§■■■■■■■■^■■■■■■■■■■■■■■■■■1 ■MBBMBMBBMBMMaBnMMMMMI^MMMMBMMMMgS*:*^ - ........ . ..- -srvtu. ■•^gM»»'j^^aata- -— ^ Upravništvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 6 ^ - „ ^ Naročnina za cuzemstvo: četrtletno 9 din. polletno >8 dliV Uredništvo »Domovine« - Knafljeva ulica Ste v. 5/11.. IzhaiS VSafc CCtrtCk « Si^nitno^ /iS. cM?.»« ^JES^TSK telefon 3122 dO 3126 9 Rafun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani 5t. 10.711. V Ljubljani, dne 10. avgusta 1439 ^MBgraara».Mi*iii ,'■» ,iu——ira—grreram ¡sasKas®» Posamezna številka Din 1.— š tj 3 Z ■■iimi ; .. ¿- aaaatg • jmm Nekaj pojasnil o delovnih pogoph v Nemčlp Nedavno so v Mariboru razkrinkali druščino, ki je za plačilo iztihotapljala delavce čez mejo, češ da je onstran meje boljši zaslužek Brezvestnim zapeljivcem se je posrečilo pregovoriti k begu čez mejo celo take ljudi, ki so imeli pri nas stalne in lepe službe. Ker oblastveni ukrepi pač ne morejo med ljudmi zatreti željo po boljšem zaslužku v Nemčiji, je potrebno, da se javnosti razložijo delovni pogoji v Nemčiji. Nemčija sprejema tuje delavce na delo na dva načina. Prvi je zakonit in je že nekaj let pogodbeno določen med našo državo in Nemčijo, drugi pa je nezakonit. V Nemčiji ga po sili razmer zaenkrat samo trpijo. Predvsem pa je treba naglasiti, da nakazuje v Nemčiji delo tujcem samo delovni urad (Ar-beitsamt), ki je nekaj takega kakor naša borza dela. Nam najbližja podružnica delovnega urada je v Gradcu. Na zakonit način se sprejemajo na delo naši sezonski delavci. Na osnovi posebne pogodbe med našo državo in Nemčijo dobi vsako leto določeno število kmetijskih delavcev v Nemčiji zaposlitev za toliko časa, kolikor časa trajajo kmetijska dela (sezonska zaposlitev). Število se določi vsako leto posebej. Letos je znašalo 10.000 ljudi obojega spola. Pogodba se napravi med našim izseljenskim komisariatom v Zagrebu in nemškim središčnim delovnim uradom v Berlinu Naš izseljenski komisariat razdeli potem število sezonskih delavcev, ki jih Nemčija sprejme, na posamezne ubožnejše pokrajine v državi. Največje število odpade na naša oba prekmurska okraja. Delovni urad v Nemčiji pa določi za naše delavce, v katerih krajih v Nemčiji bodo zaposleni. Vsak delavec podpiše pri sprejemu na delo posebno pogodbo, ki zajamči določene prejemke in dovoljuje, da sme določeni delež zaslužka poslati v domovino. Nezakoniti način sprejemanja tujih delavcev na delo se je v Nemčiji uvedel šele v zadnjem času, ko je začelo primanjkovati delavcev. Tisti delavci, ki prispejo v Nemčijo s pravilnimi potnimi listi, dobe pri delovnem uradu nakazano delo, ne v stroki, ki si jo sami želijo, temveč težko ročno delo (na primer na cestah). Ne dobijo pa ti delavci nobene pogodbe, ki bi jim zajamčila takšne pravice, kakor jih imajo sezonski delavci. Tudi nimajo pravice, da bi pošiljali zaslužek do- i mov. Sicer pa to, kar zaslužijo, tako'porabijo I za življenje. • Na najslabšem so tisti, ki se skrivaj brez potnih listin pretihotapijo čez mejo. Takšnih je v zadnjem času zaradi brezvestnih zape-ljivcev čedalje več. V Nemčiji jim dajejo delo samo, če jim naš konzulat pozneje izstavi listine. Hkratu pa se nemška oblastva skrbno poučijo o preteklosti vsakega takega begunca. Če je količkaj sumljiv, ga izženejo nazaj čez mejo. Prav tako izženejo tudi vse tiste, katerim naš konzulat pozneje ne da listin. Če pa pretihotapljenec le ostane tam in dobi delo, ga dobi pod najhujšimi pogoji z neznatnim zaslužkom, ki ga ne more spraviti čez mejo v našo državo in je tak človek brez vsake socialne in pravne zaščite. Večina teh, ki so dobili na ta način delo, je že sama od sebe pobegnila nazaj v našo državo. Tu čaka vsakega brez izjeme mesec dni zapora. Toliko namreč znaša kazen za nezakonito prekoračenje meje. Torej se našim ljudem nikakor ne izplača, da bi se zanimali za zaposlitev v Nemčiji. Le tisti naj gredo v Nemčijo, ki dobe delo na podlagi pogodbenih določb, ker jim te določbe dajejo pravico na socialno zaščito in jim dovoljujejo spravljanje zaslužka čez mejo. Pred gasilskim shodom v Ljubljani Kjerkoli delujejo vrle gasilske čete, tam prav gotovo ni neznano, da bo letos v Ljubljani gasilski kongres (shod) v dneh od 13. do 15. avgusta. Mladina se z veseljem udeležuje gasilskih prireditev, pa se bo gotovo udeležila tudi gasilskega kongresa v Ljubljani, kamor pridejo gasilci iz vse države, mnogo narodnih noš iz vseh krajev naše domovine in mnogo drugega ljudstva. Tudi odličniki, domači in iz tujine bodo tiste dni v Ljubljani. Spričo tolikega zanimanja javnosti naj si vsakdo pravočasno preskrbi kongresno knjižico, ki stane skupaj z znakom samo 7 din. S to knjižico so združene razne ugodnosti, zlasti vozne olajšave po železnici. Ker imajo pravico do četrtinske vozne cene^ samo člani gasilskih čet, je deležen lahko vsak udeleženec te ugodnosti, če pristopi kot član v svojo domačo gasilsko četo. Na člansko legitimacijo ni treba lepiti fotografije člana. V kongresni knjižici so podrobna navodila za vse udeležence. Zato si jo čimprej nabavite, če si je še niste, ter jo preberite. Kongresno knjižico dobite pri gasilski četi svojega kraja. Kdor se je pravočasno prijavil, ima pravi- < co do brezplačnega skupnega ležišča na sla- j mi, za boljša prenočišča pa je treba poslati i s prijavo tudi ustrezajočo vsoto. Isto velja tudi glede prehrane. Najzanimivejša točka pestrega tridnevnega sporeda gasilskega kongresa bodo gasilske tekme, ki bodo v nedeljo ves dan. Bo to novost za Jugoslavijo. Tekmovalo se bo v dveh skupinah, to je posebej posamezniki, posebej roji. Gasilski roji so najmanjša edinica, ki šteje 10 mož. Teh rojev bo tekmovalo preko trideset. Nastopili bodo pri alarmu, v delu na požarišču in pri pospravljanju orodja. Tekmovalci bodo morali pokazati vse tiste lastnosti, ki so potrebne dobremu gasilcu. Zelo zanimiv bo ognjemet, ki bo v ponedeljek ob 21. na stadionu. Kaj takega vsaj v Ljubljani še nismo videli. Od vsega pestrega sporeda tega ognjemeta naj povemo le toliko, da bo žareči gasilski grb velik 30 kvadr. metrov, slika sv. Florijana visoka 9 m, enako tudi slika Nj. kr. Vis. kraljeviča Tomisla-va. Vodopad pa bo kar 20 m širok in 10 m visok. Na tisoče bo raket, bomb, siren. Za ognjemet so posebne vstopnice, ki naj se pravočasno nabavijo, ker je zanimanje za to točko zelo veliko. Hkratu prav toplo priporočamo, da pridno kupujete in prodajate srečke gasilske loterije. Kakor kaže, bodo tudi te srečke kmalu razprodane. Dobitki so dragoceni in vsakomur koristni, zato sezite po srečkah. Nekoliko besed o moči ruske voiske Po francoskih vesteh razpolaga Rusija z vojsko dveh milijonov dobro izurjenih vojakov, izmed katerih je treba odšteti približno pol milijona vojakov in nekaj tisoč tankov in letal za potrebe Daljnega vzhoda. Po neuradnih podatkih, ki jih imajo francoski vojaški strokovnjaki na razpolago, znaša ruska zapadna vojska precej nad pol milijona dobro izurjenih vojakov. K temu pa je treba prišteti še najmanj okoli devet milijonov dobro izurjenih rezervistov, ako upoštevamo, da je Rusija uvedla splošno vojaško dolžnost šele leta 1928. Celotne vojaške rezerve pa se cenijo na najmanj 15 milijonov mož, ki bi jih bilo mogoče v kratkem porabiti, medtem ko bi za nadaljnjih sedem do osem milijonov re-krutov bile potrebne še vaje. Poleg redne vojske je treba upoštevati tudi prostovoljce. Rekruti stopajo namreč v redno vojsko šele potem, ko so odslužili dve- Rusija je spričo svojega velikanskega ozem Ija, raztegajočega se iz Evrope daleč tja čez Azijo, država velikih možnosti. Rodovitna zemlja in rude vseh vrst so ruska bodočnost. Zdaj šteje Rusija 170 milijonov ljudi, a ima vse pogoje, da se ljudstvo še za več kakor enkrat pomnoži, pa se to ne bo nič občutilo. Tako bogate države, kakor je Rusija, se lahko vojskujejo. To mnogokrat poudarja svetovno časopisje, kadar govori o moči ruske vojske. V zadnjem času se je francosko časopisje razpisalo o ruski vojaški moči in je poudarjalo, da pojdeta francosko in angleško vojaško odposlanstvo v Moskvo še posebno zaradi tega, da v razgovorih z vodilnimi ruskimi vojaškimi osebnostmi ugotovita dejansko moč ruske vojske. Gre predvsem za vprašanje, koliko sil bi morala Rusija za vsak primer pridržati na Daljnem vzhodu, kjer mora računati z Japonsko. j STRAN 2 wmÊÊÊammaaammsm letni prostovolini rok v na pol vojaških zdru- I Da je ruska vojska dobro oborožena je že I ženjih. V poštev prihaja nadalje tudi civilno znano. Važno je tudi to, da ima Rusija vse letalstvo. V Rusiji je trenutno 113 letalskih sirovine doma, zaradi česar bi pri dalje ča- šol z okoli 700 šolskimi letali. i sa trajajoči vojni ne prišla nikdar v zadrego. Kako kaže letošnja svetovna hmeljska letina Kakor zdaj kaže, se bo hmelj začel obirati v Savinjski dolini takoj v drugi polovici avgusta. Hmelj se je pretežno lepo skobuljil in se ni več bati, da bi suša pokvarila kakovost pridelka. Proti peronospori so naši hmeljarji vse leto pridno škropili in si tako zavarovali v barvi dober pridelek. Spočetka je bil cvetni nastavek redek, zdaj se je pa lepo zgostil in bomo imeli srednjedobro letino. Po cenitvah nekaterih strokovnjakov bo znašal pridelek v Savinjski dolini 27.000 do največ 30.000 metrskih stotov, v vsej dravski banovini, pa kakih 35.000 metrskih stotov. V Vojvodini je hmelj precej trpel zaradi vremenskih nezgod, vendar pa so se nasadi še precej popravili. Množina pridelka bo komaj dobra polovica običajnega, če še ne pride do poslabšanja zaradi suše. V Nemčiji in na Češkem so imeli letos slabše vreme kakor pri nas, zato tamkaj računajo le s pičlo letino. Nedavno je zasedala V Hamburgu gospodarska skupina za pivo- varstvo, kjer so poročali, da je Nemčija letos zmanjšala hmeljsko površino za 1500 ha na 14.000 ha, s katerih si obetajo 160.000 metrskih stotov pridelka. Od teh bi ostalo za izvoz kakšnih 40.000 metrskih stotov. V če-škomoravskem protektoratu pa računajo z izvoznim prebitkom 25.000 metrskih stotov. V Franciji in na Poljskem ne bo kaj prida pridelek in bo zaostajal za lanskim. Prav tako tudi v Belgiji, kjer plačujejo letošni hmelj v predprodaji po isti ceni kakor lanskega, to je po 28 din za kg. Pripomniti pa je treba, da belgijski hmelj ne spada med žlahtne vrste. V Angliji ne kaže rastlina slabo, pač pa trpi v Ameriki sušo. Če ne pride prav zdaj do kakšnih resnejših svetovnopolitičnih zapletkov, se bo hmelj najbrž lahko vnovčevai. Kakor zmerom velja tudi letos: kdor bo imel lepo obrano in pravilno posušeno in v barvi gladko blago, ga bo lahko in po dobri ceni prodal. Starih zalog letos ni mnogo. „Tirolski primer ne velja za nemške manjšine drugod" Prisilno izseljevanje Nemcev iz Južne Tirolske, ki naj postane v bodoče čisto italijanska pokrajina, je še vedno predmet živahnih razprav med Nemci samimi tudi v nenemških evropskih državah. Francosko in angleško časopisje je v zadnjem času opozarjalo, da je to izseljevanje nevaren pri« mer za nemške manjšine v drugih državah. Če pride do evropskega spopada in se bo Evropa potem na novo uredila, bo prišel trenutek, ko se bodo zlasti manjše države ¡vprašale, ali naj še v bodoče trpijo sklenjene nemške narodne manjšine v svojih me- jah. Takrat se bo marsikatera država našla, ki bo smatrala za potrebno, da se reši svojih Nemcev na »tirolski« način, to je, da razlasti njihova posestva, zabrani nadaljnjo njihovo gospodarsko delovanje ter jih prisili k izselitvi. Sklicevala se bo pri tem na južnotirolski primer, kjer gre celo za močno nemško večino. Proti tem in takim napovedim se ostro obrača zagrebško glasilo nemškega Kultur-bunda »Deutsche Nachrichten«, ki poudarja, da se tirolski primer pod nobenim pogojem ne da uporabiti za nemške manjšine v Andrei ŠoSar ROMAN IZ PREDVOJNIH DNI PO L. THOMI PRIREDIL B. R. Za kmetovo dobro moramo delati, če nočemo, da bodo naši otroci beračili. Skrajni čas je že, da ne bo kmet več samo tovorna Živina, ki mu uradništvo in duhovščina nalagata vsa bremena.« r »O, gospod! Odpusti mu, saj ne ve, kaj dela,« je vzkliknil dekan Mec. »Prepovedujem si takšne medklice,« je dejal Vabič. »Če me mislite zavračati, lahko prosite za besedo in jo boste dobili takoj za menoj.« »Vse mešate, da si človek vaših besed še zapomniti ne more,« je odvrnil Mec. »Same nesmiselnosti,« je uslužno skušal dekanu pomagati Korošec. Spet je v dvorani završalo: »Mir! Jezike za zobe!« »Na opazko o neumnostih sem že odgovoril,« je nadaljeval Vabič. »Gospodje, ki mislijo, da so pojedli vso učenost z veliko žlico, naj poskusijo prevzeti kakšno zadolženo kmetijo in na njej gospodariti, da ne bo prišla na boben. Tu bodo lahko videli, da se takšni čudeži ne delajo z birokracijo, ampak z roko in s trdim delom. Pa z razumom. Sploh pa si prepovedujem vsako opazko, tudi od uradnikov.« _ »Prav imaš, Vabič,« mu je pomagalo pol dvorane. »Ven jih pomecite! Poslušajo naj in molče naj!« »Po mojem mnenju je vsemu krivo slabo gospodarstvo v prestolnici, kjer razsipajo z milijoni, da za nas nič ne ostane. Mi nimamo nadzorstva nad tem, kam gredo vsi ti milijoni Pa ga hočemo dobiti! Enotnost krepi! Tako pravi pregovor, ki se je še zmerom obnesel. Izkušnja nas zgovorno uči, da moramo biti složni, če hočemo kaj doseči. Kje so danes še kmetje, ki bi lahko uživali plodove svojega dela? Nič več jih ni! Zato pa vidimo danes tisoče, ki se morajo boriti za vsakdanji kruh. Zal so kmetje doslej zaupali obrambo svojih koristi drugim stanovom, ki so se brigali samo zase, zanje pa nič. Kadar je bilo treba varovati koristi kmeta, so molčali, ali pa so mlatili prazno slamo. In vendar imamo, mirno povedano, tudi mi iste pravice kakor oni.