Božič 1939 »Irt— v artnM ILUSTRIRAN! LIST ZA MESTO IN OEZEtO Cmm 2 Sm DRUŽINSKI TEDNIK Vis consili expers mole ruit : sua. Sila brez razuma se pod last- | tu> težo sesede. Horac, ■ iimskl pesnik • (65.-8. pr. Kr.) 5 Leto XI. Ljubljana, 21. decembra 1939. štev. 51. (531) »DRUŽINSKI TEDNIK« shaja ob Četrtkih Orertoiltv« * ■ oprava v I jubljani. Miklošičeva cesta št. 14/111. Pofirtil predal it 346. Telefon št 33 32 Račun poštne bran. v LJuhijanl fit 15.393. Rokopisov ne vračamo. nefrankira*rfb dopisov ne »prejemamo Za odgovor le treba priložiti sa 3 d.ri znamk. NAROČNINA iU leta 20 din, llt leta 40 din. vse lete 80 dla. V Italiji na leto 40 Ur. ? Franclji 70 franl v v Amer'kl 2*/$ dolarja. Dra*od sorazmerno — Na ročniio le plačati voaprej. CENI OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petltna •Ca ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55mm) 7 din; ? oglasnem delu 4 50 diru v dvobarvnem tisku cppn no dogovoru. • otlce: beseda * din Mali ogla st S beseda 1 din. Oglasni davek pevsod la '*bej. Pri večkratnem naročilu nr»mist. •■■■■■■■■■ang j DANAŠNJA ŠTEVILKA IMA [ I 20 strani I ■ ■ • .. ■ — j KJE JE KAJ, OLJU STR. J? j ■ s ■ s ■ 5 Carl BSoch: Rojsivo Kristusovo str. 16 15 10 >1 5* rt 13\ ft I3j n i» 18$ 19: t ir ul - 3| „ Hj 8* ” 4 2 in 4* Ic&f' Božična balada. Griša Koritnik.............. Božič pri Indijancih . Kaj naj darujemo za božič? S podrobno razpredelnico . . . Železnica. Božična zgodba ............... Nevarne igrače. Božična humoreska . . . Dekletce z žveplenka-mi. Ilustrirana božič-rja pravljica. H. C. Andersen .... Gandhi, prijatelj Angležev ................. Žrtev ljubezni in ponosa. Ilustrirana renesančna novela . « Zenske v politiki, S slikami . . » . Steklen otrok. Pravilno hranjenje dojenčka . Ljubezen španskega častnika ..... Mrtva neznanka . . . Vohunske avanture kapitana Rintelena . Zunanjepolitični pregled .................... Uganke in šah . . . Zrcalo naših dni . . Radio.................... Domača kronika . . str Politični leden NOVA UREDBA O PRISILNIH BIVALIŠČIH »Službene novine-t so 16. t. m. objavile uredbo ministrskega sveta o spremembi in izpopolnitvi zakona o zaščiti javne varnosti in leda v državi. Uredba se glasi: Člen 1. V členu 12. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi se ukinjata odstavka 4 in 5. Člen 2. Členu 12. se doda nov člen 12. a, ki se glasi: Upravne politične oblasti I. stopnje lahko pošliejo na bivanje v kakšen drug kraj osebe, ki motijo red in mir. Proti odlokom upravne politične oblasti I. stopnje je dopuščen« pritožba v roku 8 dni- Notranji minister lahko kot nadzorovalna oblast razveljavi vsak odlok o pošiljanja na bivanje v kakšen drug kraj. Upravna oblast 1. stopnje v kraju, kamor bo kaka oseba poslana, določi stanovanje pod nadzorstvom oblasti. Člen 3. Notranji minister je pooblaščen, da izda pravilnik o bivanju teh oseb. Člen 4. Uredba stopi v veljavo z objavo v »Službenih novinah«. *** Davčno reformo nameravajo izvesti naše finančne oblasti. Majhnim kmetovalcem in majhnim podeželskim obrtnikom bodo občutno zmanjšali zemljarino in pridobrteke davke. Razen tega napovedujejo reforme glede družbenega davka, ki ga bodo odmerili po stvarnih dohodkih, za prestopke pa določili večje kazni. — Pošiljanje po/jtnih zavitkov v tajino nameravajo omejiti ali pa celo prepovedati naše poštne oblasti Narodna baraka je že izdala ukrepe, da bi se zmanjšalo pošiljanje zavojev