pohištva in vrat.
Svet je predlog pregledal in potrdil povišanje ocenitve DM:
—	upravljalca stroja za V. F. lepljenje v obratu vrat iz 141 na 147 točk
—- brusilec na tračni brusilki v pohištvu iz 129 na 132 točk
—	brusilec na brusilnem kolutu iz 129 na 132 točk.
Ocenitve DM v oddelku plošč pa ostane nespremenjena.
Ocenitev je predlagal v obravnavo in sprejem zborom
delavcev.
Svet je pregledal tudi predlog povišanja ocenitve DM administratorja in operaterja na luknjaču iz oddelka za organizacijo poslovanja in AOP.
Predloga ni obdelala in pripravila komisija za ocenitev DM, zato je svet zaključil, naj komisija kot za vsa ostala DM tudi za ti dve da svoj pismeni predlog, pred tem pa si delo ogleda na samem DM ter napravi primerjavo z drugimi DM.
7.	Pregledal je dopolnitev samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za OD v DO; le-ta se nanaša na prvi odstavek 18. člena, pravilno se glasi:
Odpravnina pri odhodu delavca v pokoj znaša:
—	za delavce, ki imajo vključno do 20 let delovne dobe 2 povprečna mesečna osebna dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu
Svet je dopolnitev potrdil in jo predlagal v sprejem zborom delavcev.
8.	Na predlog prodajnega sektorja je svet razpravljal o problematični prodaji MIKO garnitur in sprejel predlog, da se pri tem artiklu prizna količinski rabat 9 %.
9.	Pregledal je vlogo Turist progresa Radovljica za povečanje finančne udeležbe in garancij za Koblo, vendar o njej ni razpravljal. Na direktorjev predlog bodo le-to predhodno obravnavale strokovne službe in pripravile predlog.
10.	Za delegata za Zvezno zbornico je bil imenovan Drago Pauluša, dipl. ing.
Svet za izobraževanje (16. 6.1977)
1.	Po razpravi o višini nagrad za počitniško prakso, v kateri je bilo upoštevano določilo sindikalne liste, je sprejel naslednje nagrade:
—	obvezna praksa 1.100 din
—	neobvezna praksa 1.900 din
Pri neobvezni praksi se nagrada lahko poveča ali zmanjša za 20 % glede na marljivost pri delu na predlog neposredne vodje.
2.	Potrdil je izpite za PK, ki so ga opravili naslednji:
Iz TOZD Tomaž Godec: Mihaela Tolar, Rezka Stare, Marica Horvat, Filip Mikelj, Verka Korošec, Mirica Repinc, Danica Benkovič, Angelca Rozman, Marko Medja, Štefka Panger-šič, Valentina Pintar, Majda Resman in iz TOZD Podnart Sašo Kavčič.
Delavski svet TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC«
Boh. Bistrica (2.6.1977)
1.	Predlog spremembe sistemizacije posrednih služb TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica se da v 15-dnevno javno obravnavo.
2.	Predlog sistemizacije delovnih mest v krojilnici se da prav tako v 15-dnevno javno obravnavo. V kolikor po preteku javne obravnave ne bi bilo pripomb na sistemizacijo, naj odbor za MRDZD TOZD, delovna mesta objavi.
3.	Za udeležbo na zvezni mladinski delovni akciji se tov. Rutar Jožetu in Podbevšek Jakobu odobri 1 mesec izrednega dopusta.
4.	Potrdi se predlog spremembe sistemizacije delovnih mest »embaler« in »pomočnik embalerja« v dva »embalerja« ter sistemizacija dodatnega delovnega mesta »brusač I«.
5.	V 15-dnevno javno obravnavo se da predlog spremembe opisa delovnega mesta »brusilec« pod rubriko »šolska izobrazba«, ki naj se glasi »kovinske ali lesne stroke«.
6.	Podjetju FILBO Boh. Bistrica se daje soglasje glede priključka 20 KW daljnovoda na naše električno omrežje, z naslednjo pripombo: v primeru preobremenjenosti električnega omrežja je podjetje FILBO dolžno zgraditi svoj daljnovod oziroma sofinancirati izgradnjo novega daljnovoda.