« »To pa že presega vse meje!« je zakričal Korošec. »Pa pojdi ven, če ti ni všeč.« »Mir!« »Pri nas se brigajo samo za industrijo in za tiste, ki lahko kaj plačajo. Vsa bremena pa padejo na kmeta, ki že tako ničesar nima. In kaj dajejo kmetu? Zakone po volji tistih, ki imajo denar, za žabico na usta!« Tu pomaga le eno. Kmet se mora sprijazniti s svojimi tovariši, seči jim mora v roke, Odtrgati se mora od katoliške stranke, ker mu ta ne mara pomagati. V tem smislu moramo v vseh krajih ore-škega okrožja ustanoviti podružnico kmet-ske stranke!« Vabič je zapustil govorniški oder in se vrnil na svoj prostor. drugih državah. Rešitev, kakor je bila dogovorjena med Nemčijo in Italijo za Nemce v Italiji, se more, pravi »Deutsche Nachrichten«, uporabiti samo enkrat. Ta rešitev je prilagodena čisto posebnim prilikam in bilo bi povsem napačno, če bi jo hotel nekdo posplošiti. Ob tej priliki poudarja omenjeni list, da so Nemci v Jugoslaviji preizkušeno zvesti jugoslovenski državi, zavrača pa mišljenje, da bi Kulturbund moral biti nepolitičen. Nemci se sicer ne zanimajo, kako Jugoslo-veni urejujejo svojo državo, toda na drugi strani ne morejo sprejeti mnenja, da zara* di tega, ker nimajo svojega izrazito političnega združenja, predstavljajo neki doslej neznani ljudski tip, ki je čisto nepolitičen. Ta trditev nemškega lista je nekoliko nerazumljiva, ker je znano, da se naši Nemci živahno udeležujejo političnega življenja, posebno tudi volitev in imajo v klubu poslancev Jugoslovenske radikalne zajednice svoje poslance, v senatu pa enega senatorja. Nemci v Jugoslaviji, pravijo »Deutsche Nachrichten«, ne vodijo nikake narodnoso-cialistične propagande, toda vsak Nemec teži za onim svetovnim nazorom, ki je njega kot Nemca vreden, in na katerega osnovi je ustvarjena splošna nemška ¡zajednica. Nemec, ki ne teži za tem, je izključen iz nemških narodnih vrst. NE MORE SPATI Tonček hodi v šolo. Pa mu v šoli ni nič preveč všeč. Nekega dne učitelj zaloti Tončka, ko poveša glavo na prsi in dremlje. »Hej Tonček,« zakriči učitelj, »ah tako pa-r ziš na pouk? Jaz razlagam, ti pa spiš!« »Saj ne morem spati, ko tako kričite,« se odreže Tonček. V KOPALIŠČU A: »Čuj, prijatelj, ti pa imaš precej časa, ko si dan za dnem v kopališču.« B: »Saj ga moram imeti. To je namreč edini kraj, kjer mi ne morejo upniki ničesar več sleči...« KER JE OSEL Zdravnik je hotel nekega pijanca na vsak' način odvaditi pijančevanja. Rekel mu je: »Vsako pametno bitje sovraži alkohol. Le napolnite eno vedro z Vodo in drugo pa z vinom ter priženite osla. Kaj bo pil? Ali ne vodo?« »Seveda!« je odvrnil pijanec »Ker je osel!«' »Tednik iz Orešja« je poročal, da je bil deležen zelo toplega priznanja, in da se mu je kar videlo, kako je govoril iz duše vseh navzočnih. Tudi Vabič sam je bil zadovoljen s svojim uspehom in je pozneje pravil svojim prijateljem, da delajo višji kmetom zelo veliko krivico, če jim odrekajo politično razumnost in zrelost. Treba je govoriti. le tako z njimi, da je vsem razumljivo. Za njim je dobil besedo dekan Mec, ki je zastopal oreški okraj v državnem zboru. V začetku je rekel, da ga srce boli zaradi besed, ki so tu padle, in da mu to že obraz vidno izdaja. Vendar pa se mu to ni videlo. Možak z dvojno brado in od debelosti po-bešenimi lici ne more nikoli izdajati žalosti stanu, ki izkusi le malo slabega na svetu in ki z vsako okroglino svojega telesa daje dokaze svojega prijetnega življenja. Tega pa dekan Mec ni uvidel. Ujel se je v samoprevari in je mislil, da bo lahko ganil tržane ih kmete, če jim bo pokazal svojo namišljeno žalost. Dolgo se je oziral po dvorani kakor človek, ki je zbral svojo družino in zdaj ogleduje vsakega svojega podložnika. Potem je začel: »Ljubi moji! Dovolite mi, da vas še tako imenujem, čeprav je danes padla marsikatera beseda, ki jo je rodilo sovraštva. Toda mojih čuvstev to ni izpremenilo in še enkrat vam pravim: ljubi moji! Moje srce se od žalosti krči, če pomislim, da se moram boriti na kraju, kjer sem že tolikrat žel vaše priznanje in, mislim, govoril v vašo korist. Boriti proti nehvaležno-sti, upornosti in sovraštvu do vere. Politični pregledi Londonski poročevalec švicarskega lista »Basler Nachrichten« takole označuje razpoloženje v Angliji: »Državni zbor je nastopil svoj poletni odmor. Tudi predsednik vlade Chamberlain se je napotil na ribolov na Škotsko, zunanji minister Halifax pa na svoje posestvo v pokrajini Yorkshire m dvor je prenesel svoj sedež v poletno prestolnico v Balmoralu. Vse to bi utegnilo vzbuditi vtisk kakor da je uradni London prepričan, da bo poletje mirno. Taka domneva pa bi bila napačna. temveč so to počitnice s puško ob nogi. Tako Chamberlain kakor Halifax bosta s svojima uradoma v stalni telefonski zvezi in bosta sproti prejemala vsa najnovejša poročila. Urejeno je tudi vse potrebno, da lahko Chamberlain v najkrajšem času skliče državni zbor, ako bi mednarodni položaj terjal važnih odločitev. K temu pa je treba dodati še to, da je Anglija v zadnjem času dosegla tudi vojaško pripravljenost, kakršne v mirnem času doslej še nikdar ni poznala.« Poluradno glasilo francoskega zunanjega ministrstva »Temps« objavlja uvodnik o mednarodnem položaju in pripominja med drugim: »Vesti o položaju v Gdansku potrjujejo vtisk, da se pripravlja v svobodnem mestu nasilno dejanje. Vprašanje je le, v kakšnih okoliščinah in v kakšni obliki. Nemci še nadalje zatrjujejo, da hočejo rešiti gdansko vprašanje brez vojne. Očitno gredo za tem, da bi izvedli priključitev Gdanska na tak način, da bi Poljska na to pristala in prišla do spoznanja, da ji takega razvoja ni mogoče preprečiti. Prav v tem pa je nevarnost. Jasno je, da ne prihaja v poštev spor za Gdansk, temveč spor za politično in gospodarsko neodvisnost Poljske, ki je bistveni činitelj evropskega ravnotežja.« Te dni je svet sovjetskih komisarjev sklenil priključenje Zunanje Mongolije k Rusiji. Zunanja Mongolija je bila doslej samostojna republika pod ruskim varstvom. Zdaj pa so S čim sem to zaslužil?« »S tem, da si goljuf!« je zakričal Marolt. Mnogi so se smejali. Sodnik se je oglasil: »Tako more govoriti le človek, ki nima čuta za poštenost!« »Kdo te je pa kaj vprašal? Ne odpiraj ust tako na široko,« so začeli spet kričati vsi vprek. Mec se je pa otožno smehljal. »Pustite jih, naj zabavljajo! Tega so duhovniki že od nekdaj vajeni. Tudi boga je ljudstvo križalo. Danes križajo pripadniki kmetske stranke duhovnike. Mi pa to potrpežljivo prenašamo.« »Da tebi se prav hudo godi! Sodeč masti!« To je bil glas Meglica, brezverca. Tistega, ki je dekanu že stekla v oknih razbil! Ko je Mec zaslišal ta glas, ga je za trenutek "zapustila vdanost mučenikov. Grenko užaljeno je pogledal v kot, odkoder je bil glas prišel. »Mi potrpežljivo prenašamo vse, ker si jemljemo za zgled našega gospoda, ki je molče trpel,« je potem rekel. »S&j od same masti ne moreš prstov skrčiti,« je zakričal Meglic. »Kdaj si pa še moral ti kaj trpeti?« »Ali si že kdaj rekel kaj drugega kakor ,da'? Ali si že kdaj rekel ,ne'?« je vzkliknil nekdo. In vsi so ponovili te besede za njim. »Z odra pojdi, ti! Ti nam ne boš kvasil. Slokan naj pride inn aj še govori! Slokan naj pride! Prah je moral izjaviti, da bo zaključil zborovanje, če ne bo miru. »Pustite ga, naj govori o svojih sleparijah,« je spet zaklical Meglic. Rusi sklenili, da odgovore na japonske spletke na ta način, da si čisto prisvoje Zunanjo Mongolijo. Zurtanja Mongolija je bila do leta 1918. kitajska pokrajina. Njena površina je tako velika, kakor sta veliki Francija in Nemčija skupaj. Živi pa tam samo 900.000 ljudi. Zemlja ima obilico rud. Iz Pekinga poročajo, da prihajajo tja vlaki polni kitajskih beguncev, ki v trumah zapuščajo velika mesta v Mandžuriji, kakor na primer Harbin, Hsinking, Mukden In tako se je moral dekan Mec zahvaliti svojemu najhujšemu sovražniku, da je sploh smel govoriti. Zdaj se je namenil, da bo govoril ostro, ker je opazil, da prijateljske, maziljene besede nič ne zaleže j o. »Katoliška stranka ni kriva, da se razmere kmetov niso nič izpremenile.« (»Pač pa si kriv ti, ki si nas izdal!«) »Pustite me, naj govorim. Novi časi so temu krivi, stroji. Prej so kmetje mirno živeli in se niso brigali za politiko. Zdaj pa hočejo biti naenkrat tako pametni, da bodo poboljševali svoje voditelje.« (»Nič jih ne bomo poboljševali! Čez prag jih bomo pognali!«) »Zdaj hoče vsakdo več vedeti kakor možje, ki delajo že dvajset, pet in dvajset let v državnem zboru!« (»Kdo dela? Vlečete nas za nos in denar si kopičite! Ljudi goljufate!«) »Jaz sem že osemnajst let poslanec in sem žrtvoval svoj čas za ljudstvo.« (»In si zmerom samo kimal!«) »Seveda, če poslušate ljudi, kakor je učenjak Vabič, se vam mora zmešati v glavi. Pri njem je vse zmešano, zelje, repa in krompir, pa človek ne ve, kje naj bi začel. Le poslušajte take ljudi in videli boste, kam vas bo to privedlo. Le pojdite s kmetsko stranko ...« (»Smo že sami prišli k njej in tebe ne potrebujemo!«) »Le pojdite s kmetsko stranko in videli boste, kako boste izgubili vse, kar imate na telesu in na duši dobrega! Ker pa gospod Vabič trdi, da duhovščina sploh nima ni-kakšne pravice več, vam moram jaz reči, Vsi ti ljudje beže iz strahu pred ruskimi letali. Ti begunci pripovedujejo, da je prišlo v obmejne kraje Mandžurije mnogo japonskega vojaštva, ki ie moderno opremljeno, in mnogo japonskih letal Na podlagi teh poročil menijo v Londonu, da bo Japonska morda poskusila vojaški sunek proti Rusiji, ako bo ugotovila, da ni drugega sredstva za prepre-čenje nadaljnjega vpadanja ruskega letalstva na mandžursko ozemlje. Kakor poročajo iz Londona, se bodo pri-hodni teden začeli v Moskvi vojaški pogovori med Rusijo, Anglijo in Francijo. da imamo duhovniki celo dolžnost, da varujemo ljudstvo pred volkom v ovčji obleki. Kmetska stranka je sama vaba v pasti, zastrupljen med. Vse, kar ima kmetska stranka dobrega, je ukradla katoliški stranki.« Slokan mu je zaklical: »Kaj se pravi krasti?« »Da, ukradla je to. Ves program ste ukradli. Takšnega je imela katoliška stranka že pred tridesetimi leti.« »Imela ga je že, samo držala se ga ni. Če bi bila katoliška stranka takšna, kakršna bi morala biti, danes ne bi imeli kmetska stranke.« Zborovalci so zaploskali Slokanu za ta medklic. Slokan pa se je počasi dvignil in rekel: »Ker že govorite o tatvini, prečastiti... Ali ni dovoljeno ponoviti ničesar dobrega, kar je kdo že kdaj rekel? Ali se pravi to krasti?« »Vi zdaj nimate besede,« se je oglasil Korošec, da bi pomagal dekanu. »Vprašujem samo, ali se pravi to krasti, prečastiti? Če je to res, vi namreč niti pridigati ne bi več smeli. Saj pri pridigi samo ponavljate to, kar so že drugi pred vami pravili.« Dvorana je kar bobnela od odobravanja. Ljudje so tolkli s škornji po tleh: »Slokan! Slokan naj govori! Dol z Me-com! Z odra izgini! Jezik za zobe! Dol!« In vselej, kadar je hotel Mec spet izpre-govoriti, so se ljudje iznova dvignili. Vihtil je kazalec in premikal ustnice. Po tem se je videlo, da govori, toda razumeli ga niso niti najbližji. RAZGLAS Po dveletnem napornem delu, pri polnem obratu razpošiljalnice, detail in engro trgovine, se je posrečilo stavbeniku podreti dve dvo- oziroma trinadstropni hiši in zgraditi na istem mestu štirinadstropno trgovsko palačo, last največje domače trgovske hiše v Jugoslaviji — Stermecki, Celje. Po izjavi tu- In inozemskih trgovskih in drugih strokovnjakov je to stavba z moderno in praktično urejeno upravo, ki bi bila ponos tudi vsakemu velemestu Evrope. Slavno občinstvo vabimo, da si ogleda omenjeni moderno urejeni trgovski dom, brez vsakih obvez do nakupa. Cenjeni obiskovalci naj blagovolijo uvaževati razdelitev prostorov trgovske hiše, ki je sledeča: Klet: steklo, porcelan, morska trava, zaboji, delavnica za razna popravila In kotel centralne kurjave. Pritličje-detailna trgovina: vse volnene tkanine in svila za damske obleke, razne bombažaste tkanine za obleke in za gospodinjstvo, sukno in volnene tkanine za moške obleke, ženska in moška konfekcija, klobuki, damski In moški modni oddelek, kratko blago, galanterija in čevlji. I. nadstropje: razpošiljalna In pisarne. II. nadstropje: prodaja tekstilnega blaga na veliko In sprejem tvor-niških zastopnikov. IEt. nadstropje: skladišče kratkega blaga, perila in pletenine. IV. nadstropje: šivalnica — oddelki za perilo, moško in damsko konfekcijo. Ob dograditvi svoje velike trgovske palače bo tvrdka Stermecki izdala posebno umetniško Izdelani cenik v bakrotisku s krasnimi slikami, ki jih izdelujejo tu- In inozemski slikarji — umetniki. Kljub temu, da je naklada cenika povečana od letnih 140.000 na 160.000 komadov, istega radi velikega povpraševanja kaj hitro zmanjka. Radi tega priporočamo, da že sedaj naročite novi veliki cenik, ki se že nahaja v tisku In bo izšel konec avgusta. i ^^^ 1 m K sodelovanju bodo poklicani tudi zastopniki Poljske in Rumunije, kakor hitro bo dosežen načelni sporazum med prvimi tremi velesilami. Iz Madrida poročajo, da so španski falangisti (fašisti) začeli krvavo obračunavati z nasprotniki Francove vladavine. V dv^h .dneh,,so dali kar 61, ljudi usmrtiti, med njimi take, ki so jih dolžili pred dne,vi izvršenega napada na poveljnika španske nacionalne garde in madridskega policijskega inšpektorja generala Gaberdona, ki se je vozil z. avtom. Pri napadu so bili mrtvi Gaber-don, 'njegova hčerka in njegov šofer. Po vesteh angleških listov sta nastala med Japonci dva Tabora. Predsednik japonske vlade je za zmernost in za nadaljevanje pogajanj z Anglijo glede angleških in drugih tujih koncesij na Kitajskem, medtem ko minister za vojsko odločno terja sklenitev zveze z Nemčijo in Italijo. Tudi mornariški minister zagovarja zmernejšo politiko. Verjetno je, da bo japonska vlada odstopila in da se bo nova vlada sestavila čisto pod vojaškim vplivom. Po vesteh angleškega časopisja bo v nekaj dneh" ■ • ■ t ■ . ., v Evropi enajst milijonov vojakov pod orožjem. ,„ Nemčija 'in Italija sami jih imata zdaj pod orožjem tri milijone na vojaških vajah. Tudi v držaVah mirovne fronte se prirejajo vo-1 jaške -vaje v velikem obsegu. Začetek velikih vaj v Angliji je bil v torek. Med drugim sodeluje 1300 vojnih letal in 500 Obrambnih balonov. Pri protiletalski' obrambi bo sodelovalo 60.000 ljudii. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. V Ljubljani so se trgovali za kg žive težer voli I. po 5.50 do 6, II. po 5, III. po 4 do 4.50, telice I. po 5.50 do 6, II. po 5, III. po 4 do 4.50, krave I. po 4 do 4.50, krave II. po 3.50 do 4, krave III. po 2.50 do 3, teleta I. po 6.50 do 7, II. po 6 do 6.50 din. SVINJEf. V Ljubljani so se trgovali za kg žive teže: špeharji po 9 do 9.50, pršutarji po 8 do 9, v Murski Soboti: špeharji po 8, pršu- tarji po 6.50, v Litiji: špeharji po 8, pršutarji po 7 do 8 din. SIROVE KOŽE. V Ljubljani: goveje po 12, telečje po 16, svinjske po 12 din, v Murski Soboti: goveje po 8, telečje po svinjske po 6, v .Litiji: goveje po 5 ,do 10,-telečje* po 12, svinjske po • 6 din kg. MED. Cisti med i se je trgoval v Ljubljani po-im ljudje izkazujejo' svoje sočutje? Potem so tûdd one z drugimi sočutne. Solarica je del svojega sočutja posvetila Urški.- > - , -rSlužtnčad "je°to opazila in se norčevala. Kadar so zvečer sedeli pri večerji, so se spogledovaM in se suvali s'kortiolei. > Slab glas nte najde hikjer toliko odziva kakor pri podrejenih ljudeh. Šolar je na marsičem opazil, da ni več pravega reda v njegovi hiši. Prej bi bil kmalu pomagal, zdaj pa se mu vse to ni zdelo yeč truda vredno. Vse njegove misli so bile- zaposljene čisto drugje.' Močnejši glasovi so ga prekričali. Cele vrste so vpile.: »Dol z Mecom!« Vmes pa so ljudje žvižgali in ropotali po tleh. Sodnik in duhovni gospod sta krilila z rokami na odru, in kadar je kdo od njiju pokazal nevoljen obraz, se je hrušč v dvorani še podvojil. Hrvat je razbijal s stolom po tleh, kakor bi ga bil hotel zdrobiti na treske. Kričal je, da so se mu žile na sencih napele. Dva dru-: ga sta pograbila dolgo klop in udarjala z njo po tleh. Nekdo je našel leseni kij za zabijanje pip in je tolkel z njim po praznem sodu. Hlapec na galeriji je spet žvižgal;- da je šlo skozi ušesa. Mec je ostal mirno na svojem prostoru. Smehljal se je in skomigal z rameni. Njegovi tovariši so ga izpodbujali in mu kričali. Nekateri so zmajevali z glavo. »Kaj naj s temi ljudmi počnemo?« Res ni bilo mogoče nič početj z njimi. Ljudje so kazali, da se za vse dobrohotne nasvete svojih duhovnih pastirjev figo menijo. Potem je sodni pristav vstal in zaključil shod. Drugi dap je svet zvedel v »Tedniku iz. Orešja«, da se je po shodu priglasilo dve st* sedem in štirideset , ljudi h kmečki^tran-ki, da je bilo ustanovljenih šest krajevnih organizacij, da so težke obdolžitve Sloka-na ki drugih govornikov pustile globok od-, mev-v srcih zborovalcev in da se bo dekan Mec le s težavo opomogel od poraza, ki so mu ga prizadejali člani kmetske stranke! Shod je naravnost mogočno dokazal, da je tudi v oreškem okraju posvetila zarja na* predka. »Oreški list« pa. je pripovedoval sivo jim bralcem o shodu, ki je privede! do nepričakovanega zmagoslavja katoliške stranke, ker je pokazal naravnost brezmejno neznanje kmečkih apostolov, ki ga je gospod dekan Mec ožigosal s primernimi, krepkimi besedami. Po koncu shoda So mnogi, zlasti boljši kmetje obstajali z zamišljenimi obrazi, ker so se očitno zavedali, kako neumno je slediti novim voditeljem. Da je s tem novo gibanje že v kali čisto zamrlo. ... Tako različnih mnenj so bili. o isti stvari v Orešju, tako različno so tolmačili tudi vsa dejstva.. Bili so pač že sredi vnetega političnega boja. . XIV. Iz Solarjevega doma je izginila dobra volja. Nič več ni bilo mogoče srečati veselega. obraza. , . Čez dan je šolar v gozdu drvaril. Ko se je Vijiil domov, je zamišljen posedeval za pečjo. - Kmetica ga je hotela razvedriti in je silila'vanj-z-vsemi mogočimi, pametnimi in nespametnimi vprašanji. Zabavljala je nad Potočnikom, Smoletom, županom Krasni-kom. Prinašala je domov nove zgodbe, ki" so pričale o hudobnosti ljudi in ponavljala stare, ki so dokazovale isto. Všc, kar je "Šolar kdaj grajal, je ponovila in mislila je, da mu bo s tem ustregla. STRANICE. Naš prijatelj, iz Ljubljane se je neštetokrat obrnil na svojega prijatelja poslanca g. Karla Gajška s prošnjo, da se že enkrat nakaže denar za cisterne' na Mali Gori, katerih naprava je bila*sklenjena že pod vladavino JNS. Naposled je minister za gradnje odredil za cisterne na Mali Gori 60.000 din, tako da dobita -vodo še zadn ja kmeta na tej gori Novinšek. in pa Malič, ki morata zdaj po eno do dve uri daleč po vodo. En del te vsote se mora porabit) za cisterne na Križevcu, kjer jim tudi vedno primanjkuje vode. Straničani smo zelo hvaležni vsem, ki so pripomogli k tej prepotrebni akciji, posebno pa tistim gospodom, ki so že leta 193-3 sklenili napravo teh cistern. ( Takrat so nam Straničanom, postavili tu.li vodovod. Čeprav je dolgo trajalo, naposled im'amo, kar potrebujemo. -ZAGORJE. Podružnica Kmetijske družbe," ki deluje pod zglednim vodstvom učitelja g. Lojzeta I^olenca, je dosegla spet lep uspeh. Pred nekaj leti je bila ustanovljena «a Pobudo predsednika g Kolenca tudi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega driištva, ki je priredila že dve krasni razstavi. Na razstavah se je ugotovilo, kako veliko in koristni) delo je v teku let izvršil v kraju g Lojze Ašič. kmetijski strokovnjak, ki je vplival na posestnike, da so začeli saditi boljše vrste sadja Že dolgo so želeli sadjarji, da bi se zgradila moderno urejena sušilnica. Od-bGr je pričel zbirati sredstva in je med drugimi tudi banska uprava prispevala 2000 din. Zdaj grade sušilnico na Lokah na vrtu g.< Ašiča. Sadna sušilnica bo velikega pomena ne samo za včlanjene sadjarje, temveč tudi za vse druge posestnike, ki bodo lahko, letos nasušili več sadja za leta, ko ne bo tako obilnih pridelkov. Posušeno sadje bo prebivalstvu v večjo korist kakor pa kuhanje žganja. o o * Naš mladi kralj Peter na G.rintevcu in na Korošici. V aoboto se je naši'mladi vladar vrnil iz Kamniške Bistrice skozi Kamnik v svoje poletno bivališče na Bledu. Krali je sam vozil svoj avtomobil, za njim pa so šli skozi mesto še trije avtomobili, v katerih so bili kraljevi šolski tovariši. Ljudstvo je kralja spoznalo in ga prisrčno pozdravljalo^ Na Le ključavničar zna napraviti ključ kakor more perilo čisto oprati le dobro milo. Terpentinovo milo Zlatorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda - in perilo je snežno belo, prijetno poduhleva in ostone dolgo trdno. pozdrave je kralj ljubeznivo odzdravljal. Nj. Vel. kralj Peter II. se je skoro teden dni mu-'di'} v it&mrriških plaAiftah in bil med drugim na Grintovcu in na Korošici. Z izletom je bil izredno zadovoljen. * Knez namestnik Pavle v Sloveniji. Nj. Visočanstvo knez namestnik Pavle in knegi-nja Olga sta te dni dopotovala iz tujine v Slovenijo. Z njima sta se vrnila tudi kneže-viča Aleksander in Nikolaj. * Vojvoda in vojvodka Kentska v Sloveniji. Kakor poročajo listi, sta se te dni vojvoda in |vo j vodka Kentska iz Benetk pripeljala v Slovenijo. + Skupščini JNS in OJNS v Slovenjem Gradcu preloženi. Zaradi raznih zaprek sta sreski skupščini JNS in OJNS, ki bi morali biti v nedeljo 6. t- m. dopoldne oh 10. pri Golu v Slovenjem Gradcu, preloženi za te* den dni. Vršili se bosta v nedeljo 13. t. m. Vse somišljenike prosimo, da vzamejo to» obvestilo na znanje in o njem obvestijo svoje prijatelje in znance., ', * Obletnica Radičeve smrti. V torek 8. avgusta so. v Zagrebu obhaiali obletnico smrti gtjepana Radii a, voditelja hrvatskega kmeč-, ke"a naroda in ustanovitelja H: atske kme-|čke (seljačkei stranke; Proslava obletnice se je začela z zaduši.ico v katedrali, katere so se udeležili, zastopniki vseh hrvatskih društev iz -Zagreba in okolice. Po maši so šli vsi v sprevodu na Mirogpj (zagrebško.pokopališče), kjer so se poklonili spominu Stjepana Radiča pred njegovim grobom. * 40-Ietnica najstarejšega rudarskega društva. V nedeljo je slavilo socialistično strokovno rudarsko društvo v Trbovljah, ki je podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije, 40-letnico obstoja. To društvo je najstarejše strokovno združenje trboveljskih rudarjev in jma ne le zasluge za obrambo stanovskih koristi rudarskega delavstva, temveč je iz njegovih vrst bilo storjeno mnogo koristnega za prosvetno povzdigo slovenskega delavca in za gospodarsko samopomoč rudarjev. Ob 401et-nici trboveljske podružnice Zveze rudarjev pa poteka tudi 50 let od prve stavke trboveljskih rudarjev, ki je pod imenom »kna-povski punt« še v živem spominu mnogim starim Trbovcem. S stavko pred 50 leti so si trboveljski rudarji priborili mnogo ugodnosti, katerim je pozneje sledil tudi osemurni delovnik. * Slovenski rudarji iz, Nemčije na obisku. V četrtek je pripeljal na glavno postajo v Ljubljani posebni vlak veliko skupino vest-falskih slovenskih rudarjev. Vseh skupaj je prispelo na obisk v domovino okrog 300. Priložnost- za obisk Jugoslavije je porabilo tucfi. kaj^nib 10Q nemških izletnikov, ki so. z našimi rojaki vred izstopili v Ljubljani. Na postaji so jih sprejeli banovinski izseljenski nadzornik ravnatelj g. Fink, zastopnik mestne občine dr. Mis in drugi. Vestfalski rojaki, ki jih vodi g. Pavel Bolha, ostanejo v Sloveniji okrog 14 dni, nato pa se spet vrnejo nazaj v Nemčijo. Med njimi je tudi predsednica Zveze ženskih narodnih društev ga. Ana P Krni Merkovi J. M.: Goreči ogenj brez plamena... '•>vpst iz predvojnih časov V navalu veselja da življenja in občutka sreče se je' napotil, naravnost k Milki. Milkina služkinja, ga j?, vsa v zadregi pogledala ko je povprašaj po njeni gospodinji. V tem se je. v vežo zaslišal zvonek smeh. Služkinja se-spričo tegai glasu.-ki je-jasno izpričal Milkino prisotnost, ni upala zlagati, da gospodične ni doma. Rado pa ni bil vajen javljati se po služkinji pri Milki, in zato je v tem trenutku čiste pozabil, da je bil pravico vstopa sam zaigral. Zato je takoj po trkanju odprl vrata Da Milka ni bila sapaa, je vedel Ka pa je zdaj zagledal moža, ki- je sedel poleg nje na tistem , prostoru, na .katerem je bil nekoč sam pijan od ljubezni gledal v njep ohraz, ga je kar vrglo nazaj. Milka je naglo vstala. Vsa je drgetala. Njene oči so čudno žarele. S prežečim pogledom je oplazil ravnatelj Tomažin mladenko Neprijetno ga je zadel vtisk, ki ga je obisk mladega moža napravil nanjo. »Dovolita gospoda, da vaju seznsnm Gospod Bizjak — gospod ravnatelj Tomažin. moj zaročenec«, je rekla razločna in glasnp. Rado se -je pcjklonij ¡Cisto..miren, ie ostaL Obvladal se je »Oprostite, da sem motil«, je rekel nato mirno. Toda samo tuje uho je verjelo .s nie-gav mir Izpregavoril je še nekaj vsakdanjih besed, nato pa se je poslovil in šel. j Niti enkrat m bil pogledal Milke. Govoril je samo z ravnateljem Edo Tomažin ie bil dovolj pameten, da se ni niti z besedico dotaknil tega čudnega prizora z mladim možem, ko je bil Rado spet šel. Mirno je nadaljeval zaradi Radovega prihoda prekinjeni pogovor. Ni ostal slep za bledico ■in komai skrivajočo se razburjenost neveste, vendar je^poolčal . Zdaj je vedel, komu se ima zahvaliti za srečo,, da si je priboril najlepše dekle v mestu Niti .za trenutek pa ni dvomil, da se je z njjm zaročila iz kljubovalnosti, iz jeze nad nekim drugim. Milka je globoko zavzdihnila, ko je bila sama Zdaj je šele mogla premisliti tiste minute, ko je izvršila svoje maščevanje nad Radom. V teh minutah je izročila svojo bodočnost tujim rokam Te minute so jo stale svobodo in prav za prav čast Iz kljubovalnosti se je pro-pcAa neUubejpfiu možu, iz kljubovalnosti in iz užaljenega! ponosa ¡„, Zdela se ji je sreča, da bo zvečer igrala v gledališču in pozabila samo sebe. Potrebovala je- takega omamljanja. i Njen ženin je kazal čudovito razumevanje za vse to. Skrbel je, da je bila zaposljena tudi tiste ure, ki jih ji je puščal njen poklic proste. Nekega jutra jo je povedal k neki krasni, na novo zgrajeni vili v predmestju in ji rekeL »V tej hiši bova stanovala in želel bi, da. bi mi ti po svojem okusu pomagala opremiti stanovanje.« Jn Milka, se je z vso strastjo posvetila temu opravilu. Ure in ure je izbirala pri trgov-cil) preproge, zastore in druge reči ter jih potem doma preizkušala, ali bi zadostno krasili stanovanje. Ko je njeno opremljanje naposled trajalo le predolgo časa, je postajal ravnatelj Tomažin že nestrpen Silil jo je, naj delo pospeši. »Ko bo stanovanie opremljeno«, ji je rekel, »bo poroka«. Toda Milka se te napovedi ni prav nič razveselila. 