v tujino, vendar zadnii čas število pošiljk kljub temu narašča. Ker za te pošiljke ne dobimo protivrednosti v devizah ali v kliringu, trpe naši devizno-politični interesi. Odločujoči činitelji razpravljajo zdaj o tem, da bi poSiijanie blaca v tujino prepovedali ali ga pa d«volili le proti predhodnemu dovoljenju. — Srbski patriarh GavrHo Je pretekli teden povabil na kosilo predsednika vlade dr. Cvetkoviča, podpredsednika dr. Mačka ln druge dostojanstvenike. Ob tej pri- OKVKRJK um SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. K LEI K LJUBLJANA, Molfova 4 če ne gre s silo, gre z zviiačo... Cigan /e dobil ženo za stavo vredna kakor osel, in o tehtnici, ki je kazala vselej samo 60 kil ^2$Zgodba o nevesti, ki ni bila več Kosovska Mitroviča, decembra. Znano je, kako malo so po mnenju ciganov vredna ciganska dekleta. Navadno raste njih cena skupno z njih lepoto. Ciganski oče da pač dekleta tistemu, ki več plača zanjo. Včasih se pa le zgodi, da ljubezen premaga očetove račune. Tako se je zgodilo te dni v ciganskem okraju Kosovske Mitroviče. Devetnajstletni cigan Hasan Zumber, je svojo ženo dobil za stavo in ne za denar. Na kratko je zgodba takšna: Lepa šestnajstletna Senfija Saba nova ni bila težja od mladega osla. Zato Jo je njen oče Uzeir fiaban dal Hasanu Zumberu za ženo. Poleg tega mu Je Se vrnil kupljenega osla in mu dal še 180 din povrhu. Hasan ga Je pač prepričal, da njegova hčerka pač ni več vredna, ko dober, delaven osel. Ozadje te ljubke komedije je prav romantično. Hasan je bil že dolgo zaljubljen v lepo Senfljo. Ker Je oče zahteval za njo 5.000 din, Jo Hasani, ki pač ni imel toliko denarja, ni mogel kupiti, šenfija mu je vračala ljubezen, zato Hasan ni obupal in je šenfiji, naj pobegne od očeta, toda ona o tem niti slišati ni hotela, temveč je čakala, kaj bo k temu dejal oče. Ko je Hasan spoznal, da ne bo mogel plačati 6.000 din, in da tudi Senfija noče pobegniti od očeta, se je odločil, da jo bo dobil s zvijačo. Dogovoril se je z nekim prijateljem in s šenfijo takole: Prijatelj bo prinesel tehtnico, ki bo pokazala ne glede na težo vselej samo 60 kil. Potem je pa zviti Hasan objavil na trgu, da prodaja osla po 3 dinarje kilo. Vedel je namreč, da Uzeir potrebuje osi«, da mu bo nosil drva. In re* je Uzeir takoj prišel na trg pogledat, ali ne bo mogel kupiti oela, ki ga tako selo potrebuje. Hasan Je bil ves srečen. Pričel Je govoriti, kako težak je njegov osel in da ga prodaja samo zato, da se bo potem lahko oženil. Pripomnil je že, da pač ni prav, da očetje prodajajo svoje hčere dražje, kakor so v resnici vredne. Poleg tega je dejal, da Je prepričan, da tudi Senfija ni nič težja od njegovega osla in bi potem takem ne bi smela biti tudi nič dražja od njega. Oče Je seveda trdil, da se njegova hčerka ne more primerjati z oslom in da Je tudi nedvomno težja od živali. Ker je Hasan še zmerom trdil svoje, sta stavila takole: če je Senfija težja od osla, mora Hasan dati osla in vrniti Uzeiru 180 din, ki jih je plačal za osla. če pa Senfija ne bo imela 60 kg, jo mora Uzeir dati Hasanu za ženo. Vrniti mu mora še osla in še 180 din povrhu. Zdaj Je bilo vse v rokah Hasanovega prijatelja, ki je tehtal. Ko ga je Hasan pogledal, mu Je kar srce zaigralo. Prijatelj je držal besedo in Senfija ni bila težja od 60 kil. Starec ni vedel, kaj naj stori Maral Je dati Hasanu Senfijo za ženo in ie 180 din povrhu. Hasan je pa ves srečen * ljubljeno