7.	Potrdi se predlog za nabavo:
—	trodelne rolo omare za shranjevanje obračunskih listov OsD
—	železne omare za shranjevanje važnejših dokumentov.
8.	Prošnja taborniškega odreda Triglavskih jezer za finančno ali materialno pomoč pri organizaciji letovanja v Fažani se odstopi v reševanje Svetu za družbeni standard.
9.	Imenuje se komisija za ogled gradenj prosilcev za brezplačni oziroma plačani dopust, v sestavi:
—	Mencinger Franc
—	Langus Franc
—	Kovačič Janez
Komisija naj o ogledu izdela kratko poročilo, dokončna rešitev prošenj pa bo podana na sestanku predsednikov delegacij TOZD.
10.	Ugodi se prošnji TOZD lesna predelava Mojstrana za odstop razmnoževalnega stroja, ki se ga ne rabi.
11.	Imenuje se komisija za sestavo volilnega imenika za volitve delegacije DS SOZD GLG Bled, v sestavi:
—	Mencinger Franc
—	Dobrin j anin Minka
—	Preželj Ivica
Sodelovali smo na proslavi dneva mladosti
Ob dveh velikih Titovih jubilejih 40-letnici prihoda na čelo partije in 85. rojstnem dnevu so se vrstile številne proslave po vsej domovini. Osrednja proslava Titovega rojstnega dneva in dneva mladosti je bila že po
tradiciji v svečano okrašenem Beogradu.
17. maja zvečer smo na priprave za to veliko prireditev odpotovali tudi mladi člani osmih folklornih skupin iz Slovenije, med drugim tudi člani folklorne skupine iz Boh. Bistrice. Bilo
nas je 250. Potovali smo z vlakom, kar je bilo seveda precej naporno. Po osmih urah nočne vožnje smo prispeli v Beograd. Na železniški postaji so nas počakali avtobusi JLA in nas odpeljali v vojašnico >4. julij«. Razdelili so nas po sobah, postregli
z zajtrkom, potem pa smo lahko šli počivat. Vse druge dneve smo vstajali ob 5. uri, zajtrkovali, zatem pa so nas z avtobusi odpeljali na stadion, kjer smo na skupnih pripravah prebili večino dneva. Ob tem naj omenim, da smo na vsaki vožnji imeli
spremstvo miličnikov in vojaške policije, ki so nam vedno in povsod nudili prednost in ne nazadnje tudi varnost.
Tudi vaje so bile precej naporne, glavni vzrok za to je bila huda vročina. Ob vsaki napaki so nas koreografi zaustavljali ter zahtevali ponovitve toliko časa, dokler vaja ni bila odlično izvedena. Dva dni smo vadili celo do 11. ure zvečer.
Čeprav vsak dan zelo utrujeni, smo z nestrpnostjo čakali večera 25. maja, ko nas bo iz osrednje častne lože opazoval tudi naš ljubljeni predsednik Tito.
Množica 60.000 gledalcev je že več ur pred začetkom prihitela na lepo okrašen stadion JLA. V vetru so plapolale državne in partijske zastave, v mnogih rokah so bili transparenti in gesla, povsod je bilo čutiti praznično razpoloženje.
Prispel je Tito s soprogo Jo-vanko. Vse oči so bile usmerjene v častno ložo stadiona. Razvil se je dolg aplavz vseh gledalcev in nas nastopajočih. Avizo je naznanil pričetek proslave.
Tako nas je 4200 mladih deklet in fantov iz vse Jugoslavije v modrih, belih in rdečih krogih pričelo veličasten nastop z naslovom NA TITOVI POTI. V središču krogov se je razvila številka 37 — pomemben datum, ko se je KPJ po prihodu tovariša Tita usmerila k lastnemu delavskemu razredu in svojim narodom. Zatem je zrasla še številka 77 — letošnje leto in 40. obletnica prihoda tovariša Tita na čelo KPJ.
Na stadionu se vije trdo sklenjeno delavsko kolo, ob žalostnih zvokih Bilečanke pa smo z upognjenimi telesi prikazovali moreče zgodbe o času vojne in zatiranja ljudstva. Naše kolone predstavijo ljudstvo, ki je pričelo revolucijo, se okupatorju uprlo ter končno ob našem glasnem »naprej« doseglo zmago.