4. ' Rado je pobegnil iz mesta. Ni mu bilo piogoče, zaupati kakšnemu človeku to, kar se mu je zgodilo. Sočutje prijateljev bi mu bilo neznosno. Samota! Divja narava! Po njej je vpilo njegovo srce. V tednih, ki so sledili, sta sta se še bolj oddaljila drug od drugega obadva, ki sta se prej tako ljubila. Medtem ko se je Milka vdajala razkošju in sijaju, da bi tako vse pozabila, je bival Rado v najod-ročnejših vaseh, lazil po gozdovih in si prizadeval, da bi v preprosti prirodi spet dosegel ravnotežje svoje duše. Bil je moker in hladen maj. Kljub silnemu hrepenenju po gorah je moral zaradi takšnega vremena ostajati v dolini. Naposled je nastopilo lepše vreme in zdaj je začel laziti po nižjih hribih. Odločil se je tudi, da pojde na Grintavec. Ko je lezel po stenah, je bil čisto sam. Največji užitek mu je bil, ko iti videl okoli* sebe žive duše. »t _ I Korentova. Želimo jim prijetno bivanje v slovenski domovini! * Iz podružnice Jugoslovanske strokovne zveze v Tržiču. »Delavska pravica« objavlja poročilo o težavah v podružnici krščansko-socialne Jugoslovanske strokovne zveze v Tržiču. Pred dobrim letom so objavili listi, da je celotna tržiška podružnica Jugoslovanske strokovne zveze stopila v Jugoras in da so bili s tem soglasni vsi njeni člani. Dejansko je zadeva potekala takole: Glede na to, da je odbor podružnice sklenil prestopiti v Jugoras je skupina članov prijavila izredni občni zbor, ki bi se bil moral vršiti 29. januarja letos. Sresko načelstvo je ta izredni občni zbor prepovedalo na podlagi izjave tržiškega župana, da je odbor podružnice Jugoslovanske strokovne zveze v Tržiču soglasno sklenil prestop v Jugoras. Zaradi tega je obstoj podružnice prenehal, ker nima več odbora in članov. Nezadovoljni člani tržiške podružnice so nato začeli zbirati po Tržiču podpise, da dokažejo svoj obstoj, in so ponovno zahtevali dovolitev sklicanja izrednega občnega zbora podružnice. Tudi ta občni zbor je bil najprej prepovedan, naposled pa vendar dovoljen. Na njem je dobila podružnica Ju-goslovenske strokovne zveze v Tržiču novi odbor. Ostala je samo brez inventarja in premoženja, ki so ga vzeli za svojega Jugorasov-ci. Zaman so bile vse prošnje in posredovanja. Nastopiti je moral pravni zastopnik, ki je pred sodiščem dosegel sklep, da mora podružnica Jugorasa vrniti podružnici Jugoslovanske strokovne zveze njen inventar in premoženje. »Inventar«, pravi »Delavska pravica«, »in premoženje, ki sta ga zadrževala župnik Vovk in prejšnji tajnik Franc Prešeren, nam je bil naposled vrnjen. Pri pregledu pa smo ugotovili, da nam manjka več reči. Tako so nam n. pr. izmaknili božje razpelo, ki je viselo v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze. V knjižnici so zmanjkala vsa najboljša dela. Vrnili nam še tudi niso pisalnega stroja. * Novi kovanci pridejo v promet. Po nedavnem odloku finančnega ministra pride 16. t. m. v promet nov kovani denar, in sicer srebrni kovanci po 50 in 20 din in kovanci po 2 din in 50 par iz mešanice aluminija in brona. Te kovance so izdelali v državni kovnici. V Ljubljano je prišlo že Sest vagonov novih kovancev. Istočasno, ko bodo dali v promet nov kovani denar, bodo začeli jemati iz prometa zdajšni kovani denar. Rok, v katerem bodo vzeli iz prometa zdajšni kovani denar, znaša za kovance po 50 din šest mesecev, za kovance po 20 din, 2 din in 50 par pa eno leto. * Otroci invalidov so oproščeni med šolanjem vseh taks. Ker je z uredbo o vojnih invalidih in drugih žrtvah svetovne vojne določeno, da se otroci z uredbo zaščitenih oseb oproste vseh državnih in samoupravnih taks med šolanjem ne glede na premoženjsko stanje, je izdal minister za socialno politiko in narodno zdravje pojasnilo, iz katerega je razvidno, kaj je treba storiti, da se otroci invalidov oproste vseh taks. * Plinske maske si bo treba omisliti. Povsod po svetu se dandanes ljudje pripravljajo za primer, če bi nastala vojna. Bodoča vojna bo strašna. Posebno važno vlogo bodo v tej vojni imeli strupeni plini. Plinskim napadom bo izpostavljeno tudi civilno prebivalstvo v zaledju. Naš ministrski svet je te dni izdal odlok, po katerem si morajo vsi državni uradniki nabaviti plinske maske do 1. septembra letos. Dobe jih pri tvrdki Bat'i. * Popust na železnici za obiralce hmelja. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Z odlokom direkcije državnih železnic je za čas od 1. avgusta do 30. septembra odobrena polovična voznina za obiralce hmelja. Obiralci kupijo železniško legitimacijo ob« razec K-13 (cena 2 din) in celo vozno karto, ki je na postaji, kjer izstopijo, ne smejo oddati, ker jim bo veljala za brezplačen pu-vratek. Pri povratku morajo imeti obiralci pordilo Hmeljarske zadruge, da so obirali hmelj. Obiralci morajo potovati po najkrajši progi in ne smejo vožnje prekiniti. * Prva doma izdelana lokomotiva. Te dni je prispela na novosadsko železniško postajo prva lokomotiva, izdelana v naši državi, in sicer v tvornici vagonov v Slavonskem Brodu. Lokomotiva je dobila ime »Sava« in ne zaostaja za tujimi lokomotivami. * Tombola, ki jo priredi Združenje za podpiranje jetičnih bolnikov v Topolščiei 13. tm. bo v primeru slabega vremena 15. t. m., a ne 20., kakor je bilo pomotno javljeno v časopisih. * Nov rudnik pirita v Sloveniji. Industrijec Westen je ustanovil družbo Pirit, d. d. Družba namerava odpreti rudnik pirita pri Veliki Pirešici. Zaposljenih je že okoli 30 delavcev pri pripravljalnih delih. * Preselitev. Zavarovalnica »Jugoslavija« se je preselila iz sedanjih prostorov na Tyr-ševi cesti 15 v Ljubljani v svojo palačo na Aleksandrovi cesti 11 (nasproti opernemu gledališču) * Sprejem mladeničev v inženjersko in artilerijsko podoficirsko šolo v starosti od 18 do 21 let. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din. * Mladeniči rekruti! Oni, ki ste potrjeni k vojakom in imate pravico do osvoboditve ali skrajšanega roka službe, čimprejšnji vstop v kader,- odložitev službe v kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati. Vsa pojasnila daje za malenkostno plačilo koncesionirana pisarna Pera Franca, kapeta-na v p., Maistrova ulica 14. — Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din. * Vode primanjkuje v Slovenskih goricah. Zaradi suše je v zadnjem času nastalo v Slovenskih goricah tudi občutno pomanjkanje vode v studencih. Zato morajo kmetje voziti vodo iz oddaljenih krajev. Pomanjkanje je zelo občutno zlasti po hribovskih naseljih. Posušeni so tudi skoro vsi slovenjegoriški potoki. * Nagrada za goriške čebelarje. Deželna čebelarska zveza v Gorici je razpisala 10.000 lir, ki se bodo razdelile med najboljše čebelarje. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi čebelarji, ki izpolnijo določene pogoje. * Najvišji tvorniški dimnik na vsem Balkanu. Severno od Kosovske Mitrovice gradi uprava rudnika Trepče dimnik, ki bo najvišji na vsem Balkanu in drugi po velikosti v vsej Srednji Evropi. Dosedanji največji dimnik v Evropi je pri nekem velikem podjetju v Frei-bergu v Nemčiji, ki je visok 150 m, dimnik v Mitrovici pa bo visok 122 m. Dimnik zida neko zagrebško podjetje Delo so začeli pomladi. Vsi gradbeni stroški bodo znašali okrog tri in pol milijona dinarjev. * Italijani nameravajo izsušiti Skadersko jezero. Po vesteh iz Rima je italijanska vlada sklenila izsušiti albanski del Skaderskega jezera. Delo naj bi se pričelo čim prej. Italija baje namerava predložiti Jugoslaviji skupno izsušitev, odnosno regulacijo vsega Skaderskega jezera. Tako naj bi se začela dela na samo na albanski, temveč tudi na naši strani. Samo tako bi prišla izsušitev Skaderskega jezera do popolne veljave. Če bi namreč izsušili, odnosno regulirali samo en del jezera, bi zaželeni uspeh ne bil dosežen. Izsušitev in regulacija Skaderskega jezera na naši strani bi veljala blizu 200 000 000 din. Ko so se hiše in vasi v dolini videle le kakor drobne pike in ko je naposled tanka modrikasta megla zajela ravnino pod njim, mu ie bilo dobro pri srcu, kakor že dolgo Časa ne. Kar je bil storil, pretrpel in izgubil, je vse izginilo v mogočnem dihu gorske samote. Bil je samo še človek, ki se je s krepko dihajočimi pljuči in napetimi mišicami boril s prirodo. Rekli so mu pač bili prej, da je na hribih še dosti snega, toda tolike ledene zime ni bil pričakoval. Nad vsem tem ledom in snegom se je bočilo svetlo nebo. Naposled je dosegel vrh. Prav tedaj ga je zajela gosta megla in v tej megli je videl komaj nekaj korakov pred seboj. Čakanje je bilo brez pomena. Moral je zopet nazaj, da ne bi bil imel pregled čez pot. Na strani, po kateri je lezel navzdol, je bila pot nekoliko lagodnejša. Izpil je pol kozarca vina. Ostalo mu ga ni mnogo več. S seboj je bil vzel le malo ckrepčila, da je imel lažje breme. Do večera bo tako spet v dolini. Oblaki nad njim so se čedalje bolj gostili in zdajci je nastal tak snežni vihar, da se je kar stemnilo okoli njega. Ledeno zrnje, ki mu je bilo v obraz, mu je skoro onemogočalo gledanje. Skoro le tipaje je lezel v dolino. Ali je bila pot prava, ni videl. Stremel je le v dolino, da se umakne območju neurja. Snežni metež se je nekol^o nolegel. Za trenutek je celo lahko vide* ok *i sebe in tedaj z grozo ugotovil, da je stal tik pred prepadom Torej je šel res po napačni poti. Moral je spet nazaj navzgor. Pot je bila tako naporna, da so mu začele pohajati moči. Tedaj se je znova povečal snežni metež. Utrujen je sedel pod nagnjeno skalo, ki se je iz beline snega še malo videla. Mnogo zaščite skala ni dajala. Gosti kosmi snega so padali nanj, da se jih je moral otepati z rokami in z nogami, sicer bi ga bil sneg zasul. Noge so se mu vdirale globoko v sneg. Toda vse to ne more dolgo časa trajati. Bilo je sredi popoldneva. Samo malo potrpeti mora. Toda ura je potekla za uro, a vreme se ni izboljšalo. Ponovno je poizkusil utreti si pot skozi metež, toda pri vsakem koraku se je vdrl v sneg. Postajalo je mračno in naposled je nastopila noč Zavil se ie v plašč, da bi laže vztrajal na vlažnem ležišču. Čez noge se je ogrnil z odejo. Pa ga je kljub temu tresel mraz in lakota se ga lotevala. Niti skorje kruha ni imel več. Prav tako ne vina. Noč pa je dolga, dolga Zaspal bi in se ne zbudil več! Če bi mogel umreti na tak način Nič hudega ne bi bilo. Nihče ga ne bo pogrešal, če se ne vrne več. Kljub tej mračni nebrižnosti je bilo vendarle še nekaj v njem, kar ga ni pustilo spati, nagon življenja, ki ga je zmerom spet zdramil iz omračenih misli Kljub pripravljenosti na smrt je pozdravil solnce, ki je naposled zjutraj predrlo oblake. Ko je hotel vstati, je čutil, da so mu bile noge zavoljo nočnega mraza čisto trde. Z velikim naporom je začel bresti sneg. Napravil pa je le kratko pot. ko mu je zdajci spodrsnilo. Utrgal se j« aaanjši plaz in ga po- nesel navzol. Ves v sneg zavit je z zlomljeno nogo obležal v nekem jarku. Pri zavesti je ostal, toda premikati se ni mogel. V obupu je začel klicati na pomoč. Nihče se ni oglasil. Ali bo moral zdaj bedno umreti od lakote in mraza Vreme je postajalo čedalje lepše. Nebo je bilo spet jasno. Svetlikajoča se od solnčnih žarkov je ležala okoli njega lepa gorska pokrajina, ki jo bo moral za zmerom zapustiti. Resne misli so se ga lotevale. Pomislil je na svojo ljubezen in svojo krivdo zaradi prevelike ljubosumnosti, toda bolj in bolj motne so postajale misli, dokler niso čisto prenehale... V tistem času je stopala Milka ob svojem ženinu skozi prostore, v katerih bo bivala. ko se poroči s Tomažinom. Posrečilo ji je bilo po svojem okusu opremiti stanovanje kar najudobneje in najrazkošneje. Pa še jo je čakalo presenečenje. Ravnatelj Tomažin si je bil pridržal, da bo paviljonu podoben prizidek sam opremil in okrasil po svojem okusu. Rekel ji je bil tedaj, da si bo smela vso reč ogledati šele. ko bo vse končano. Zdaj je bilo delo dogotov-Ijeno Povedel jo je v veliko dvorano, iz katere se je videlo v prizidek. V prizidku je bil majhen gledališki oder Milkin ženin ni nikdar terjal od nje, naj zapusti gledališče, zdaj pa ji je smehljaje se rekel: »Morda te ne bo zmerom veselilo nastopanje v gledališču, zato sem ti zgradil takle gledališki oder, da boš na njem pred povabljenim občinstvom predvajala igre po svojem okusu, če te bo veselilo.« Prijazno se mu je ¿ahvalila za toliko pozornost. * Premalo je smetane v bivši Avstriji. Na Dunaju so pravkar izdali odredbo, ki omejuje porabo tolčene smetane v kavarnah in gostilnah. »Ker je mleko v vsaki obliki za široke ljudske množice važnejše kakor smetana za nekatere posebno sladkosnede lizal-ke sladkorja,« pravi odredba dobesedno, »se sme smetana v tolčenem stanju dodajati le toplim pijačam, torej kavi in čokoladi, in sicer ne v večjih množinah kakor običajno. V slaščičarnah se sme smetana uporabljati samo za polnitev peciva in za izdelavo krem. K ledni kavi, ledni čokoladi, jagodam in podobnemu ni dovoljeno dajati smetane. Prav tako tudi dajanje smetane v porcijah ali k mlečnim jedem.« * Konj hodi sam h kovaču, da ga podkuje. V Babini gredi blizu Djakova ima gostilničar in posestnik Mihael Fridl nenavadno pametnega konja. Kakor je že navada ima tudi Fridl svojega kovača, kateremu oddaja vsa potrebna dela. Ko je prvič privedel konja h kovaču, da ga podkuje, si je konj to dobro zapomnil. Ko ga je bilo treba podkovati drugič mu je gospodar privezal podkve z vrvico na vrat in ker je imel še neke opravke, je žival samo pustil na dvorišču Konj pa gospodarja ni čakal, temveč se je sam napotil h kovaču. Šel je mimo dveh drugih kovačnic in se je ustavil pri oni, pri kateri je že enkrat bil, kakor da bi vedel, da je to gospodarjev kovač. Ko se je vrnil gospodar na dvorišče, ni bilo konja nikjer, a je prišel kmalu spet domov lepo podkovan. Spremljal pa ga je kovačev vajenec, ki je seveda ves navdušen nad pametnim konjem. Od takrat hodi konj sam h kovaču in se tudi sam vrača * Vprašanje izdelovanja cepiv za živino v državni upravi. V kmetijskem ministrstvu je bil posvet, na katerem se je obravnavalo vprašanje izdelovanja serumov v državni režiji. Kmetijski minister ima v novem finančnem zakonu pooblastilo, da zgradi državni zavod za izdelovanje živinskih cepiv. Stroški naj bi znašali 10 milijonov dinarjev Zaradi ugovora, da to ni potrebno, je posvet obravnaval predlog, da bi država namesto zidanja nove tvornice cepiv odkupila zasebno tvornico. Zadeva še ni rešena. * Izredna letina češpelj v Bosni. Trgovska zbornica v Sarajevu je dobila poročila o le-tošni letini češpelj, ki bo izredna. 