deklico odjahal po ulicah na omenjenem oslu in vabil prijatelje na svatbo, ki Je trajala vso noč. Senfija Je pozneje povedala, da sl Je ona izmislila ta načrt, samo da bi postala Hasanova žena. Zdaj so Jo ženske ciganskega okraja Kosovske Mitroviče izvolile za predsednico novo ustanovljene ženske zveze, ki bo imela že te dni svojo prvo sejo. (Po beograjskem »Vremenu«) ložnostl Je imel govor tudi podpredsednik vlade in dr. Maček, ki je med drugim govoril o bodočnosti slovan- in bodočnost vselej pripada mladosti. Za zdaj smo še razcepljeni, imamo pa možnosti, ki se drugi narodi z njimi $ r.c morejo ponašati. — Nada lino uredbo o omejitvi avtomobilskega prometa so izdali v Beogradu. Poleg omejitve prometa osebnih avtomobilov ob nedeljah in praznikih, bo omejen promet avtomobilov od 21. do 7. ure vsak dan v medkrajevnem prometu, to je do razdalje 15 kilometrov, in tam, kjer vzporedno teko železniške in avtobusne proge. To ne velja za avto-taksije in avtobuse. — Smernice za banovinske proračune so dobili načelniki finančnih oddelkov banskih uprav na konferenci finančnega ministrstva v Beogradu, pod predsedstvom finančnega ministra dr. Suteja. G. minister je dal vsem navzočnim smernice, kako naj ravnajo pri sestavi banovi'skih proračunov. Pred vsem naj skrbe za čim pravičnejšo razdelitev davčnih bremen ln čim bolj razbremenijo majhne kmete in obrtnike. — Siromašni učenci, sovrstniki N j. Vel. kralja bodo tudi letos za božič njegovi gostje v Beogradu. V Beograd so povabili 90 dečkov in letos prvič tudi deklice, ki bodo nekaj dni kraljevi gostje. Njim na čast bo v Beogradu več prireditev. — Ljubljanska advokatska zbornica je pri odločujočim oblastvu vložila dve resoluciji; prva odobrava splošno amnestijo z dne 5. septembra tega leta, v drugi resoluciji se pa advokatska zbornica izreka za banovino Slovenijo, enakopravno s Srbijo in Hrvatsko. &....<. i- fe-S S £ ■-SS? f -:rz: r 5 ^ ' *“ 'gfri S«#*®?; feS? 5]?.- .'O LADJA ZA LADJO... Niso še utihnili komentarji o samomoru nemške vojne ladje »Admiral grof Spee«, že prihajajo poročila o novih poginih nemške vojne in trgovinske mornarice. Tako je britanska admiraliteta isti dan, ko je razglasila novico o britanski zmagi v urugvajskih vodah, oznanila, da je tista britanska podmornica, ki iz spoštovanja do mednarodnega prava ni hotela torpedirati nemškega orjaka »Bremna«, kmalu nato potopila neko nemško križarko, neko drugo pa nevarno poškodovala. O novih zmagah poročajo tudi Francozi. Tako je francoski rušilec »Siroc-co«, tisti, ki je potopil že dve nemški podmornici, v torek uničil še eno. Francoski mornariški minister Cam-pinchi je pa izjavil, da Je francoska vojna mornarica potopila v torek še neko drugo nemško podmornico. In danes, v sredo je počila vest, da so Nemci zažgali v ameriških vodah svoj tretji največji oceanski parnik »Kolumbus«. To so storili zato, ker bi sicer parnik zaplenila neka angleška vojna ladja. »Kolumbus« je imel 23.500 toa; večja od njega sta samo »Bremen« in »Evropa«. Doslej so Nemci izgubili 42 trgovinskih ladij z 227.000 ton (ca. 5»/. svoje celotne trgovinske tonaže); 23 od njih (139.400 ton) so Jih sami potopili, ostalih 19 so jih pa zavezniki zaplenili. Na zasedanja Zveze narodov v Ženevi so na predlog Argentine soglasno izključili Sovjetsko Rusijo iz Zveze. Ker Rusija ni odgovorila na miroven poziv Zveze narodov, so zastopniki držav sklenili, da jo izključijo. — Sovjetske čete