Pritekli so pionirji, razigrane deklice in dečki in prikazali sporočilo, da gradimo za ves svet mir in za vse nas lepši jutri. Za tem so na stadion s strumnim Strojevim korakom prikorakali armadni ešaloni. Prepričali so nas o odločnosti, doslednosti in pripravljenosti naše armade, to pa so potrdile še pionirke in pionirji, jutrišnji branilci svobode, ki so vojakom podarili šopke cvetja. Nato smo ob Titovem kolu pokazali, da bomo vedno vztrajali na poti predsednika Tita.
Bližal se je vrhunec proslave. Ves stadion se je dvignil, da bi pozdravil 13-letno dekle iz Kumrovca Marico Lojen, zadnjo nosilko štafete, ki se ji je na 25.000 km dolgi poti po vsej državi pridruževala ljubezen milijonov vseh nas do predsednika Tita.
S solzami sreče je Marica čestitala predsedniku Titu ter mu predala štafeto. Ves stadion je odmeval v pesmi Druže Tito, mi ti se kunemo. Čudoviti svetlobni snopi ognjemeta so se prižgali nad stadionom. Zares enkratno doživetje.
Še dolgo potem, ko je predsednik odšel iz osrednje lože, se je slišala pesem radosti in ljubezni do Tita, njegove poti in zaupanja med Titom in mladino. Beograjske ulice, parke in trge je še vso noč napolnjevala pesem mladih, ki so veselje prinesli s stadiona JLA.
Naslednji dan smo si ogledali še Avalo in nekatere dele mesta. Okrog polnoči smo odpotovali iz Beograda, polni veselja in nepozabnih dogodkov preteklih dni.
To čast, da smo lahko nastopili na zaključni proslavi Dneva mladosti, smo imeli člani naslednjih folklornih skupin iz Slovenije: Karavanke Tržič, Veriga Lesce, Sava Kranj, Domžale, Dolomiti Dobrava, Svoboda Mengeš, Emona Ljubljana in folklorna skupina Bohinj.
Ob tej priliki se moramo člani folklorne skupine Bohinj, ki smo bili v Beogradu, zahvaliti posameznim delovnim organizacijam in šolam, katere so nam omogočile skoraj nemoten odhod v Beograd. Marjan Urbanc
Veličastno slavje na Homu nad Zasipom
Zasip leži v neposredni bližini Bleda, na 553 m nadmorske višine. Tik nad Zasipom, na zahodni strani, se dviga hrib Hom, na katerem stoji stara cerkev sv. Katarine. Pred kratkim so postavili domačini ličen paviljon Jurček, ki bo vsak dan tja do pozne jeseni gostil obiskovalce v hladu košatih dreves. Vrli krajani Zasipa so že pred leti asfaltirali vse ceste in poti, skozi vas Sebenje pa so zrasle nove hiše in tudi cvetja je videti dovolj. Krajani so zvečine zaposleni v jeseniški Železarni in po ostalih industrijskih obratih v radovljiški občini.
Na Homu je bil v nedeljo, 26. 6. 1977, deveti zbor gorenjskih aktivistov in srečanje borcev Gorenjskega odreda.
Po uvodnem pozdravnem govoru predsednika prireditvenega odbora tovariša Povšina je imel slavnostni govor sekretar zvezne konference SZDL Jugoslavije Marjan Rožič. Orisal je težko borbeno pot borcev in aktivistov OF med zadnjo vojno. Poudaril je tudi vlogo današnjega samoupravnega delegatskega sistema. Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko pa je izrekel krajevni skupnosti Zasip priznanje za organizacijo letošnjega zbora aktivistov.
Na slavju je sodelovalo osem pevskih društev, trije pihalni orkestri (Tržič, Lesce in Gorje), folklorna skupina Veriga Lesce in mladi recitatorji iz Zasipa. Sodelovali so tudi pripadniki JLA iz garnizona Bohinjska Bela in pripadniki teritorialne obrambe.
Ob zaključku slavnostnega dela so na zboru predstavniki radovljiške občine predali prapor gorenjskih aktivistov predstavnikom Kranja, ki bodo prihodnje leto organizatorji desetega srečanja. Sledilo je tovariško srečanje in obujanje spominov.