20 odstotkov bosanskih češpelj bomo lahko izvozili v tujino, 40 odstotkov se jih bo porabilo doma za slivovko, a s 40 odstotki ne vedo kaj storiti. Zato je zbornica sklicala oosvet zani- mancev, na katerem se bo obravnavalo vprašanje, kako bi se dobilo posojilo za predelavo teh češpelj v marmelado. * Ležišča železa pri Komnu. V okolici Komna sta 2 Goričana pred kratkim odkrila ležišča železne rude. Sodijo, da gre za večjo žilo. Z zadevo se bavi zdaj pristojno oblastvo. * Gradnja vodovoda v Klancu pri Dobrni. Občina Dobrna namerava zgraditi vodovod za vas Klanec pri Dobrni in je prosila sresko načelstvo v Celju za zadevno vodopravno dovoljenje. Studenec, ki ga nameravajo zajeti, je pri Sv. Joštu. * Pes je rešil življenje mlademu kopalcu. Nedavno se je kopalo v Savi pri Zagorju večje število kopalcev. Med njimi je bil tudi i6-letni Oton Jerin, ki je privedel s seboj psa, last trgovca Mrnuha iz Toplic. Fant je zašel v nevaren vrtinec in v smrtnem strahu klical na pomoč. Dva kopalca sta ga skušala rešiti, a je bil vrtinec premočan. Tedaj pa se je zagnal v Savo pes in fant se ga je oprijel in z njim srečno dosegel breg. * Nova žrtev naših planin. Nevarna severna stena Prisanka, na kateri se je že lani ubil mlad ljubljanski dijak, je terjala novo žrtev. Je to 161etni učiteljiščnik Srdan Svetek Bu-dinek, nečak kranjskogorskega župana. Mladenič je bil precej drzen. plezaiec in je rad iskal nevarna mesta. Rajnki je bil nadarjen dijak. Žalostna usoda vrlega fanta je prebivalstvo Kranjske gore globoko pretresla. * Starček je umrl na travniku. Na cesti med Slovenjim Gradcem ni Mikuličevo tvornico so našli na travniku mrtvega 781etnega Franca Jeromela iz Dobrove, ki je bil na po-vratku iz mesta proti domu onemogel. * Pet se jih je rešilo Predzadno nedeljo popoldne se je napotila k Muri skupina fantov iz Srednje Bistrice z namenom, da bi se vozili z ladjo po razmerno plitvi Muri. Ko so se fantje spravili v ladjo, je deroča Mura nesla ladjo po deroči strugi navzdol. Ko so se bližali ovinku Mure, so jo sklenili mahniti na to stran. Sredi struge pa so deroči va= lovi pognali ladjo na velik štor in jo prevrnili. Vseh sedem je padlo v vodo. Pet sc jih je rešilo, dva pa sta utonila. Sta to 18-letni Andraž Horvat in 141etni Martin Horvat. Smrt dveh mladeničev je pretresla vso okolico. * V skednju je zgorel. Na Verdu pri Vrhniki se je v noči na ponedeljek pripetila huda nesreča. Domača gasilska četa je imela v nedeljo običajno veselico. Ko so se ljudje po polnoči začeli razhajati, se je po vasi naen- krat raznesel klic, da gori. Zagorel je Hrenov skedenj. Kar je bilo še gasilcev skupaj, so pohiteli do gasilskega doma in zavlekli bri-zgalno na požarišče. Kmalu za njimi so prihiteli še gasilci z Vrhnike in s Stare Vrhnike. Ko so gasilci zadušili požar, so izvedeli še za drugo nesrečo, ki jo je povzročil ogenj. Na skednju sta namreč spala domača sinova Tomaž in Ciril. Ko je bil skedenj že v plamenih, se je Tomaž zbudil, in ko je videl nevarnost, je skušal zbuditi še mlajšega brata. Hotel ga je za noge potegniti k vratom, da bi se z njim spustil po lestvi na tla. V naslednjem trenutku pa se je zrušilo nanj goreče tramovje in je sam zgrmel na tla, medtem ko je Ciril ostal pod ruševinami. Po dolgem iskanju so gasilci našli zoglenelo truplo. Hudo se je opekel tudi Tomaž, ki je moral v bolnišnico. * Smrtna žrtev nesreče. Pred tedni se je v ruški tvornici dušika žareča karbidna masa razlila po 36-letnem Leopoldu Robiču iz Ruš. Prepeljati so ga morali v bolnišnico, kjer je šele zdaj umrl. * Smrtna nesreča šolarke. Hud udarec je zadel ugledno Lampretovo družino v Št. Vidu na Dolenjskem. Mati je naročila hčerki Angelci, naj gre na skedenj iskat jajca. Angelca ie pobrala jajca m se napotila po lestvi navzdol. Nenadno pa ji je spodrsnilo m priletela je na rezilo slamoreznice. Prvo pomoč so ji nudili kar domači sami. Ker pa ji ni hotelo biti bolje, so poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da se je nesrečni Angelci zastrupila kri Odpeljali so jo v bolnišnico. Pa ji že ni bilo več pomoči in je mlada šolarka zaradi zastrupljenja krvi umrla * Smrtna nesreča v kamnolomu. V Murši-čevem kamnolomu pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah so delavci razstreljevali kamenje. Med delavci je bil tudi 521etni Ivan Merčnik, ki se pa ni pravočasno umaknil. Težak kamen mu je priletel na glavo, da je krvav in nezavesten obležal. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer ie umrl. * Pri kopanju je utonil v Dobrovcih 121etni Branko, sin šolskega upravitelja Franca Ka-speria. Rodbini sožalje! * Po krivem osumljena umora. Pred nekaj leti so našli posestnika Rezarja z Lju-bečne mrtvega v nekem jarku. Vse je kazalo, da je postal Rezar žrtev nesreče. Pred kratkim pa so zlobni jeziki raznesli govorico, da sta Rezarja umorila njegova žena in sin. Ko je oblastvo izvedelo za te govorice, je Rezarjevo in njenega sina aretiralo in od- Ko mu je stisnila roko, si je mislila: »Dober je Tomažin, samo da bi ga lahko imela bolj rada.« Ko je ostala za trenutek sama na balkonu, jo je prešinilo čustvo strašne praznote Vnema, ki jo je motila prej pri opremljanju stanovanja, ji je zdaj manjkala Njene misli so bile nezaposljene, pa so se ji vračali stari spomini. Ko je zdaj zrla vse to razkošje, se je kar bala vsega bogastva. Zdelo se ji je krivica, uživati vse to, medtem ko tisoči nimajo niti kruha, da bi se nasitili Narahlo se je začel v njej dvigati odpor proti bogatemu ženinu. Njen pogled je zastrmel v preprosto oblečeno mlado žensko, ki je stala zunaj pri vrtni ograji To žensko je bila zadne dni večkrat opazila, kadar je šla iz svojega stanovanja. Neznanka je bila videti kakor obubožana žena. Milki se je zdelo, kakor bi tujka nekoga čakala, da ga naprosi za podporo. Usmiljenje se je zbudilo v Milki in sklenila je. da ubožno žensko obdaruje. Ko je stopila iz vile, si je žensko ogledala. Neznanka je bila še zelo mlada in jo je z žalostnimi očmi proseče pogledala. Toda ko je stopil iz vile ravnatelj Tomažin, se je tujka naglo obrnila in izginila mea ljudmi na ulici. Bledi, proseči obraz pa se ji ni hotel več izgubiti iz spomina. Kakor težko breme je ležal na njeni duši. Naslednega dne zvečer je sedela sama v svoji sobi, v kateri je imela že pripravljen potni kovčeg in v elegantni škatli venec, ki si ga bo na dan poroke dala na svoje črne lase. Nemirna je bila in tesnoba jo je stiskala. Mislila je na čudno mlado neznanko z žalostnimi očmi. Da bi si bila pregnala te misli, je začela brati časopis. Zdajci je zakričala in obledela. Njene oči so prestrašeno zrle v časopis, kjer je bila tiskana tale vest: »Spet se je drzen planinar brec vodnika napotil na Grintavec, ki je zaradi novega snega še toliko bolj n#varen. Neki lovec je trdil, da je slišal s sten Grintavca klice na pomoč. Sprva mu niso verjeli. Šele, ko so z daljnogledom odkrili v nekem jarku v sneg zavitega človeka, so spoznali, da gre za res. Reševalci so šli takoj na delo in so v življenjski nevarnosti, saj so stalno grozili plazovi, rešili ponesrečenca, ki je bil v globoki nezavesti. Ko so ga prinesli v dolino, se je zdravniku, ki je bil po naključju prisoten, posrečilo zbuditi v ponesrečencu življenje. Malo pa je verjetno, da bo žrtev planine okrevala. Mladi človek, ki ima tudi nogo zlomljeno, je pravnik Rado Bizjak.« Proti svoji ljubezni se je Milka lahko borila, toda ni se mogla proti čustvu, ki ga je v njej zbudilo to žalostno sporočilo. V duhu ga je videla pred seboj, skoro prevelikega za njeno tesno sobo, polnega življenja in mladostne moči. Predstavljala si je obup, ki ga je mučil, ko je videl v gorski samoti bližati se smrt. Ko je v postelji zaprla oči, so ji čarale saii>v «rozotne prizore pred oči. Zbudila se je. Ni strpela v temi. Spet in spet si je prižgala luč in gledala na pol blazna v poročno obleko, ki je visela na stojalu v kotu in ki jo bo kmalu oblekla. Medtem ko se je sama pripravljala na poroko, posedala s svojim ženinom pri šampanjcu in se veselila maščevanja nad Radom. je ležal Rado v silnih bolečinah v bolniški postelji in je morda že umrl. Z obema rokama se je prijela za glavo. Kako bi odgnala te grozne misli? . Komaj se ie po malem začelo daniti, ji je začel pred oknom žvižgati kos. Tedaj je z divjim sklepom planila Milka iz postelje. Samo ena misel jo je obvladala: Videti mora Rada! To hrepenenje jo je s tako silo prevzelo, da je pred njim splahnelo vse: misel na ženina in poroko, misel na bodočnost. Ce poj-de v smrt, mora iti in videti Rada. Za ravnatelja Tomažina je napisala nekaj vrstic: »Žalostno sporočilo, ki sem ga pravkar sprejela, me je prisililo na nujno potovanje!« Zaspani služabnici, ki ji ni bilo prav, da jo je ob tako nenavadni uri zbudila, je naročila, nai ponese to pisemce ravnatelju Tomažinu. Nato je zapustila sobo. Kosovo petje je zvenelo za njo. Hladni jutrni zrak jo je objel kot čudna, tuja sapa. Ko se je potem peljala v lepem majskem dnevu skozi cvetočo pokrajino, je vsa lepota ni mogla pomiriti... (Dalje prihodnjič) NESREČNA ŽRTEV A: »Kaj si tako žalosten?« B: »Saj sem lahko, ker se mi je omožilo dekle.« A: »Nikar si ne jemlji tega preveč k srcu!« Čez nekaj tednov boš vse pozabil.« B: »Pozabiti ne bo mogoče, saj je vzela mene.« * ,1 dalo v preiskovalne zapore;. Ker pa se je izkazalo,. da sta Rezarjeva in njen sin nedolžna, so te dni oba izpustili. • , . * Ostra sodba za tatvine v bolnišnici. Pred mariborskimi sodniki se je zagovarjala 39-letna Matilda Kovačičeva iz Razvanja zaradi tatvin v mariborski bolnišnici. Kovačičeva je lani in predlanskim prihajala vsak teden nekajkrat v bolnišnico v opoldanskem času obiskovat bolnike. Ti obiski so ji bili le pretveza, da je lahko hodila iz ene bolniške sobe v -drugo, čeprav ni poznala nobenega bolnika. Ob vsaki priliki pa- je ukradla nekaj rjuh, brisač, perila in'- drugih reči. Kovačičeva, ki je bila že večkrat kaznovana zaradi tatvin, je bila obsojena na eno leto in šest mesecev robije in tri leta izgube častnih pravic. * Slovenec je ubil rojaka v Zagrebu. Pred kratkim ponoči je 361etni inkasant tvornice perila Josip Preskar v družbi s svojim prija-' teljem Antonom Pečnikom popival po zagrebških gostilnah. Po polnoči sta se pa vračala domov. Kaj se je odigralo med njima ni znano. Najbrž sta se sprla. Preskar je baje raz-žalil Pečnika, ta pa je pograbil nož in Pre-skarja petkrat zabodel. Preskarja so prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil. * Vlom v cerkev v Spodnji Polskavi pojasnjen. Nedavno je bil izvršen v župno cerkev v Spodnji Polskavi drzen vlom. Tatovi so odnesli monštranco in ciborij. Preiskava je dognala, da je vlom izvršil neki cigan, ki je po tatvini izginil neznano kam. Za njim je izdana tiralica. * Fantovska podivjanost ne pozna meje. V nedeljo so praznovali pri Sv. Ožboltu v Polhograjskih Dolomitih žegnanje. Bilo je veselo in pred Kržišnikovo hišo si je poiskal zvečer ležišče sodarski pomočnik Božnar Cena. Legel je kar na stopnišče in zaspal. Pa so prihrumeli pijanci h Kržišnikovemu domu. Ni bilo nikakega prerekanja, ko je eden izmed pijancev potegnil nož in ga zasadil spečemu Božnarju naravnost v prsi. Na mah je bil Božnar v mlaki krvi. Po divjaškem činu so se napadalci umaknili. Božnar je moral krvaveč iz strašne rane počakati v hribih do jutra, ko so ga prepeljali v Skofjo Loko k dr. Hubadu in naprej v ljubljansko bolnišnico. Božnar je bil uslužben pri sodarju Ho-manu v Podpulferci. Znan je kot miren in dostojen mladenič, pa je zato napad nanj izzval tem večje ogorčenje. Orožniki so aretirali nekega hlapca, ki je osumljen sirovega zločina. * Roparski napad. Od Sv. Trojice v Slov. goricah nam pišejo: V Zg. Senarski pri Sv. Trojici v Slov. goricah se je izvršil v noči na 29. julija roparski napad na samotno bivajoče posestnico Marijo Letnikovo. Skozi okno sta vdrla dva roparja, posestnici zve-zk!a roke in noge ter jo silila, da jima izroči denar, katerega pa ni imela. Roparja sta jo pretepla do nezavesti in jj zamašila usta. Naposled sta se zadovoljila z mastjo in mesom ter izginila v noč. * Strašen uboj na Fali. Iz Ruš gradijo po desnem bregu Drave novo banovinsko cesto Zaposljenih je tudi več Hrvatov iz Like. Med temi so štirje bratje, ki so znani po vsej okolici zaradi svoje nasilnosti. Ze večkrat je prišlo med njimi in domačini do prepirov in tudi do spopadov. Kolovodja te nasilne družbe pa je Franjb Zaje jz Oguliua. Te dni je nastal v gostilni prepir med njimi in domačini. Iz prepira je nastal kmalu pretep. V tem pa je prišel v gostilno 301et= ni posestnik in delavec pri falski elektrarni Jernej Lamprcht z ženo in otroki. Zaje je divjaško navalil na Lampreftta, dasi, ga ni niti poznal. Podrl ga je na tla ter ga najprej osuval. tako da'mu je stri več reber, potem pa mu je zasaklil dolg nož naravnost v srce. Nesrečnež je bil pri priči mrtev. Nato je planil na Franca Burjo„ katerim je bil sprt, ter tudi njega nevarno obdelal z nožem. V mariborski bolnišnici, kamor so Burjo prepeljali, se boje za .njegovo življenje. Po tem dvojnem zločinu