so začele z vso silo vdirati v Finsko. Ker na severu niro mogle doseči večjih uspehov, so ruske motorizirane čete z vso silo pritisnile v sredo finske meje in prodrle že pre- Sctbic if* A/csetc b&zUHC ftcaznikc želita vsem svojim čitateljem, inserentom in prodajalcem uredništvo in uprava »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« cej v notranjost dežele. Tako hočejo Finsko kratko in malo prerezati ra dvoje. Finci se obupno bore. — Tajno sejo je imel angleški parlament pretekli teden. To je prva tajna parlamentarna seja na Angleškem od svetovne vojne. Sejo so pa sklicali na zahtevo opozicije. — švedska je dobila novo vlado, ki pa v njej niso zastopane vse stranke, kakor je bilo pričakovati, temveč je ostala še naprej koalicijska. Na čelu nove vlade je socialni demokrat Per Albin Hansson, zunanji minister je postal pa Kristjan GUnther, kajti dosedanji zunanji minister Sandler po nobeni ceni ni hotel več ostati v vladi. — Veliko zanimanje Je pretekli teden zbudila prva pomorska bitka v sedanji vojni v bližini južnoameriške obale. 10 tisoitonska nemška oklopna bojna ladja »Admiral grof von Spee« Je napadla skupino angleških trgovskih ladij, ki jih je spremljala manjša aragleška križarka »Exeter«. Nemška bojna ladja ji je prizadejala precej hude poškodbe, da se je morala iz boja kmalu umakniti, na pomoč sta ji pa prihiteli lažji križarki »Achilles« in »Ajax«. Spustili sta se v borbo z nemško bojno ladjo, ki je trajala več ur. Prizadejali sta ji precej hude poškodbe, tako da ni mogla nadaljevati bitke in se je morala umakniti v ustje La Plate do urugvajskega pristanišča Montevidea. Urugvajska vlada Je nemški ladji dovolila ostati v pristanišču le 24 ur, kolikor določajo mednarodna pomorska določila. V tem času je ladja izkrcala žrtve, 36 mrtvih in 60 ran'enih. V določenem roku je morala odpluti in ker Je bila preveč poškodovana, da bi se spustila v novo borbo z angleškimi križarkami, je napravila samomor. Kancler Hitler je kot vrhovni poveljnik kapitanu ladje Hansu Langsdorfu ukazal, naj ladjo potopi. Posadka, ki Je štela 995 mož, se je izkrcala na urugvajsko obalo, kjer jo je urugvajska vlada internirala. Vse tri angleške križarke so imele skupaj komaj 22.000 ton. Utrpele so tudi precej smrtnih žrtev. — Na zahodnem boiišču je bilo pretekli teden opaziti precejšnjo živahnost, tako v zraku kakor na morju, kjer je prišlo do ostrih borb. Angleži so baie doseeli preceišnje uspehe. Na zahodni fronti je pa še zmerom ostalo po večini pri artilerijskem ognju. — Kanada bo postala letal-ki center Britanskega imperija. Angliia hoče kakor na morju tudi v zrnku doseči premoč, zato bo svoj letalski naraščaj Griša Koritnik: Božična balada Rasla je rožica Jezusov cvet, rasla je skromno v samoti. Sonce je grelo ubožico, noč pa zavidala rožico v njeni nezemski lepoti. Zvedel je zanjo sam silni Herod( mrki kralj jeruzalemski, pa je po rožico hlapce poslali da bi ničemurno z njo se bahal: »Glejte ga cvet betlehemski!* Pa je povesila žalostno glavico rožica zala, ko so kraljevski sli ponjo prišll-Skrila očem se je v krilu noži« ni se jim videti dala. Dobri pastirji so mimo prišli' našli so rožico v bedi. Rahlo izgrebli so jo iz prsti in jo odnesli o polnoči svojim tovarišem k čredi. Kralj Herod Veliki je prebledel od jeze in smrtne sramote. Se tisto Je jutro ukaz razposlal: »Razgnal bom pastirje in jan j' čke poklal« iztrebil ta cvet bom s planote!