Jože Ambrožič
LIP, lesna industrija BLED,
Ljubljanska c. 32
64260 Bled
Projektivno razvojni biro
razpisuje
natečaj za ime pohištva
Namen natečaja je, dobiti primerno ime za novo sistemsko pohištvo, ki ga je oblikoval prof. Kralj z Inštituta za industrijsko oblikovanje v Ljuljani, na predlog LIP-a Bled v smislu inovacijske naloge »višje vrednotenje smre-kovine«. Pohištvo je namenjeno za opremo stanovanjskih in družbenih prostorov. Sistem je grajen iz univerzalnih lamel, ki tvorijo ploskve pri omarastem pohištvu, prav tako je iz lamele grajen stol, miza, ležišče itd.
Prototipi se lahko vidijo v prostorih aneksa na Rečici, na Inštitutu za industrijsko oblikovanje v Ljubljani in delno v mizarski delavnici TOZD »Tomaž Godec«, Boh. Bistrica.
Ime naj bo kratko, jedrnato, lahko izgovorljivo in dobro zveneče, po možnosti naj vsebuje največ šest črk.
Ime naj bo slovensko, razumljivo izgovarjajoče tudi v srbohrvaščini in tujih jezikih. Ime naj bo abstraktno ali kombinacija črk, ki izvira ali se namensko nanaša na sistem.
Nagrade in obenem odkupi:
1.	nagrada — 2.000.— din,
2.	nagrada — 1.000.— din,
3.	nagrada — 500.— din.
Predloge pošljite na gornji naslov do ponedeljka 1. avgusta 1977 pod oznako »natečaj«. Komisija bo pregledala natečajne predloge najkasneje v 8. dneh. Izbrani predlogi bodo objavljeni v »Glasilu«. Predlogi naj bodo zaradi čitljivosti napisani z velikimi črkami.
Na predlog ne sme biti naslova ali druge oznake avtorja.
Naslov avtorja naj bo napisan na hrbtni strani ovojnice.
Jožici
v
slovo
V	sredo, dne 22. junija 1977, smo v Bohinjski Bistrici pospremili v prezgodnji grob našo dolgoletno sodelavko JOŽICO BOLČINA.
V	naš kolektiv je prišla že 9. maja 1949. leta in bila pri nas neprekinjeno polnih 28 let.
Bila je vestna delavka in dobra tovarišica, njena skromnost in marljivost pa sta bili lahko lep vzor ostalim sodelavcem. Zahrbtna bolezen jo je v mesecu februarju letos vzela iz naše sredine in čeprav smo upali, da se kmalu vrne spet zdrava, ji je bila nit življenja pretrgana le nekaj dni po njenem 46. rojstnem dnevu.
Da smo jo imeli radi, je dokaz naše številno spremstvo na njeni zadnji poti, kjer smo ji ob odprtem grobu obljubili, da je ne bomo pozabili. To naj ji bo skromna zahvala za njeno dolgoletno vestno delo, ki ga je opravila v TOZD »TOMAŽ GODEC« oz. za celotni kolektiv LIP Bled.

Kronika o razvoju Bleda
(Nadaljevanje)
Že Klinarjeva je okoli 1875 vzdignila pritlično gostišče za eno nadstropje, Černe pa je prizidal v letu 1906 pritlične gostinske prostore. Tedaj je imel Pe-tran že 36 sob. Nove predelave in povečave pa je doživel hotel po prvi svetovni vojni.
Omenimo naj še gostišče, ki ga je vodila Klinarjeva. Nekaj časa so hotel imenovali hotel »ErzHerzog Sigismund«, zelo poznan pa je bil po dobri kuhinji, ki jo je vodila gostilničarka Jera, po postrvih na žaru in dobrih beaftikih in prav zaradi tega jo omenjajo največkrat v raznih potopisih in kar moramo posebej omeniti: bil je prvi hotel v slovenski posesti. Tega kaj radi pozabljamo in dosedaj tega nismo poudarjali.
