Seja širjega sosveta v Celju. Deževno in hladno vreme dne 17. aprila t. 1. ni moglo motiti dobrega tovariškega razpoloženja pri sestanku širjega sosveta UJU poverj. Ljubljana. Kmalu po 8. uri so se začeli zbirati člani ožjega sasveta in predsedniki oziroma zastopniki okrajnlh društev v veliki dvorani celjskega »Narodnega doma«, ki so jo za to lepo okrasile celjske tovarišice. Za pozorno ljubeznjivost jim bodi prisrčna hvala! Nikakor pa ne moremo opravičiti odsotnosti več okrajnih društev, nekatera teh v neposredni bližini; seja se je sklicala v Celje baš v to svrho, ker je tamkaj naravno središče m so najugodnejše železniške zveze. V bodoče več točnosti! Pred otvoritvijo seje sta prišla v zborovalno dvorano šef prosvetnega oddelka g. dr. Stanko B e u k in višji šol. nadzornik g. Engelbert Gangl, nakar je izročil g. šef poverjeniku tov. ravnateljuLuki Jelencu odlikovanje B e 1 e g a O r 1 a in uredniku »Učit. Tovariša« strokovnemu učitelju Ivanu Dimnik u red Sv. Save V. razreda, v daljšem nagovoru povdarjajoč zasluge obeh odlikovancev. V imenu organizacije jima je v iskrenih bratskih besedah čestital poverj. namestnik tov. ravnatelj A n t o n G n u s. Nato se je v iraenu obeh odlikovancev zahvalil poverjenik tovariš J e 1 e n c in povdarjal, da ne smatra odlikovanja toliko za lastno osebo, temveč si je v svesti, da je s tem odlikovana cela naša stanovska organizacija. ki je dospela po desetletnih borbah do današnjega stališča in ugleda. Z viharnimi vzkliki Nj. Vel. kralju Aleksandru I. kot vrhovnemu pokrovitelju narodne prosvete se je zaključila ta prisrčna tovariška slovesnost. Poverjenik J e 1 e n c otvori nato sejo širjega sosveta, konštatira sklepčnost in v kratkih potezah očrta delo poverjeništva v minuli dobi s pogledom na naloge, ki še čakajo v bodočnosti našo stanovsko organizacijo. Strokovni tajnik tov. D o s t a 1 je poročal o delovanju vodstva poverjeništva UJU od zadnje pokrajinske skupščine. Omenjal je impozantni ljubljanski kongres UJU, ki bi se ne mogel prirediti v tako velikem in uspešnem obsegu, da ni tvorila finančnega temelja Učit. tiskarna. Najvažnejše delo našega poverjeništva se je vršilo v smeri zakona o držav. činov., ki je bil jeseni predložen narodni skupščini. Vodstvo naše organlzacije je bilo v neprestanem kontaktu s centralo v Beogradu, opozarjali smo stalno glavni odbor UJU na naše zahteve. Omenja delo našega agilnega. energičnega in zelo sposobnega predsednika UJU tov. M i 1 u t i na Stankoviča,ki ima za vsaj delno pravično uvrstitev našega stanu v pragmatiko velike zasluge. Nato poroča strokovni tajnik podrobno o seji glavnega odbora UJU v Beogradu dne 16.. 17. in 18. decembra 1923, ki sta se je udeležila s tov. P. Fleretom. kjer sta tudi predložila znano spomenico, objavljeno svoječasno v »Učit. Tovarišu«. Navaja posamezne akcije, vloge in dopise. vse kar se je izvršilo v zadnji dobi v zastopanju interesov našega stanu: v zadevi vpoklica našega zastopnika v ministrstvo prosvete; glede redukcije učiteljic ženskih ročnih del; radi upokojencev iz leta 1919.; v zadevi glasovitega odloka M. Pr. O. N. br. 24.335 od 25. maja 1923; nadalje radi kolekovanja šolskih izpričeval; glede izpremembe prosvetne uprave za Slovenijo; v zadevi naših tovariševvojakov itd., itd.. splošno o vseh korakih, ki so se storili v pogledu pravnega in materijalnega položaja našega članstva. Nadalje priporoča redno, točno ter intenzivno delovanje v okrajnih društvih. Obe poročili se sprejmeta brez debate na znanje. Glavni blagajnik tov. F e g i c poda poročilo za preteklo dobo. V podrobnostih ne navaja številk, konštatira nepovoljno blagajniško stanje koncem upravnega leta 1923 radi izredno številnih zastankov na članarini. Nadalje govori o naših gospodarskih podjetjih in organizacijah, ki naj jih vsak naš zaveden član ob vsaki priliki upošteva in pri vsakem naročilu podpira. Vse, kar rabimo, moramo naročati izključno v lastnih gospodarskih podjetjih.  