so se morilci in pretepači razbežali v .noč. Bil je pretresljiv prizor, ko so Lamprehtova žena in njegovi otroci klečali okrog, mrtve žrtve ter zaman klicali moža, odnosno očeta. Domačini sq .hitfo poslali po, «močnike v št. Lovrenc na Pohorju, ki so^že okrog polnoči prispeli na Falo ter so se takoj napotili za zločinci. Štiri so že ponoči aretirali, petega pa so prijeli zjutraj. Franjo Zaje, priznava dejanje, pravi pa, da obžaluje, ker je nehote usmrtil nedolžnega človeka. Krvavo maščevanje.' da je namenil Burji. Domačini terjajo, naj ob-lastva vse te nevarne tipe izženejo v njih rojstne kraje. t * Sleparski cigan. Nedavno ponoči se je zglasil pri nekem posestniku v Hrast ju ob Savi cigan srednjih let, ki je imel s seboj dvovprežni, voz, na katerem so bili dva otroka in žena. Cigan je rekel kmetu, da ima nekje pod gozdom zakopano vrečo s 300.000 dinarji ter mu jo je ponudil za 1000 din, češ ¡da je sam ne utegne več izkopati. Posestnik je šel na limanice in mu dal tisočak. Jasno je seveda, da posestnik vreče z zakladom ni .našel. Posestnik je cigana nato prijavil orožnikom. Navedek je, da je bil cigan star okoli 40 let,, svetlih las in svetlih malih brčic. Kakor domnevajo orožniki je bi] cigan Fer-ko Goman, ki ima. na. vesti že več sličnih slepa rstev. Kako s! pripraviš jogurt (bolgarsko kislo mleko) Zjutraj, ko pomolzeš kravo, precedi mleko in ga postavi na štedilnik. Posoda za kuhanje mleka naj bo iz aluminija ali iz dobre pločevine. Ker je priporočljivo kuhati mleko dalje časa, da ga najmanj ena četrtina povre, postavite posodo z mlekom v večjo posodo z. vodo. V vreli vodi kuhano mleko se ne pripe-če, kar je na neposrednem ognju zmerom mogoče, če ne pazite. Čim več vode izhlapi iz mleka, toliko gostejše bo in pripravnejše za jogurt. Ko je mleko vrelo približno četrt ure, ga shladite na 45 stopinj Celzija in ga cepite z jogurtovo kulturo. Cepivo je dober jogurt iz mlekarne. V en liter kuhanega mleka zmešajte nekaj žlic jogurta. Posodo z mlekom postavite zdaj na primeren prostor, kjer je toplejše. Najboljše je postaviti posodo z jogurtom v primeren zabojček, ki ga ovijete z volnenno krpo. Kmetje v južnih krajih ovijajo lonce z mlekom z volnenimi odejami. Glavno je, da ostane toplota enakomerna vsaj dve uri. V tem času se mleko zgosti in skisa. Včasih traja zgoščevanje celo tri ure. Ko opazite, da je mleko dobro strjeno, ga odnesite v mrzlo vodo, da se čisto ohladi. Še boljše je postaviti posodo poleg vodovoda, da obliva lonec dalje časa mrzla voda. Če imate pri roki led, postavite lonec nanj. Ohlajeni jogurt odnesite nato v hladno shrambo. Zdaj je že dober za uživanje Ker je tri dni star jogurt močno kisel ali pa celo zvodeni, če ni na hladnem mestu, ga je najboljše pripravljati vsak dan sproti. Nadalje jemljite za cepivo lasten pridelek. Če se pokvari, si, morate cepivo na novo nabaviti v mlekarni. Ii naših krajev Stroge odredbe zaradi slinavke Litija, julija Zaradi slinavke in parkljevke v nekaterih krajih litijskega sreza je razglašen ves srez za okužen. Živinski sejmi v vsem srezu so prepovedani. Gonja živine po cestah tudi na najmanjše razdalje je prepovedana. Zlasti pa je prepovedan promet parkljarjev z drugimi srezi. Izdajanje živinskih potnih listov se sgie vršiti le s posebnim dovoljenjem sreske-ga načelstva. Raba živine za delo v ogrože-j nem, okojišu je dovoljena, vendar se živina ne sme goniti skozi okuženi okoliš. Z okuženega ozemlja se ne sme prodati ali odstraniti brez dovoljenja noben parkljar. Perut- nina in psi v okuženem okolišu morajo biti zaprti. V okuženih dvorcih morajo biti gnojišče"'in pa pot pred hišo posuti z živim apnom, pred hlevom pa posoda z dvoodstotnt» raztopino sode, v kateri si mora strežno osebje po zapustitvi hleva razkužiti roke in obutev. Tujim osebam (mesarjem, prekupčevalcem in drugim) je dostop v ogrožene hleve prepovedan. Mleko in mlečni izdelki se iz okuženega kraja ne smejo prodajati. Mleko je užitno samo prekuhano. Krmljenje in napajanje živine v okuženem kraju se sme vršiti samo v hlevu. Paša ni dovoljena. Gnoj v okuženem kraju se mora zbirati rta posebnem prostoru in sproti potresati z živim apnom. Vsako sumljivo obolenje parkljarjev je takoj javiti občini. Kdorkoli prekrši te odredbe ali ovira poslovanje občinskih in drugih oseb, se bo kaznoval z globo do 900 din ali z zaporom do 30 dni, ob večjem prekršku tudi z globo do 5 tisoč din, odnosno z zaporom do petih mesecev. Iz Prekmuna V Prekmnrfu neprestano gori Murska Sobota, julija. Zadnje dni je bila v Prekmurju vrsta požarov, ki je napravila veliko škodo. V Šu-lincih je nastal požar v istem času pri dveh posestnikih. Prvemu je zgorela hiša z gospodarskim poslopjem, poljskimi pridelki, gospodarskim orodjem in tremi svinjami. Tudi drugemu posestniku je vse do tal pogorelo. Prav ničesar niso mogli rešiti iz gorečih gospodarskih poslopij in iz hiše. V hlevu so postale žrtev plamenov štiri krave in pet svinj. Posestnika nista bila zavarovana. Verjetno je, da je v obeh primerih zanetila požar zločinčeva roka. V Prošenj akovcih je nastal požar v mizarski delavnici Josipa Burmena. Gasilci so požar udušili, tako da je pogorela samo notranjost delavnice z mizarskim orodjem. Tudi tu lastnik ni bil zavarovan. Velik požar je bil te dni v Čikečki vasi pri posestniku Balaicu. Ogenj je nastal v gospodarskem poslopju, kjer so imeli spravljeni rž in pšenico, pripravljeni za mlatitev. Zaradi suhega vremena in vetra se je požar razširil na hišo in pa na hiši in gospodarska poslopja posestnikov Harija in Kodila. Sij tega ognja je bil tako velik, da se-je videl celo i v Murski Soboti Domači gasilci so bili takoj na mestu Kmalu pa so prihiteli tudi gasilci iz Sela. Prošenjakovcev in Motvarjev-cev s svojimi ročnimi brizgalnami. Na kraj požara se je takoj odpeljal tudi starešina so-boške gasilske župe g Josip Benko s' svojo novo tvorniško motorno brizgalno. Spričo velikega vetra je bila nevarnost, da se ogenj razširi še na druga bližna poslopja. ŽupnI starešina je premišljeno razdelil posamezne brizgalne, da so začele omejevati požar. Besikova- motorna brizgalna je iz daljave 350 metrov nad 5 ur dovajala vodo in z mogočnimi curki oblivala najbližje poslopje, dani postalo žrtev ognja. Združenemu naporu se je naposled posrečilo obvarovati Čikečko vas, ki je bila prav vsa v nevarnosti. Vzrok požara ni znan. Tudi tu ni bilo nobeno uničenih poslopii zavarovano. 11. Rue Auber, Paris (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle, najkul.antneje. Poštni uradi v Belgiji, Franci jiv Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: .Belgija: št. 3064-64 BruxeUesi Francija: ;št 1117-94, Paris: Holandija, štev. 145S-R6 Ned Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Ob radijskem aparatu čuješ babilonsko zmešnjavo jezikov Glede mnogo jezičnih radijskih oddaj je danes Italija na prvem mestu. Italijanske oddajne postaje, zlasti Rim, Bari, Milan in Bolcano, oddajajo kar v 15 jezikih in so celih i 6 i^r na .dari.v "obratu. Oddajajo različne, prpgrtime v .angleškem jeziku,, ki so name-„ njeni Angliji, Severni Ameriki, Daljnemu., vzhodu in Avstraliji. Ostale oddaje so namenjene drugim delom sveta in so kolikor, mogoče prikrojene tako, da so privabljive za čim večje število poslušalcev. Razen v angleškem in seveda italijanskem oddajajo še v francoskem, arabskem, albanskem, bolgarskem, poljskem, rumunskem, madžarskem, srbohrvatskem, turškem, grškem, nemškem,' španskem in portugalskem jeziku. Velika Britanija oddaja po svojih postajah razen v angleškem še v nemškem, italijanskem, francoskem, španskem, portugalskem in arabskem jeziku. Postaje v Nemčiji imajo redne oddaje razen v nemškem še v angleškem, francoskem, Vojna med Kitajsko in Japonsko zavzema tako velik obseg, da si ga v Evropi ne moremo prav -predstavljati. Nihče ne more pregledati vsega tega dogajanja, nihče ne more prešteti množic, ki valove sem in tja in se umikajo japonskemu orožju. Poročila iz Azije so nezanesljiva in nihajo iz ene skrajnosti v drugo. Nekatera poročila pravijo, da je na Kitajskem zaradi japonskega zasedanja 25 milijonov ljudi; že mesece in mesece na potovanju. Ljudje iščejo v strahu pred japonsko krutostjo novb domovino Druga poročila "pa spet trdijo, da je tako potujočih Kitajcev nad sto milijonov zikih: v francoskem, nemškem, italijanskem, srbskohrvatskem in španskem na srednih, in francoskem, nemškem, italijanskem, španskem, portugalskem in arabskem jeziku na kratkih valovih. Tudi Poljska je začela uvajati mnogojezič-nost pri oddajah. Že nekaj dni Varšava I in Katovicejedno oddajata v nemškem, češkem slovaškem, madžarskem in italijanskem jeziku. Te oddaje pa se začenjajo-šele pozno zvečer. Rusija oddaja razen V ruškem še v nemškem, angleškem in francoskem jeziku. 20.000 prebivalci je toliko, kolikor jih zemlja in čut Kitajcev za skupnost moreta preživljati. Kadar se selijo, se kot mravlje v nekem nagonu za obrambo svojega življenja poslužujejo vseh sredstev Tu ni nobene postave, nobenega predoisa. '^e. s&mo življenjski nagon. Ce je vodna pot 'dosegljiva, je čez noč vsa naselbina na čolnih in se prepelje po toku navzdol. Če je proga v hijžini, je naenkrat ves vlak poln. Od kod je prišel vlak, kdo je strojevodja in kam bo odpeljal, tišfoči in tisoči, ki se obesijo nanj, ne"vedo in ne vprašajo Vsi. ki so imeli priložnost videti to življenje in tb silno odpornost, se ne morejo načuditi tej zaVesti skupnosti, ki ves narod seli, živi in brani, skrbi za živali ter neprestano gradi domove, da jih ob približanju Japoncev spet zapusti in si sto kilometrov daleč zgradi druge. Taborišče zrase čez noč brez zidarjev in drugih obrtnikov. Vsi znajo vse. Vsi, od otroka do starčka hočejo živeti, vsak stori toliko, kolikor more. Nihče ne dela zase, vsi grade za celoto in v nekaj dneh stoje nizke ilovnate koče v dolgih, lepo urejenih vrstah. Vsaka vrsta ima kakih 500 majhnih koč in v vsaki taki koči živi po ena družina, včasih štirje rodovi Vse imajo okenca iz papirja, nekatere ^astore za vrata, vse so obrnjene od vzhoda na zahod, da je stena na severu in brani prebivalce pred mrzlim vetrom. Oprave ali peči ni. Spijo na tleh na kupih čunj. Moških podnevi taboriščih skoro ni. V bližini mest se razkrope do mestu, kjer že dobe kakšen zaslužek. Daleč zunaj na deželi pa iščejo iz zemjie, kaj bi mogla dati, da bi preživela vsa krdela. Takšne so strahote vojne, ki jo je Kitajcem vsilil narod, hlepeč po tuji zemlji. Pravica je v močnejšem -orožju. vestile. Vse kaže, da je bil v zaporu zaradi rovarjenja-proti boljštvikom. - -> X Iz Jugoslavije se izseli 270.00« Ttrrkov. V Carigrad je te dni prispel novoimenovani turški poslanik v Moskvi Ali Hajdar Aktaj. Za časa svojega bivanja v Carigradu'je sprejel turške novinar je in jim'dal izjztVo, v kateri je poudaril, da je 11 let zastopal svojo državo v Jugoslaviji. Med tem Časom si- je v 'Jugoslaviji' pridobil mnogo prijateljev. Prepričan je, da bo tudi njegov naslednik Tevfik Čarfril v Beogradu naletel na prav .tako prijateljski sprejem. Naposled je novi j turški poslanijc v Moskvi spregovoril tudi nekaj besed o sporazumu, ki je bil sklenjen med Jugoslavijo in Turčijo glede izselitve Turkov iz Jugoslavije in njihove naselitve v Turčiji. O tem je med drugim dejal: Sporazum obeh vlad o izselitvi 270.000 Turkov iz Jugoslavije bo v najkrajšem času podpisan. Turki se bodo začeli izseljevati iz Jugoslavije v Turčijo takoj, ko se bodo razmere v Hvropi nekoliko omilile. X Nemški trdnjavski pas ob Renu podirajo. Pariški »Matin« poroča iz Nancyja, da je Ren zadnje dni spet zelo narasel in poplavil več krajev. Pod vodo je tudi več delov nemške Siegfriedove utrjene črte. List poroča da-, lje, da je nemško poveljstvo zato razglasilo, poplavljene dele Siegfriedove črte za neuporabne in so jih zato inženjerske čete že zače-: le podirati. i X Nekaj številk o nemških mestih. Po zadnjem popisu prebivalstva ima Nemčija 60 mest z, nad 100:000 ljudmi V velikih mestih biva sedaj 30 odstotkov nemškega prebivalstva. Vsak tretji Nemec ,je tedaj meščan. Berlin ima 4,322.000, Dunaj 1.B18.00Q Hamburg 1,682.000, Monakovo 828.000. Köln, ob Renu 768.000, Leipzig 7Q1.0Q0, .Dresden 625.000, Breslau 615.000. Frankfurt ob Meni 546.00Q, Düssed o rf 539.000, Dortmund 537.000 ljudi. Nemčija ima 38.81 milijona moških in 40.76. milijona ežnsk. Na vsakih .1000 moških pride 1050 žensk. Leta 1931. je prišlo na vsakih. 1000 moških 1060 žensk. X Alkohol proti pijančevanju. Francoski zdravnik dr. Leon Bruel zdravi tako pijance, ki jih ie bil že napadel delirij in sicer jih zdravi z vbrizgavanjem 30odstotnega etil-nega alkohola. Baje v enem tednu ozdravi še tako hudega pijanca. X Strašne poplave na severnem Kitajskem. Iz severne Kitajske prihajajo vesti o strašnih pödlavah, ki so nastale zaradi dolgotrajnega deževja. PoDlave se širijo zlasti v področiu Rumene rek»?.■ Ce.le -pokrajine so pod vodo. ?M.0i)0 ljudi je na be?