« O, da si ti vedel, starina Herod, kako s! osmešil postavo! Še danes pastirčki pri čredah pojo in rožice lepše ko svoj čas cveto — a ti si ob krono in slavo! III Sistematično varčevanje prinaša uspeh in osamosvojitev, zato ne pozabi nikdar na mesečne vloge na tvojo hranilno knjižico pri Minici dravske banovine Celje Liubliana Maribor ma veliko vzgajala v Kanadi. — Finski prezident Kallio je imel po radiu gO' vor; apeliral je na vse civilizirane na' rode, ki so doslej dajali moralno pod' poro Finski, da ji pomagajo tudi n* fronti. Finska stvar, da je stvar vsega civiliziranega sveta. — Italijanski zunanji minister Clano Je imel na fašističnega sveta svoj zunanjepolitič' ni ekspoze. Obrazložil je italijansko politiko od leta 1927. dalje. Utemelji je vzroke sodelovanja z Nemčijo 1° poudaril, da hoče Italija še naprej ostati z njo v prijateljskih stikih. Dotaknil se je tudi razmerja do balkanskih držav ln Je dejal, da Je vojna Z Jugoslavijo izključena. Italija da živi z Jugoslavijo v iskrenem prijateljstvu. — Rusi so z vs* silo navalili ra Finsko. Dočim Finci na karelijskih bojiščih junaško odbijajo ruske napade, jim na severu precej trda prede. — Belgijski zunanji minister Spaak je podal v poslanski zbornici zunanjepolitični ekspoze ln poudaril, da hoče ostati Belgija strogo nevtralna in solidarna s Holandsko. — Prva kanadska divizvia je prispela v Evropo. V ponedeliek re Je izkrcala na Angleškem Poveljuje ji general Mac Norton; vsi njeni ča.stirikl so se že borili v svetovni vojni. Med potjo 80 divizijo spremljale angleške bojne ladje. Neredna stolica upliva na ves organizem. Dobro srecjsfvo za odvajati, ti zanesljivo diluj« m ima prijeten olus, je etUo.i.ir.mum.m.M Darmol dobite v vsaki lekarni! Za božične in novoletne razglednice« oddane 10 dni pred prazniki odnosno 5 dni po praznikih, je minister ptt. dr. Torbar dovolil frankiranje z znamko za 50 par, če na razglednicah ni napisanih več ko peti besed. Za tiskane posetmice v odprtem ovoju s čestitkami do pet besed ostane tarifa 25 par, za več ko pet besed pa 1 dinar. Stoletnico Muzejskega družita so t® dni proslavili v Ljubljani. Ob tej priložnosti je Muzejsko drufitvo priredilo zborovanj« slovenskih zgodovinarjev, v magistralni dvorani pa slavnostno počastite* tOOietnice Muzejskega društva, ki »o se je udeležili minister dr. Krek, ban dr Natlačen, župan dr. Adlešil in, zastopniki raznih kulturnih ustanav in društev it Ljub; ljane. Zagreba i* Beograda. Ob tej priložnosti je razvoj druStva očrtal univ. prof. dr. Kos, za njim st* govorila pa tudi dr. Natlačen indr. Krek, ki je Muzejskemu društvu, dr. Kosu in dr. Malu izročil v imenu prosvetnega ministra visok* odlikovanja. NaifMknerneiie boiiiae ali n»v*!e«n* » 4 R k L • «• Val* Jnoima |e ZIYL|Ei|SKA POLICA BANKE SLAVI|E uvuminn V LJUBLJANI, Gaieva ulica 2 V NOVI PALAČI 21-76. a*-™. =»-77 z ekspoziturami v Mariboru lr» Celju ter podružnicami v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadu, Osijeku ln> Splitu Kancler Hitler je dal da ima posadka » Speeja« križarki • •• ■. asm Angleška križarka »Ajax«, ena izmed sin. ti zmagovalk nad nemško oklopnlco »Ad- j 8. dei mira! grof Spee« pred Montevideom, otokil Harakiri oklopne križarke .Admiral grof Spee“ : konec prve faze pomorske vojne. '— Sovjetska Rusija izključena Iz ZN V Ljubljani, 19. decembra. Dva velepomembna dogodka smo doživeli od preteklega četrtka: izključitev sovjetske Rusije iz