Omenili smo že, da so ta tri gostišča, ki so se pozneje razvila v vodilne blejske hotele, imela izredno lepo lego ob jezerski obali ali vsaj v neposredni bližini jezera. Vendar bi bilo napak, če ne bi omenli še druge, ki so svoja gostišča in poznejše hotele postavili malo odmaknjeno od jezera. Tako je gostišče Jekler — današnja Jelovica — ob takratni vstopni cesti na Bled, bilo poznano po lepem senčnem vrtu. Od leta 1868 je vodil Matevž Jekler in njegovi potomci so obdržali in postopoma razvijali to posest vse do konca druge svetovne vojne. Prvič iz gostilne v hotel, ko je Jožefa Jekler leta 1896 podrla vse notranje zidove in dvignila hišo za eno nadstropje, nato pa je doživel večjo adaptacijo po prvi vojni.
Pred Petranovo gostilno je bila »Kokoljčeva« gostilna, kjer pa so se lastniki kaj hitro menjavali od Ane Jovančič, Marije
Hribar, Rudolfa Kokalj, Josipi-na Hribar in šele 1912, ko jo je kupil stavbenik Tolazzi jo je povečal za dve nadstropji, uredil hotelske sobe, imenoval pa ga je »Hotel Avstrija«. Vendar pa ga je še med vojno prodal naprej Antonu Ocvirku in Kristini Strgulc, po kateri je dobila po vojni ime »Pri Strgulcu«. Ko je po letu 1925 prešla v posest Jo-sipine in Kristine Šmid so mu nadeli ime Hotel Central.
Iz pritlične skromne gostilne Pri Mandeljcu se je razvila pomembno gostišče — imenovano še danes Hotel Union. Po prvih podatkih je vodil to krčmo Tomaž Mandeljc, ki se omenja že leta 1818, ki je pozneje, ko jo je podedoval sin Jože, bila naprodaj ter jo kupil Franc in Neža Vovk ter ji dala ime »Pri Jezeru«. Naslednik Janez Wucherer iz Lesc je gostilno 11. aprila 1885 prodal Jakobu Peternelu, velikemu pobudniku turizma na Bledu. Ta je gostišče povečal za eno nadstropje, uredil vrt iz dvorišča, gostišče pa je postalo pomembno in znano, predvsem se je posvetil gostom iz Češke. V letu 1905 je ta hotel prodal Henriku Steidlu iz Dunaja, ki je z njim gospodaril vse do leta 1915. Preimenoval ga je v Hotel Steidel. Prodal ga je Antonu Vovku ml. ta pa sestri Juli Mol-lnar, ki sta ga preimenovala v Hotel Union. Za čas Steidla je bila sezidana iz tamkajšnjih hlevov depandansa v takrat zelo razširjenem slogu, kot je še danes. V letu 1930 ga je kupila Janka Raitarek, nato je prišel na dražbo in ga je prevzel Ivan Ju-retič. Razen prenovitve to gostišče ni od Steidla dalje doživelo kakšnih povezav ali večjih prezidav.
Od pomebnejših starih gostiln, ki so se pozneje razvila v gosti-
šča in hotele moramo omeniti še »Pužmanovo« gostilno pri »Litru« — danes Hotel Lovec. Pred prvo vojno je prevzel Ivan Medja in gostilno preimenoval v Hotel Jäger. Ni ravno najbolje gospodaril in po prvi vojni je ta hotel prevzela Pavla Roblek, od nje pa Leopold Pernuš, ki mu je uspeval tega pa po raznih predelavah zadržal vse do po drugi svetovni vojni.
V letu 1855 je prišel na Bled Arnold Rikli ter tu postavil svoj »Naravni zdravilni zavod«. Seveda pa je moral najprej imeti svoje postelje, če je hotel privabiti goste in uveljaviti svojo zdravilno metodo. Vendar o tem pozneje. Omenimo naj le, da je takoj po prihodu postavil ob sedanjem Grajskem kopališču v smeri Zdraviliškega parka 34 lesenih ut, manjših in večjih, vse odprte in le z zaveso proti jezerski strani. Tam je stanoval Mallner, na prostoru sedanje Kazine pa je zraslo leseno kopališče »Badehaus« v švicarskem stilu, kot omenjajo v raznih opisih takratnega Bleda, z mrzlimi vrelci. To je bilo leta 1859. V pritličju je bila večja kopališka dvorana, nad njo spalnica za moške, proti obali jezera pa pokrita lopa in galerija za sončenje. V začetku je bilo to seveda vse pripravljeno le za poletje, ter so se pred postavitvijo kopališča sončali kar pod grajsko skalo. S povečanjem gostov se je seveda širilo tudi Riklijevo posestvo in prostori, ki jih je zanje potreboval.