ü,.na tisoče pa jih je že utonilo. Vse ozemlje med Pekingom in Tiencmom je pod vodo V daljavi več 100.000 km je vsa ookrajina st>r°menie--na v eno samo jezero,-iž katerei?:» štrle ssmo . še vrhovi dreves m ostanki oodrtih 'hiš. Re-1 ke, ki so sorertrenjene v deroče veletoke. no-siio s seboj mrtvo živino in številna trunla utonliencev. Obsega noplav, ki bodo močno vplivale tudi na razvoj vojaških operacij; snloh ni mogoče pregledati, ker so s poplavljenim ozemljem prekinjene vse zveze. V nevarnosti so cele iaoonske divizije, ki so čisto odre;""-ie ocj zaledja. X Soja se v Evrr/ii čedalje bolj goji. Že 3000 let poznajo na Daljnem vzhodu fižolu podobno sojo, ki io štejejo med pet »svetih rastlin«. Leta 1908. je prispel prvi prevoz soje v Evropo. "Učenjaki so preiskali njeno snov in dognali, da Je zelo redilna. En kilogram soje zaleže glede na hranljivost za dva kilograma teletine. ali 58 jajc. Soja se pograbi j a v glavnem ža izdelovanje mila, sojno olje je za izdelovanje margarina in ostanek je izvrstna krma za živino'. Nemčija ima več tvornic za predelavo soje. Nemci so tudi vzgojili vrsto soje, ki ji evropsko podnebje zelo prija. X Z rokami so izkopali zasutega .tovariša. V nekem premogovniku v Lancashireu se je zgodila huda nesreča. Strpp v nekem rovu se je sesul in pokopal nekega rudarja. Njegovi tovariši so ga začeli izkopavati z golimi rokami. To jim je uspelo, na žalost pa so morali ugotoviti, da se. je nes/ečnež med tenj, zadušil. X Mrtva je rpdila dete. Pri, Meipjbergu na Nemškem sopotegnili iz vode truplo okoli 40 let stare ženske, ga spravili, v krsto in za-grebli. Ko je bilo truplo ze v grobu, se je razširila vest, daje bila rajnka noseča in da nt umrla naravne smrti. Državno - tožilstvo je ukazalo truplo znova izkopati, "ko so krsto umrle žene odprli, se jim je nudil neverjeten prizor. V krsti je ležalo ooleg mrtve matere tudi mrtvo, drobno, a čisto donošeno dete. Profesor dr. Jungmichl j. vseučilišča v Got-tingenu je preučil primer in ugotovil,' da se je dete rodilo dva dni potem, ko so mater za-grebli. Seveda je bilo dete z materjo vred mrtvo. Prišlo je na dan pod pritiskom rai-padajočega materinega trupla. Milijoni Kitajcev se selijo pred Jaoonci z dežele v deželo «S- > .,,-).. , äv ;. . I i NAPISAL MIRKO BRODNIK rce v okovih 40 Enaintrideseto poglavje KREGARJEV POVRATEK Nekaj ur poprej je po dolenjski cesti vozil leganten avto. Drvel je proti Ljubljani. V njem se je vozil Kregar. V roki je stiskal zmečkano pismo. Nekajkrat ga je razvil in prečital vrstice, ki so ga očividno spravile v slabo voljo — kakor bi pričakoval, da se bodo nenadoma izpremenile. A vedno so ostale enake: »Pridite takoj po prejemu tega pisma v Ljubljano. Govoriti moram z vami v važni stvari. Dobiček bo velik. Ne odlašajte, sicer... M.« Grožnja, skrita v zadnjem stavku, je bila tisto, kar je dalo Kregarju toliko misliti. Dolgo je mrko strmel pred se, potem pa je nenadoma stresel z glavo in odločno odkimal. »Ne, dovolj mi je tega. Nič več! Naj se zgodi kar hoče.« »Gospod Kregar, v četrt ure smo v Ljubljani,« se je tedaj oglasil šofer in zmotil Kregarja v razmišljanju. »Hvala bogu,« je Kregar zagodrnjal sam pri sebi. »Sit sem že te vožnje. Ves dan v taki vročini v avtu ...« Sklonil se je k šoferju. »Ustavi pred gostilno kakor zmeraj!« Šofer je prikimal, in vožnja je šla dalje. Svetli žarometi so belili cesto. Prazna je bila. Niti avtov nista srečala. Kar nenadoma pa je pokrajina oživela. Bližala sta se mestu. Šofer je začel voziti počasneje. Preden se je Kregar zavedel, je bil avto že na ulicah. Pred malo gostilno, kjer smo že srečali Kregarja, ko je pribežal iz tajne .igralnice, se je ustavil. »V gostilni me počakaj,« je naročil Kregar. Hotel je že iti, pa se je premislil. Tudi on je stopil v gostilno, vzel sobo in se preoblekel. Dobre četrt ure nato je odšel. Krenil je v notranje mesto, toda kdor bi šel za njim, bi bil opazil, da se ogiba obljudenih ulic. Pred neko hišo, kjer so bila vrata še odprta, je izginil v vežo. Šel je po stopnicah v drugo nadstropje in počakal pred vrati nekega stanovanja. Šele čez nekaj časa se je odločil in pritisnil na zvonec. Rezko je zazvenelo v predsobju. Vrata so se na pol odprla in skozi špranjo je pogledal moški obraz. »Koga bi radi?« Odprl je vrata na stežaj, da je luč iz predsobja osvetlila Kregarjev obraz. Sluga je videl, da se je zmotil. »Oprostite, gospod Kregar,« se je opravičil. »Nisem vas spoznal v temi.« Kregar se je naredil, kakor ga ne bi bil ičul. »Ali je gospod doma?« je vprašal suho. »Da!« »Javite mu, da sem prišel«, je rekel Kregar in stopil v predsob je. »Samo brž!« Sluga je med tem že izginil za visokimi obitimi vrati ni se malo nato vrnil. »Gospod vas čaka!« Brez besed je Kregar stopil skozi vrata, odkoder je bil sluga prišel. Na pragu je obstal in pogledal po sobi. V njej je bilo prav malo zanimivega. Podobna je bila majhni pisarni. Razen pisalne mize in dveh usnjatih naslanjačev ter omare za spise je bila skoraj prazna. Zapisalno mizo je sedel moški. Niti dvignil ni glave, ko je začul Kregarjeve korake. ¡Moral je nekaj računati in se ni hotel zmotiti sredi dela. Šele ko se je Kregar ustavil pred Inizo, se je nenadoma obrnil k njemu. Takrat se je pokazal njegov obraz. Bil je .videti že starejši mož; kakih petdeset let bi mu človek prisodil. V obraz ni bil ravno grd, toda vse poteze na njem so kazale neko hladno odločnost, ki je odbijala. Spominjala je na brutalnost. Globoke gube na čelu so bile v Soju luči videti še globlje. Združevale so se na sencih in izginjale pod že sivečimi lasmi. Največ izraza mu je dajala močna, naprej ROMAN štrleča brada, ki je odločnosti obraza dala še večji poudarek. Njegove nemirne oči, ki so ležale globoko v jamicah, so neprestano plesale po Kregarju, kakor bi hotele ugeniti sleherno njegovo misel. Potem so se umirile. Gube na čelu so se razlezle in obraz je nenadoma postal medel, brezizrazen. »Kakor vidim, ste pismo prejeli. Sicer ste malo pozni, vendar mislim, da bo ta ura še najbolj primerna za najine razgovore.« Kregar ni odgovoril. Odložil je klobuk in sedel v naslanjač. Tedaj se je neznanec sklonil k njemu. »Kako ste se počutili na počitnicah?« je vprašal in v njegovem glasu je bil neprikrit porog. »Hvala, dobro«, je mirno odvrnil Kregar. »Ostal bi bil doli še nekaj časa.« »Pustil bi vas bil, toda vmes je prišla neka reč, kjer kaže, da se bo dalo zaslužiti. Samo zato sem vas poklical.« Kregar ni odgovoril. Neznanec je vstal izza mize. »Kakor vidim, se mojega klica niste kaj razveselili.« »Ne!« »Ne morem pomagati«, je neznanec skomignil z ramo. »Toda pustiva to. Kadar gre za denar, človek ne sme poznati počitnic. Stopiva v sosednjo sobo. Tam bova bolj nemotena. Rečem vam samo, da bo to najina največja igra. Šlo ne bo samo za nekaj piškavih tisočakov. Obetajo se milijoni.« »Milijoni«, je ponovil in pomenljivo tlesknil z rokami. »In nekaj polomov bo«, je dodal. »Mislim, da bova dvignila precej prahu.« Pritisnil je na gumb na pisalni mizi in v tapeti ob steni so se odprla majhna vrata. Pomignil je Kregarju z roko, naj mu sledi. Kregar je šel za njim in vrata za seboj zaorl. Le nek ajminut ju ni bilo nazaj. Izza tapete se je začulo glasno in razburjeno prerekanje in potem je Krega rnenadoma odprl vrata. Obraz mu je bil rdeč, skoraj višnjev. Težko je dihal in sunkoma so se mu trgale besede iz ust. »Ne, tu ne bom zraven! Sit sem vsega. Dovolj mi je. Sami delajte!« Ves mrzli mir, ki ga je drugače kazal, je izginil. Stopil je k obešalniku in vzel klobuk. »Grem. Poiščite si drugega, ki bo za vas hodil v žerjavico po kostanj. Studite se mi « Neznanca, ki je prav takrat prišel za njim, te besede, kakor je kazalo, niso začudile. Njegov obraz je bil miren in smehljajoč se. »Nikar tako naglo«, je menil porogljivo. »Kam se vam mudi? Saj ste komaj prišli, pa že odhajate!« Potem se je njegov glas nenadoma izpremenil, postal je hladen in trd. »Stopite z menoj. Pokažem vam nekaj, kar ste utegnili izgubiti iz spomina. Vsaj po vašem nastopu se mi je vsilila ta misel.« Mirno je odprl gornjo miznico, vzel iz nje kos papirja in ga dal Kregarju. »Poznate?« Kregar je prebledel. V rokah je stiskal fotografijo menice na zelo visoko vsoto. »Ali naj vam malo osvežim spomin? Po prevratu je bilo. Potrebovali ste veliko vsoto denarja. Dal sem vam jo. Podpisali ste mi menico. Za poroka vam je bil znan bogataš. Tudi njegov podpis je gori in nanj sem vam dal denar. Potem je prišel dan, ko bi bili morali menico plačati. Denarja niste imeli. Hotel sem jo iztožiti, tedaj pa ste mi povedali, da ste njegov podpis ponaredili. V lepši obliki vam tega ne bi mogel nihče povedati. Saj me razumete? Ne?« »Molčite«, je kriknil Kregar in raztrgal fotografijo menice. »Le trgajte«, se je zarežal neznanec. »Če želite drugo kopijo, vam rad z njo postrežem. Original je varno spravljen pri notarju. Ali bi radi še kaj drugega vedeli?« Kregar ni odgovoril. Njegov obraz je bil mrliško bled. »Na primer tisto o lastniku vašega lepega gradiča, ki je šel tisti dan, ko vam je prodal posestvo, z vami v park, pa se ni vrnil.« »To sem čul nedavno od enega vaših«, je zasikal Kregar. »Od mojih?« se je neznanec začudil. »Sami veste, da razen sluge nikogar nimam.« »Iste besede mi je rekel kakor vi,« je upor no vztrajal Kregar. »Potem ve to še neki drugi. Samo dokazov nima. Jaz jih imam. Ali jih hočete videti? Oni menici so priloženi. Če bi to zvedeli na policiji, bi se najbrž precej čudili. Ko ste vendar tako ugleden mož... Če vam še to ni dovolj ...« »Molčite! Pustite me!« je zakričal Kregar. »Pripravili me boste tako daleč, da bom še jaz začel govoriti.« »O čem?« je mirno odvrnil neznanec. »Da ste bili vi lastnik tajne igralnice..* Da ste ...« Nenadoma mu je zmanjkalo besed. Neznanec se je na ves glas zasmejal. Smejal se je, da ga je lomil krč. In med smehom so se mu trgale besede. »Tepec, tepec, kje imaš dokaze? Dokaze! Pisane dokaze!« Jel je skakati po sobi kakor bi bil zblaznel. »Kdo bo verjel? In če bodo začeli kaj pre-iskavati, bodo povsod srečali samo vaše ime. Mojega nikjer. Ali razumete? In potem je po vas. Meni nič ne morejo. Moji ljudje pazijo. Če izvohajo nevarnost, me ne bo več tu. izginil bom, kakor sem prišel. Nič me ne veže na Ljubljano ...« »Sami ste prej rekli, da nimate nikogar razen sluge.« »Moji 1-udje pazijo«, je ponovil neznanec kakor bi bil preslišal njegove besede. Kregar je molčal. »In še nekaj. Kadar bom videl, da kaj poizvedujete, obvestim policijo o oni zadevi v igralnici. Seveda z dokazi. Brez tega pri meni ne gre.« »Ubijem vas!« je kriknil Kregar ves besen od onemoglega obupa, da tiči do vratu v ne-* znančevih mrežah in se ne more iz njih izviti. »Izvolite«, je porogljivo odvrnil neznanec. »Tisto uro, ko se razve, da mene ni več, odide moj notar k državnemu pravdniku in mu izroči droban zavojček raznih spisov in malenkosti, kjer so napisane vse vaše nečedne zgodbice. Seveda z dokazi: brez dokazov pri meni ne gre«, je spet ponovil in se satansko zasmejal. Kregar je pobesil glavo. Nenadoma mu je pred očmi vstala slika: zagledal se je vklenjenega pred sodniki in okoli sebe je videl vse polno škodoželjnih, v maščevanju se iskrečih obrazov onih, ki je šel čez nje, ki jih je poteptal. Sodnik, star, mrk, je strmel vanj in mu našteval zločine, ki jih je storil Vse z dokazi podprto. In potem se je sodnikov obraz nenadoma izgubil v megli in ko je spet vstal pred njim, je bil obraz neznanca za mizo, ki je zmagoslavno strmel vanj in ga meril do najbolj skritih misli. Čutil je, kako mu mrzel pot stopa na čelo. Kakor bi hotel raztrgati okove, ki jih je nenadoma začutil na svojih rokah, je zakrilil po zraku. In potem je z desnico trepetaje segel na čelo in si obrisal pot, ki se je nabiral v debelih kapljah. »Ali ste pripravljeni?« »Da!« je odvrnil Kregar in v njegovih besedah je bil s^rah. »Zakaj ste taki?« je neznanec potem nenadoma izpremenil glas. »Ali se vam slabo godi v moji službi? Ali nimate vsega v izobliju? AH vas nekrijem povsod? Nikdar in nikjer še ni padla slaba senca na vas. Ničesar vam še niso mogli dokazati.« »Pustite to«, je odvrnil Kregar. »Ne maram pridig. Povejte mi rajši kaj več o oni stvari. Če ste me prisilili za njo, naj vsaj vem, kakšen je vložek, ki zanj igram.« »Vse o pravem času. Pojdite domov in počakajte. Moj sluga vam prinese pismeno obvestilo. Morda že jutri, morda čez teden dni, morda šele čez dva ali tri mesece. Ne vem še, kdaj bo kazalo začeti. Ali bi radi še kaj več?« »Ne!