Zveze narodov in britansko pomorsko zmago pred ffiontevidejskim pristaniščem. Konec »Admirala grofa Speeja« spada brez slehernega dvoma med najvažnejše dogodke sedanje vojne. Zakaj * potopitvijo tega simbola nemške pomorske moči se prav tako kakor v svetovni vojni z uničenjem nemške križarke »Emden« konča prva faza pomorske vojne, faza najhujšega ogrožanja oceanskega prometa. če hočemo prav presoditi pomen martevidejske bitke, in njenega rezultata, si moramo najprej ogledati njen potek. Po sodbi bolj ali manj nepristranskih montsvidejskih pomorskih krogov je »Admiral grof Spee« zašel v britansko past. Nemška oklopna bojna ladja je namreč prejšnjo sredo dopoldne srečala v izlivu reke La-Plate francosko tovorno ladjo »Formose«. Kajpak je »Grof Spee« hotel sovražnika potopiti, a še preden je to utegnil storiti, so se z več strani na lepem prikazale angleške bojne ladje. »Formose« naj bi bila samo vaba za nemško oklonnico; ko so Nemci pograbili za to vrbo, so pa Angleži z nenavadno spretnim manevriranjem obkolili »Grofa Spenja« s treti str-, n' Po doieaaujm u^uuovitvan — trdijo dalje v Montevideu — se je od britanskih venili ladij najprej prikazal »Exeter«, in sicer v zgodnjih dopol- ! danskih urah tistega dne. »Admiral grof Spee« je plul proti jugu. Hitrejši »Exeter« ga je začel zasledovati in razdalja med 'njima se je čedalje bolj krčila. Takrat sta se prikazali še mali britanski križarki »Achilles« in »Ajax«. Videč, da ne more uiti, je »Admiral grof Spee« začel streljati na »Exeter«. Le-ta je moral pasivno prenašati sovražni topovski ogenj; kajti »Speejevi« topovi nes6 skoraj 28 km daleč, »Exe-terjevi« pa samo 20 km. Sele ko se je približal Nemcu na to razdaljo, je začel tudi »Exeter« bljuvati granate v »Speeja«. Podobna je bila stvar z britanskima vojnima ladjama »Achilles* in »Ajax«; tudi njuni topovi namreč zaostajajo za »Speejeviml«. Kljub tej topovski premoči se je »Grof Spee« čedalje bolj umikal proti obali. Njegova premoč namreč ni prišla prav do izraza; angleške bojne ladje so se mu; ne meneč se za njegove granate, neustrašno bližale in njihovi topovi so streljali nenavadno precizno. Ker se je bilo bati, da »Grof Spee« napada ne bo vzdržal do konca, se je po večurnem boju zatekel v Montevideo. Takšna je bila prva faza te pomorske bitke. Prvo nemško uradno poročilo o tem delu bitke je vedelo povedati, da je »Grof Spee« zmagal in da so Angleži streljali s plinskimi granatami. (Poznejša nemška poročila tega nič več ne trde.) Drugače govore Angleži in z njimi vred nevtralni Američani. Po sodb* Urugvajcev in Severnih Američanov so Angleži že v prvi fazi bitke izvojevali odločilno zmago; druga faza. je po njihovi sodbi samo pika r.a koncu stavka. Američani ugotavljajo in Angleži sami priznavajo, da tri tako slabotne ladje, kakor so »Exeter«, »Achilles« in »Ajax«, nikdar ne bi bile mogle zmagati nad »Grofom Speejem«, če bil bila nemška oklopnica to, kar so Nemci o njej trdili, in če bi bila taktika njerega poveljstva kos taktiki »Spee-jevih« nasprotnikov. Svojo trditev opirajo ameriški strokovnjaki na tele šte- »Grof Spee« ima 10.000 ton — »Exe-ter« 8.300, »Ajax« in »Achilles« po 7000 ton; »Grof Spee« ima 6 topov kalibra 28 cm, 8 topov kalibra 15 cm in 6 topov kalibra 8'8 cm — »Exeter« ima 6 topov kalibra 20'3 cm in 8 topov kalibra 10'2 cm, »Ajax« in »Achilles« pa po 8 topov kalibra 15'2 cm in po 4 topove kalibra 10'4 cm; drugačen ukaz in