Kaže na lepi razvoj »Zvončka«, ki se  mu je v tako kratki dobi povečalo za toliko število njegovih naročnikov. Navaja števila oziroma imena posameznih posebno agilnih nabirateljev naročnikov. Omenja, da so prispevki za rezervni fond zadnji čas skoro popolnoma izostali. Zato predlaga. da plačuje članstvo vseh okrajnih društev rezervnemu skladu letni prispevek za vsakega člana po 5 Din zajedno s članarino v društveno blagajno, društveni blagajnik pa pošilja četrtletno te zneske upravniku rezervnega sklada. Predlog je bil sprejet, kakor tudi nastopni predlogi: Članarina se plačuje mesečno v naprej v društveno blagajno. Člane, ki so s članarino pol leta na dolgu, javijo društveni blagajniki centralni upravilistov UJU z naročilom, da se jim ustavijo listi. One člane, ki v preteklem letu niso plačali članarine, se črta iz društvenega imenika ter se jih toliko časa ne sprejme v organizacijo, dokler ne poravnajo zaostale članarine. Društveni blagajniki naj skrbijo zato. da se cela članarina vplača do konca šolskega leta glavni blaga jni. Debata, ki je sledila poročilu, je razjasnila v marsičem razmerje našega članstva do naših gospodarskih podjetij. V splošnem se je povdarjala velika važnost vsestranske podpore naših stanovskih inštitucij. Vse event. predloge, želje in nasvete naj okrajna društva pošiljajo poverjeništvu, ki jih bo skušalo uveljaviti po svojih zastopnikih v upravnih svetih gospodarskih zavodov. — Tov. B a e b 1 e r (radovljiško dr.) predlaga, naj pobirajo članarino šolski voditelji in jo skupno pošiljajo društvenemu blagajniku, kjer pa šolski vodja ni organiziran, naj to prevzame kdo drugi. — Tov. T o m a ž i č pripominja, da se v Mariboru izvršuje ta praksa že 3 leta. — Poročilo glavnega blagajnika se sprejme z vsemi predlogi in nasveti z odobravanjem na znanje. Sledilo je poročilo tov. P. Flereta o stališču organizacije radi izpremembe prosvetne uprave v Sloveniji. V daljšem referatu je očrtal stališče organizacije, na kar so bili sprejeti nastopni predlogi: UJU, Poverjeništvo Ljubljana, je na seji širjega sosveta v Celju dne 17. aprila 1924 z ozirom na preureditev prosvetne uprave v oblastih in srezih. v kolikor ni določena z odredbami zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, sklenilo ministrstvu prosvete iz kulturnih vidikov in zahtev do končne ureditve z novim šolskim zakonom predlagati načeloma naslednjo ureditev: Načelno stališče z ozirom na šoJsko upravo: Učiteljstvo, organiziran.. v UJU, poverjeništvo Ljubljana se izreka: 1. Za to, da ostane dosedanji teritorij pokrajinske uprave v Ljubljani upravno z ozirom na prosveto nedeljen. ker vidi v tem stanju garancijo za razvoj slovenskega šolstva, umetnosti, znanosti in obče prosvete. S tem noče izražati nikakega plemenskega separatizma, marveč hoče povdariti svoje prepričanje, da je enotni državno-narodnostni prosvetni razvoj mogoč le ob individualnem razvoju posameznih narodnih edinic. 2. Šolska uprava bodi neodvisna od politične uprave, tedaj pod nadzorstvom in vodstvom strokovnjakov. vzetih iz vrst šolsko-prosvetnih delavcev. 3. Šolska uprava se poveri tem strokovnjakom po njlhovih sposobnostih brez ozira na njihovo politično-strankarsko pripadnost; jamčiti pa morajo s svojim mišljenjem in delovanjem, da so zavzeti za državno-narodno edinstvo in za napredek svobodne narodne prosvete. Za prehodno dobo: Nato so bile sprejete točke glede ureditve v prehodni dobi, ki se pošljejo merodajnim oblastvom in osebam. O materijalnih zadevah učiteljstva v zvezi z novim činovniškim zakonom je poročal urednik tov. I v a n D i m n i k. Referat izide v prihodnji številki »Učit. Tovariša«. Predlogi, nasveti in sluča j n os t i: Nakazovanje penzijskih prejemkov. (Poročevalec Pavel F1 e r e.) Da nastavniki in uradniki ministrstva prosvete ob svoji upokojitvi ne ostanejo brez vsakih prejemkov, tako brez aktivnih, ki se jim z dnem upokojitve ustavijo, brez penzijskih, za katere se glasom čl. 4. pravilnika