Tako je zgradil jedilnico s kuhinjo nekako leta 1895 — hiša, ki še sedaj stoji in jo imenujerno »Rikli«, le da je v zelo zanemarjenem stanju. Leta 1899 pa je postavil novo kopališče, za takratne čase sodobno urejeno ob jezerski obali na mesto prejšnjega »Badehausa«.
(Se nadaljuje)
Vlil. Lesariada 1977
V dneh 16., 17. in 18. junija so se na igriščih ŠD Slovan v Ljubljani vrstila tekmovanja v okviru 8. lesariade delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije.
Sodelovalo je 1904 delavcev — športnikov iz S3 delovnih organizacij. Tekmovanja so se udeležili tudi delavci LIP Bled in to v vseh razpisanih disciplinah, razen v šahu za ženske.
REZULTATI:
—	mali nogomet
L Slovenijales — trgovina
20.	LIP Bled (tekmovalo je 40 ekip)
—	odbojka moški:
1.	Lesna Slovenj Gradec
2.	GG Bled
21.	ali zadnji LIP Bled
—	odbojka ženske:
L GLIN Nazarje
6.	LIP Bled (tekmovalo je 15 ekip)
—	kegljanje moški:
L Brest Cerknica (1292 podrtih kegljev)
28.	LIP Bled (1131 podrtih kegljev)
(tekmovalo je 43 ekip)
—	kegljanje ženske:
L Novoles Novo mesto (1075 podrtih kegljev)
- 20. LIP Bled (900 podrtih kegljev)
(tekmovalo je 24 ekip)
—	balinanje:
L STIL Koper
10.	LIP Bled (tekmovalo je 23 ekip)
—	streljanje moški:
L GG Postojna (852 krogov)
10.	LIP Bled (770 krogov)
(sodelovalo je 40 ekip)
Franc MAČEK je med posamezniki zasedel odlično 6. mesto s 172 krogi!
—	streljanje ženske:
L Marles Maribor (479 krogov)
20. ali zadnji LIP Bled (199 krogov)
—	šah moški:
1.	Stol Kamnik
8.	LIP Bled (sodelovalo je 24 ekip)
—	namizni tenis moški:
L Javor Pivka 20. LIP Bled (tekmovalo je 27 ekip)
—	namizni tenis ženske:
L Lesna Slovenj Gradec
8.	LIP Bled (tekmovalo je 15 ekip)
»
V skupni uvrstitvi je LIP Bled osvojil 14. mesto (L mesto Brest Cerknica), kar je glede na veliko število sodelujočih solidna uvrstitev. Res pa je, da bi se z malo več treninga nekaterih ekip lahko pomaknili za kakšnih pet mest proti vrhu.
Nogometna ekipa TOZD Mojstrana
T okrat
Nogometni turnir Mladosti v Mojstrani bi moral biti že v mesecu maju, pa je bil preložen na 11. junij. Na igrišču na Prodih se je tudi letos zbralo 6
Glavni in odgovorni urednik: Robič Ivan, tehnični urednik: Frelih Nada, člani: žitnik Janez, Mencinger Franc, Trojar Andrej, Knaflič Zdravko, Noč Anton, Koselj Ivanka, Jeglič Silva in Kraigher Ciril.
boljši
ekip. Tekmovalo se je po sistemu, da so se vsi zmagovalci in poraženci še enkrat srečali med seboj.
TOZD Mojstrana je prvo tekmo prepričljivo odločila v svojo korist z rezultatom 8:3, druga tekma z Rekreacijo pa se je končala neodločeno 2:2, kar je bilo premalo, da bi se uvrstili v finale, kajti Rekreacija je imela boljšo razliko v golih (9:3). Naši so igrali zelo dobro, vendar so bili v zaključnem delu premalo spretni.
Lansko leto smo zasedli
5.	mesto, letos pa smo bili tretji, z malo več sreče pa bi bili lahko še boljši.	A. Noč
Spored je bil popestren s pozdravnim govorom pionirjev Osnovne šole Dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, s pevci, recitacijama in članov Folklorne skupine.