« Ženski vestnik Kako pogasiš žejo v letni vročini V letni vročini vsak človek trpi od žeje. Vsak si želi nekaj hladnega, hladno kavo, pivo, vodo ali drugo tekočino. Res nam mrzla pijača za trenutek ugasi žejo, toda kmalu smo spet žejni in spet pijemo, ker nam je grlo tako suho. Preveč mrzle tekočine tudi sicer ne prenese vsako telo, zato je bolj priporočljivo, da pijemo za žejo vroč čaj. Vroči čaj brez sladkorja, samo malo pomešan z li-monovim sokom, takoj ublaži žejo, in to za dalje časa, medtem ko nam mrzla pijača vedno znova zakrivlja žejo. Čaj, pa naj bo ruski, lipov ali jagodov, je vseeno. Vsak vroč čaj bo pogasil žejo. Marsikomu se bo to zdelo čudno in neverjetno. Naj povemo, da raziskovalci, ki potujejo po vročih deželah, kjer sta vročina in žeja neznosni, piiejo samo vroče čaje in limonado brez sladkorja, ker jim edino ta pijača ugasi žejo Znanstveniki v polarnih krajih so v veliki nepriliki, če jim ni mogoče raztopiti sneg in potem to vodo zavreti, da vročo pijejo, ker edino to jim ugasi žejo. Kako se obvaruješ os in sršenov Ko se naredi mrak in so ose ali sršeni zbrani v gnezdu, namoči precej veliko krpo v terpentinov špirit. Krpo natakni na palico in jo porini v odprtino gnezda. Para terpentl-novega špirita bo pomorila vse ose ali sršene. Če je pa gnezdo na zidu, zažgi kos papirja in ga vtakni v odprtino. Pri sežiganju os pa bodi previdna, če je v bližni streha, da se ta ne vžge. Ose in sršene je treba uničevati, ker nam napravijo na sadju toliko škode. Za kuhinjo Borovničev kompot brez sladkorja za zimo. Izbrane in čiste borovnice stresi v velik lonec in jih pristavi na slab ogenj, da počasi zavro. Previdno jih tu in tam premešaj. Za-vro naj v lastnem soku Ko so borovnice pre-vrele, jih odstavi in še vroče napolni v na-vadne, a manjše steklenice. Na vrh vsake steklenice daj žličico sladkorja in takoj zamaši z novimi in prekuhanimi zamaški. Ko se steklenice shlade, jih shrani na suhem in bolj temnem prostoru. Kadar potem steklenico odpreš in daš borovnice kot kompot na mizo, jih po okusu malo posladkaj. Sadni piknik. Mešaj, da se zgosti, dve žlici goste mezge, štiri rumenjake in dve žlici sladkorja v prahu Nato primešaj sneg štirih * beljakov in pol žlice moke Kozo pomaži s sirovim maslom, noter zlij testo, razravna in speci. Daš kot slaščico na mizo. Kipnik iz zelenjave. Srednje debelo glavico iz zelja operi, odstrani vse štore in zreži na tenke rezance. Četrt kile stročjega fižola tudi drobno zreži. Pet do šest korenčkov očisti in drobno zreži in, če imaš, še glavico cveta-Če. Vse to skupaj skuhaj v slanem kropu. Ko je kuhano, daš na sito, da se dobro ocedi. Skuhaj še pol kile krompirja v oblicah. Od-cedi ga, olupi in pretlači skozi sito. Pretlačeni in še topel krompir zmešaj s tremi osminka-mi toplega mleka in štirimi dekami sirovega masla. Vse skupaj dobro zmešaj, in ko se krompir shladi, primešaj en rumenjak, sneg od enega beljaka, šest dek naribanega bohinjskega sira in pripravljeno zelenjavo. Kozo dobro pomaži s sirovim maslom ali mastjo, potresi z drobtinami, napolni s pripravljeno zelenjavo. Po zelenjavi potresi tri žlice drob-tin, žlico naribanega sira in pokapaj dve do tri žlice razpuščenega sirovega masla. Nato postavi v pečico in naj se peče 40 do 45 minut. Pečeno zvrni na tooel krožnik, razrezi in daj kot samostojno jed na mizo. če pa ho- češ, daš zraven tudi solato, paradižnikovo omako ali gobovo omako. Vložene kumare za zimo. Kumare operi, olupi in zribaj na ribežnu za kumare, če pa tega nimaš, jih zreži na tenke listke. Seme po možnosti odstrani. Nato kumare nasoli (daj malo več soli, kakor kadar jih pripravljaš za solato) in pusti, naj pol ure stoje nasoljene. Nato jih stresi na sito, da se voda dobro ocedi. Na kumare nalij kisa, zmešaj in napolni v kozarec, na vrh pa nalij za prst dobrega olja, zaveži in shrani. Tako pripravljene kumare daš pozimi kot solato na mizo. Telečja pljučka. Telečja pljučka in srce operi in pristavi s toliko vode, da so pljučka z vodo pokrita. Zraven daš korenček, petr-šilj, pol čebule, malo popra, pol lavorjevega lista in pol žlice kisa ali limonovega soka. Osoli in naj počasi vre, da postanejo pljučka in srce mehka. Kuhana pljučka vzemi na krožnik, da se malo shlade, nato jih zreži na drobne rezance. V kozi napravi iz petih dek masti in petih dek moke nepretemno prežga-nje, Prežganje zalij s pretlačeno juho in zelenjavo, v kateri so se kuhala pljučka. Ko prevre, dodaj še zrezana pljučka, po okusu osoli in pusti, naj še malo prevre. Daš s cmoki na mizo LiOOii^iA od 13. do 20. avgusta Nedelja, 13. avgusta: 8 00: Tamburaški orkester. — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr Gvido Rant). — 10.00: Prenos promenadnega koi.^erta iz Rogaške Slatine. — 11.30: Godbe na pihala (plošče). — 12.10: Milan Stante igra na harmoniko. — 13.00: Napovedi. -7 13.20: Koncert radijskega orkestra. — 17.00: Kmetijska ura: O kmečkem socialnem zavarovanju. — 17 30: Popoldanski koncert radijskega orkestra. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.40: Nacionalna ura: Predavanje inšpekcije ze-maljske odbrane. — 20.00: Vse mogoč° kar kdo hoče (plošče po željah) — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine — 21.30: Pesmi iz Koroške (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Šramel »Štirje fantje« Ponedeljek, 14. avgusta: 12.00' Zvoki iz Bolgarske (plošče). — 12.45: Poročila — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00 Napovedi — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti. — 19.40: Nacionalna ura: Sveta Gora in samostan Hilendar (Branko Mašič, književnik.) — 20.00: Orgle (plošče). — 20.10: Zastrupljenje pri obrtih in obrathi (dr Joža Herfort) — 20.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. — 21.30: Slavne pevke (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert radijskega orkestra. Torek, 15. avgusta: 8.30: Reportaža gasilskega sprevoda. — 9 30: Napovedi, poročila. — 10 00: Prenos službe božje s Kongresnega trga. — 11.30: Koncert radijskega orkestra. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Trboveljski pevski jazz-kvartet — 15.00: Prenos s stadiona: Nastop ob gasilskem kongresu. — 17: Kmetijska ura: Važnost in pomen kmetijskega knjigovodstva (inž. Jože Suhadolc). — 17.30: Koncert godbe »Sore«, Medvode. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.40: Nacionalna ura: Hamletova tragika vladike Danila v »Gorskom vijencu« (dr. Vitezica). — 20.00: Operetni večer (sodelovali bodo Jelka Igli-čeva, Ado Darian in radijski orkester). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Duet harmonik (Podobnikar Ivo in Jenko Vili-bald). Sreda, 16. avgusta: 12: Dvorakove skladbe (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Bagatele (plošče). — 14.00: Napovedi. — 18.30: Mladinska ura: Poezije sredogorskega sveta (Leon Pettauer). — 18.45: Studentovski napevi (plošče). — 19.40: ¿iviienic morami podal|iati, bolečine preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti ojačiti, nestalne moremo učvrstiti in nesrečne napraviti srečne 1 Kaj je vzrok vsake bolezni? Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab načio življenja in mnogo drugib razlogov Zadovoljstvo je najboljii zdravnik! So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te ; novim upanjem: ta pot pa je opisina v razpravi, ki je že more, ki jo zahteva dobiti takoi 'D povsem brezplačno 1 V tei mali priročni kn|ižici je raztolmačeno, kako moietp v kraikcir času n brez ovire med delom oiačiti živce in miiice, odpraviti slabo razpoloženie, trudnost, raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo in nebroi drugih bolestnih poiavov Zahtevane to razpravo, ki Vain bo nudila mnogo prijetnih ur. poStno zbirališče: Esraest Pasternack, Berlin SO.. . \1ich-ielkirchplar7 13 Abt. 88. Nacionalna ura: Razvoj in organizacija pošte v Jugoslaviji (Trifun Teslič). — 20.00: Ameriški pevski jazz (plošče). — 20.10: Zgodovinski razvoj narodno-obrambnega dela med Slovenci (profesor Ivan Rudolf). — 20.30: Tamburaški orkester (Karmelj), vmes Kmečki trio. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kitara solo (Stanko Prek) Četrtek, 17. avgusta: 12.00: Zborovske točke (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi — 13 20: Opoldanski koncert radijskega orkestra — 14.00' Napovedi. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave — 19 40: Nacionalna ura: Bani iz rodbine Šubičev (dr. Dabinovič). — 20.00: Char-lie Kunz igra šlagerje (plošče). — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 20.30: Harmoniko igra Justi Mozetičeva. — 21.10: Koncert simfonične glasbe na ploščah. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert radijskega orkestra. Petek, 18. avgusta: 12.00: Iz naše domovine (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Koncert radijskega orkestra. — 14.00: Napovedi. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Kotiček SPD (dr. Sveto-zar Ilešič). — 19.40: Nacionalna ura: Karak-terne posebnosti našega naroda v primeri z drugimi narodi (dr. Vladimir Dvornikovič). — 20.00: Nekaj Ketelbeyevih (plošče). — 20.10: Ženska ura: Beseda o besedi (Cilka Vračkova). — 20.30: Radijski orkester, vmes samospevi Mirka Dolničarja (pri klavirju g. prof. Lipovšek). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 19. avgusta: 12.00: Za zabavo poskrbimo. — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Za zabavo poskrbimo. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: a. Selma La-gerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi (povest v nadaljevanjih); b. Tetka Marička kramlja in prepeva. — 17.50: Pregled sporeda. — 18.00: Za delopust bo igral radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.40: Nacionalna ura: Slovenski tisk (Ruda Jurčec). — 20.00: O zunanji politiki (dr. Kuhar Alojz). — 20.30: Vombergar: Kdor stika, ta stakne! (vesele zgodbe iz življenja Jake Smodlake in njegovih; izvajali bodo člani radijske igralske družine; vodstvo ing. Pen-gov). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Zavesel konec tedna bo igral radijski orkester. ni jih izgubil Mihec pride domov ves raztrgan. »Gotovo si se spet tepel,« ga ozmerja mamica. »In nekaj zob si tudi izgubil.« »Ne, zob za že nisem izgubil, v žepu jih imam!« PRAVIČNOST. Mati: »Za božjo voljo, Jožek, pa vendar nisi pogoltnil vseh gramofonskih igel?« Jožek: »Ne, ne, mamica, polovico sem jih dal Francki.« MALI OGLASI ŠIVALNA STROJA ženski pogrezljiv in krojaški Singerjev, malo rabljena, za 1.800 din prodam. Gra-daška ulica 8. VOZ BREG, osemsedežni, renoviran, v najboljšem stanju, ceneno naprodaj. Gostilna »Turist«, Betnavska 39 Maribor. SPREJMEMO MLADO ŠIVILJO, katera se hoče brezplačno izuriti v samostojnem konfekcioniranju in krojenju gardercbe Začetna tedenska olaea '250 dinarjev in oskrba. Ponudbe na ogl. oddelek »Domovine* pod »Konfekcija«. POSOJILA NA VKNJIŽBO, poroke, menice, dolgoročna hipotekama na hiše v sreskih mestih, kakor tudi kmetom za gospodarske potrebe po 6''" na 10-letno do 201etno izplačilo nr-skrbimo: Central, Zagreb. Tomičeva 7. Za c .;.>• v r priložite znamk za 3 din. ¿V« soncu sta prepotrebni dve stvari: ® zaščitni naočniki • in vaša CREME SIMON! Sonce lahko poškoduje Vaše oči. Zato jih zaščitite. Toda sonce povzroča tudi boleče opekline, od katerih dobi koža predvsem starejši izgled. Kadar te opekline izginejo, postane koža grda in nagubana. Če torej želite, da Vaša koža potemni brez sončnih opeklin in da očuva svežino in mladosten izgled, uporabljajte vsekakor prepotrebno CREME SIMON To koristno kremo uporabljajo in priporočajo zdravniki. M. GLIHA V MAL. MALENCAH PREKLICU JE M in obžalujem vse klevete, katere som govorila o Polovi'"u Ivanu, dimnikarskem mojstru, in Poloviču Emilu, d-mmkarske-mu pomočniku istotam. ter sem se zavezala, da plačam Prosvetnemu društvu, gasilski četi in Sokolu v Kostanjevici po 100 din. SPRETEN. NEMŠKO GOVOREČI VINIČAR se išče med Ormožem in Ljutomerom za nadzorovanje sadovnjaka in vinogrida. G. Soleh, Vuzmetinci 4, p. Sv. Miklavž pri Ormožu. 1000 DIN ZASLUZITE MESEČNO DOMA. ako kupite ročni brzopletilni stroj. Dajemo material, prevzemamo blago. Pišite: »Anos«. Maribor. PRI TVRDKI »Proteza« Verovšek & Ko, Ljubljana, Krekov trg 10 (Tramvajska 111 avtobusna postaja nasproti Mestnega domu) dobite najcenejše ln najboljše vsakovrstne ortopedične in ban-dažijske izdelke kot: umetne roke, umetne noge, ortopedične steznike, oporne aparate, ravno držalce, vložke za ploske noge, kilne in trebušne pasove, otroške popkove bandaže Iz gume, popkove bandaže za odrasle, suspenzorje, gumijaste nogavi-ce, gumijaste varovalke za kolena in členke, povoje, vato, gaze, brizge, vsako-vrstne erapeutične pripomočke ln higljenske potrebščine. Lastne delavnice.s Specialni oddelek za bratenje in nlklanje kirurgičnih Instrumentov. Za dame damska postrežba. i NOV REDILEN PRAŠEK »REDLN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 12 din, 3 zav. po pošti 24 din, 4 zav. po pošti 30 din. Mnogo zahvalnih pisem. MOSTOVA ESENCA MOSTSN Z našo umetno esenco Mostln si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov din 20.—, po pošti din 35.—, 2 steklenici po pošti din 55.—, 3 steklenice po pošti din 75.—. Pazite, pravi »Redin« in »Mostln« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slove-I nije drogerija KANC, Ljubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije ln Prekmurje pa samo ! drogerija KANC, Maribor — Gosposka ulica 34, OSTANKE in drugo ceneno blago, ki ga potrebuje delavec in kmet — dobite ugodno v Gorlčarjevi trgovini za ostanke v Ljubljani, Sv. Petra nasip 29 to je v bližini Zmajskega mostu, za vodo, kjer je napis: »Ostanki in cenejše oblačilno blago«. Ravnokar na zalogi velika množina ostankov dobrega blaga, meter od dinarjev 5.— naprej. Flanelaste rjuhe od 20.- din, odeje od 28.- itd. samo Din 98.— 63719 Po ceni hi dobra zapestna ura Shock Proof, lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 98 — 63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem Din 260.— Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto* H. SUTTNER, Ljubljana I Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. ■ Ta krema je izdatna, ker je zelo koncentrirana. ■ Maže se zjutraj in zvečer na vlažno kožo. B Koža se masira, dokler popolnoma ne vpije kreme, in nato se nežno obriše. Biti Vam mora vedno pri roki! Kadi velike vročine bodite oprezni! Vaše vino varuje pokvarjenja „KAISERJEV BI S U L F A Rešeni boste velike skrbi, ako si nabavite, in to takoj, nov konstruirani in patentirani »Kaislerjev bisulfator«, iparat za varovanje vin, da ne postanejo motna, da ne cikajo in se ne pokvarijo v načetih sodih. Cena s priborom 40.— din. MOTNO VINO in goščo v sodu temeljito očistite in se izognete vsaki škodi, če si nabavite KAISERJEV „ELKA" FILTER 350.—, 360.—, 520.— dinarjev. LJUDEVIT KAISER lastnik veletrgovine vina in alkoholnih pijač L. R. C. Zagreb, Kralja Petra 1 Zahtevajte takoj prospekte in navodila! NAGROBNE SPOMENIKE starega pokopališča sv Krištofa (in nove spomenike) po oizki ceni dobite, dokler traja zaloga, pri kamnoseku Kuno-varju I'ran ju, pokopališče pri Sv Križu v Ljubljani.