o postopku pri upokojanju nastavnikov in uradnikov ministrstva prosvete od dne 6. novembra 1922 otvori kredit šele naknadno po izvršeni upokojitvi, in celo brez vseh prejemkov iz naslova akontacije na penzijske prejemke, za katero je mogoče prositi šele na podlagi izdanja rešitve penzijoniranja, se sklene naprositi mlnistrstvo prosvete, da začasno izda k omenjenemu pravilniku dodatno določbo, s katero se ivtomatično z dnem upokojitve otvor> kredit na akontacijo penzijskih prejemkov, in sicer: a) za nastavnike in uradnike, ki se upokoje s polno službeno dobo, v izmeri popolne pokojninske osnove za pokojnino v smislu 51. 140.. odstav. 2. in 51. 239, odstav. 3. činovniškega zakona; b) za nastavnike in uradnike, ki se upokoje pred polno službeno dobo, pa v izmeri najnižje pokojninske osnove 50% v smislu 51. 140.. odstav. 2. činovniškega zakona. Učiteljstvo, organizirano v UJU, poverjeništvo Ljubljana, smatra izdajo take dolo5be k omenjenemu pravilniku za 5as, dokler se pravilnik sam ne izpremeni tako. da se penzijski prejemki avtomatično prenakazujejo iz aktivnih, za akt pravičnosti in humanosti, ker se po sedanjem, ve5 mesecev trajajočem prenakazilu pre- jemkov od aktivnih na penzijske, upokojeni nastavniki in uradniki mlnistrstva prosvete predajajo najskrajnejši bedi. Predlog tov. P. Močnika (Mežiška dolina); 1. UJU naj izdela predloge: a) za cenltev naturalnih stanovanj, b) glede dotične izvršilne naredbe. 2. Za ponovno zahtevo primerne vodstvene nagrade, ki naj se vnese tudi v novi šolski zakon. 3. Zakonska določba glede brezplačnega zdravljenja v bolnicah naj se 5imprej izvaja tudi v Sloveniji. Tov. I v a n D i m n i k stavi v debati sledeči predlog: Predsedniki okrajnih učiteljskih društev naj takoj zberejo konkretne slučaje od svojih 51anov, kaj naj se upošteva pri ocenjevanju naturalnih stanovanj. kdo naj bl jih ocenjeval itd. Posebni slučaji naj se navedejo s točniitri podatki, da se lahko vodstvo organizacije sklicuje nanje in jih citira pri svojih predlogih na višja mesta. Vodstvo organizaclje iz vsega elaborata izdela svoj predlog, ki naj vsebuje zahteve u5iteljstva glede vseh zadev, ki naj pridejo v poštev pri Izvršilni uredbi glede ocenjevanja naturalnih stanovanj. Litijsko okrajno društvo je stavilo predlog radi upoštevanja ugodnosti po pragmatiki (51. 40. in 137.) za enorazrednice in radi dnevnic o priliki sklicanja okrajnih učiteljskih konferenc. Društveni predsednik tov. Janko Levstik utemeljuje predloge, ki se po kratki debati sprejmejo. Tov. G n u s predlaga, naj se pošlje resoluclja na ministrstvo prosvete za otvoritev kredita za okrajne konference. V razpravo pride predlog Ijubljanskega učiteljskega društva v zadevi prispevkov okrajnih društev v fond ljubljanskemu in mariborskemu odseku za u5iteljski naraščaj. Predlog se razdeli vsem okrajnim društvom, da se o njem izjavijo do pokrajinske skupš5ine. Tov. Karel Mavrič (ljutomersko društvo) stavi predlog, naj se ponovno urgira vpoklic našega zastopnika. referenta v ministrstvo prosvete. Izjavi se zaupnica in zafavala predsedniku U.IU tov. MHutinu Stankoviču za njegovo neumorno delo ob priliki uvrstitve učiteljstva po novem činovniškem zakonu. — Soglasni sklep se sporo5i brzojavno. Predlog ožjega sosveta glede pokrajinske skupščine. (Porocevalec: Ivan D i m n i k.) Z ozirom na predloge raznih društev, da naj se manjvažni predlogi okrajnih društev ne razpravljajo na pokrajinski skupšSini, posebno pa, da naj se ponovno ne razpravlja o vprašanjih, ki se ponavljajo od leta do leta, se je ožji sosvet na zadnji seji podrobno bavil z vprašanjem ureditve razprav na letošnji pokrajinski skupš5ini. • Prišel je do sledecih zaklju5kov: Z razpravami podrobnih predlogov se je zašlo v brezplodne debate, ki niso rodile pozitivnih uspehov, vzele so pa mnogo 5asa. Razprave so radi tega izgubile na sistematiki in programati5nem postopanju ter zaradi tega tudi niso rodile onih enotnih uspehov, ki bi jih morale imeti. Da bo imela letošnja skupš5ina 5imve5 pozitivnega in nam bo dala programati5ne smernice za naše ravnanje in delovanje, je ožji sosvet sklenil predlagati širjemu sosvetu sledeSi postopek: 1. Odsekom se odkažejo samo načelni predlogi okrajnih učiteljskih društev, o katerih je treba zavzeti principielno skupno stališSe. 