Zlate in srebrne plakete so prejeli štirje člani in to: Šuligoj Ludvik, Ravhekar Miloš, Bolčina Franc in Mencinger Jože, odlikovanje za dolgoletno delo v gasilski službi iz strani Gasilske zveze Ljubljana je dobila Minka Dobrinjanin, priznanja za dolgoletno delo pa so dobili še:
za 30 let
L Šuligoj Ludvik
2.	Ravhekar Miloš
3.	Sedlar Anton
4.	Mlakar Jože
Proslava 30-letnice obstoja IG O Bohinjska Bistrica
Industrijsko gasilsko društvo LIP Bled — TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Bohinjska Bistrica je praznovalo dne 12. junija 1977 30-letnico obstoja. Ta proslava je bila združena s
V imenu pokrovitelja LIP Bled je govoril direktor Bajt ing. Franc, v imenu društva Mencinger Franc, dalje Iskra Stanko ter Strgar Lovro — predsednik Krajevne konference SZDL Bohinj-
za 29 let
1.	Kavčič Janko
2.	Pogačnik Mara
3.	Mencinger Franc ml.
(Savica)
4.	Mencinger Franc B. B.
(zaposlen v odd. ISO-span)
Na gasilski prapor našega društva je bil pripet spominski trak. Vodja TOZD je izročil društvu motorno črpalko, katero smo težko pričakovali že več kot eno leto.
Vseh umrlih članov društva smo se tudi spomnili na tej proslavi in počastili njihov spomin z enominutnim molkom.
Dva mladinca in ena mladinka so odnesli venec k spomeniku umrlih in padlih borcev NOV.
Za vsestransko pomoč pri izvedbi proslave smo dolžni zahvaliti se pokrovitelju LIP, lesna industrija Bled ter Osnovni šoli Dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica.
Na proslavi je igrala godba na pihala iz Gorij, zabavni del te proslave je prevzelo Gasilsko društvo Nemški rovt. Veselični prostor je bil v parku bivše osnovne šole. K uspehu proslave je med drugim pripomoglo tudi lepo vreme.
praznovanjem 85. rojstnega dne našega MARŠALA TITA in 40-let-nice prihoda TITA na čelo PARTIJE.
Na predvečer dne 11. junija 1977 je bila izvedena sektorska mokra vaja, sodelovali so tudi člani GORSKE REŠEVALNE
SLUŽBE iz Stare Fužine v Bohinju. Na zgornjem delu parkirnega prostora TOZD je bil prižgan ta večer kres, ki ga je pripravila mladinska organizacija.
Dne 12. 6. 1977 je bil od 13.30 do 14. ure sprejem gostov, nato pa ob 14. uri pričetek proslave.
ska Bistrica, ki je podelila našemu društvu posebno priznanje. V imenu Občinske gasilske zveze Radovljica sta pozdravila prireditev njuna: predsednik Viktor Pogačar in poveljnik Matija Klinar.
V namen proslave 30-letnice obstoja IGD »TOMAŽ GODEC« so bile izdelane spominske značke, ki so še v prodaji in se lahko dobijo v TOZD-u.
M. D.
Sedej Marjetki — sin Makovec Jožetu — hči
Kronika
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JUNIJ 1977
TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica 432 delavec in 11 vajencev
TOZD Rečica 283 delavcev in 4 vajence
TOZD Mojstrana 51 delavcev in 2 vajenca
TOZD Podnart 69 delavcev
TOZD Trgovina 14 delavcev in 1 vajenec
DSSS 74 delavcev
Skupaj 923 delavcev in 18 vajencev
za razvedrilo
NI POMAGALO
Miličnik: »Takoj dol s kolesa in ga peljite poleg sebe. Mar ne vidite, da vam ne gori luč?«
Kolesar: »Saj sem to že storil, pa luč kljub temu ni hotela goreti«.
VELIKE ŽELJE
V zvezdni noči se sprehajata zaljubljenca. Fant objema dekle
in kaže s prstom v nebo: »Glej, Žalika, tam sveti zvezda večernica, malo dalje vidiš ozvezdje Škorpijona, na levi pa sta Mali voz ter Veliki voz«.
Žalika posluša in hrepeneče vzklikne:	»Oh, velike vozove
imam tako rada! Ali mi lahko pokažeš še kakšen mercedes?«