2. Da bodo razprave v odsekih 5impozitivneje in da bodo odseki pripravili programati5na vprašanja za delegacijo in skupš5ino, naj se jim odkaže po programu še posebno temo, o kateri naj razpravljajo. Referenta je določiti že v naprej, da izdela referat in eventuelne smernice za resolucije. 3. Teme vseh razprav v odsekih se objavijo v dnevnem redu skupš5ine in je pozvati delegate, da se udeleže odsekovih sej in razprav. S tem bodo delegati tudi med odsekovimi sejami plodonosno izrabili 5as na skupščini in pripomogli skupni in enotni idejni orientaciji. 4. Na podlagi referata se v vsakem odseku razvije debata in se kon5no sestavijo na podlagi v referatu podanih misli in debate kratke resolucije, kot smernice za delovanje 51anstva in vodstva organizacije v dotičnem vprašanju. 5. Te resolucije potem delegacija še lahko izpremeni, ker o njih razpravlja, in jih sprejme. 6. Na glavni skupščini se te smernice celotno samo pre5itajo in brez debate odobre. Kulturno pedagoški odOrganizacija kulturnega gibanja Martinc, nadu5itelj. Ožji soss^et se je tudi že posvetoval o najaktualnejših programatičnih vprašanjih, ki naj bi se stavila na dnevni red odsekov in skupščine. Določil je sledeSe razprave in referente, ki naj se jih naprosi. da prevzamejo poročila v odsekih: 1. Narodno - prosvetni ods e k: Organizacija šolskih odrov in naših knjižnic. (Tov. Fr. Ločniškar). 2. Odsek za obmejno šolstvo in neodr. ozem.: Položaj obmejnega šolstva in nujni koraki za odpomoč. (Tov. A. Hren). 3. Tiskovni odsek: Naš tisk in naše naloge za osvojitev javnega mnenja. (Tov. Iv. Dimnik). 4. Gospodarski odsek: Naše gospodarske ustatiove in moralna podpora s strani organizacije. (Tovariš Rado Grum). 5. se k: našega stanu. (Fran Št. Janž Dr. polje p riPtuju). 6. Odsek za naraščaj: Vzgoja našega stanovskega naraš5aja za izvenučno delovanje učiteljstva (Tov. Andrej Škulj). 7. Obrambno-pravni odsek: Posebni disciplinarni predpisi za u5iteljstvo. po 51. 170. uradniškega zakona. (Tov. A. Gnus in tov. H. Šumer). 8. Stanovsko in šolsko-politiški odsek: Najnujnejše smernice za poslovanje naše organizacije. (Tov. R. Dostal). Za glavno skupščino: 1. Prvo razpravo in referenta se je pustilo odprto, da ga določi širji sosvet. 2. Nadzorstvo in nadzorniki osnovnih in meš5anskih šoL (Tov. Lj. Potočnik, nadu5itelj v Štorah). Predlog: Prosim, da se širji sosvet izjavi o predlogu ožjega sosveta in ga izpopolni. V slu5aju, da širji sosvet predlog sprejme, naj vsak predsednik opozori delegate, da se udeleže razprave v kateremkoli odseku in naj potem o razpravi poro5ajo pri prvem zborovanju okrajnega u5iteljskega društva. Katero društvo ima po več delegatov, naj se delegati dele po odsekih in tudi predsedniki naj se udeleže delovanja v odsekih. Širji sosvet Je sklenil: Pokrajinska skupščina se vrši dne 5. in 6. julija t. 1. Določitev kraja se prepusti ožjemu sosvetu, ki naj se tozadevno sporazume z doti5nim okrajnim u5iteljskim društvom. Tudi za drugo temo na glavni skupš5ini se je prepustila odločitev ožjemu sosvetu. Za 5. točko v odsekih je bil predlagan tov. Martinc, za 2. točko glavne skupš5ine tov. Lj. Potočnik. V ostalem je bil v celoti sprejet predlog referenta. Ob pol 14. uri zaklju5i tov. poverjenik lepo uspelo sejo širjega sosveta. Parlamentarni potek zborovanja je ponovno pokazal, kako potrebne so take seje širjega sosveta, kjer se da o podrobnih stanovskih vprašanjih še bolj intenzivno razpravljati kot na delegacijah in pokrajinskih skupš5inah. Zato naj skrbijo okrajna društva. da bodo v bodoSe res vsa zastopana, bodisi po svojih predsednikih, ali po kakem drugem zastopniku društva. R. D.