morali so ga izpolniti. Samomor »Grofa Speeja«, piše »New York Times«, ne pomeni nadaljevanja pomorske tradicije moža, po katerem se je križarka imenovala, moža, čigar ime spada med najslavnejša imena nemškega pomorstva. Dober teden dni je od tega, ko so Nemci imeli priložnost, slaviti 251etnico junaške »Ad- »Grof Spee« lahko z eno salvo iz 6 topov kalibra 28 cm izstreli 1800 kg — »Exeter«, »Ajax« in »Achilles« skupaj pa samo 1440 kg; celotno razmerje salve vseh nemških topov proti vsem britanskim je pa 2354 kg ; 1568 kgr »Grof Spee« seže s svojimi topovi 28 km daleč — »Exeter«, »Ajax« in »Achilles« pa samo 20 km. Edine številke, ki govore v prid britanskim križarkam, so številke o hitrosti: »Grof Spee« je imel hitrost 26 Vozlov, Angleži pa 32 vozlov. Toda ta ugodnosti, ugotavljajo Angleži in Američani, niso šibke britanske vojne ladje porabile za beg (kar bi se zdelo naravnejše), ampak za napad. * Prva faza pomorske bitke pred Montevideom, pišeta pomorska strokovnjaka najuglednejših ameriških listov »New York Times« in »New York Herald-Tribune«, pomeni neizpodbitno materialno zmago angleške vojne mornarice. Druga faza te bitke pomeni po njuni sodbi nemško priznanje, da so vojno izgubili. Kajti če bi Nemci verovali v končno zmago, pravita omenjena pomorska strokovnjaka, ne bi bili ponosne križarke sami potopili, ampak bi jo pustili v internaciji ▼ nevtralnem montevidejskem pristanišču, dobro vedoč, da jo po koncu vojne spet nazaj dobe. admirala grofa Speeja. Bilo je 8. decembra 1914. pri Falklandskih otokih, ko je šibko nemško vojno bro-dovje napadla velika britanska pre- IzključiteT Rusije iz ZN Drugi velepomembni dogodek, ki smo ga doživeli v preteklih sedmih dneh, je izključitev sovjetske Rusije iz Zveze narodov. Stvar se zdi še danes, toliko dni po dogodku, skoraj neverjetna. Ali je mogoče, da je tista Zveza narodov, ki ni nikdar znala pognati svoje neokretne mašinerije, kadar je šlo kateremu njenemu članu za biti ali nebiti — da je Zveza narodov našla poguma in izključila iz svoje srede 180milijonsko državo, in to ne morda po tedne in mesece trajajočih debatah, ampak v pičlih šestih dneh? Tista Zveza narodov; ki je Abesinijo tolažila z bencinsko zaporo, Španijo s ciničnim ,ne-vmešavanjem1, Kitajske pa niti s poceni papirnatimi obljubami ne? Tista i Zveza narodov, ki je nemo vzela na znanje konec Avstrije in smrt Češko-! slovaške in Poljske? To, kar se je še pred štirimi meseci zdelo docela nemogoče, se je zgodilo. A morda se je zgodilo še več: morda pomeni prav ta nepričakovani preobrat j v Ženevi začetek ozdravljenja že zdavnaj smrti zapisane ustanove. | Kajti vnovič se je pokazala resnič-I nost prastarega nauka: kdor samega sebe ne ceni, ga tudi drugi ne spo-: štujejo. Zveza narodov je skoraj vseh 20 let povojne dobe nastopala tako, kakor da sama vase ce veruje. Bila je j jo sama obzirnost na vse strani: »Bog ! ne daj, da bi se zamerila kakšnemu | uglednemu članu! Kaj bom pa sirota .počela, če me bodo vsi zapustili?!« | Danes, po izključitvi sovjetske Ru sije, je ugled Zveze narodov čez noč zrasel. Ne samo pri južnoameriških državah — državah, ki so se bile že pripravljale za izstop! — ampak tudi pri obeh velesilah, ki sta bili Ženevi že zdavnaj dali slovo: pri Italiji in Japonski. * Zdi se, da Rusija sama ni prav verjela, da bi mogla kaj takšnega doživeti. Drugače bi bila rajbrže rajši storila po nemškem in japonskem zgledu in bi bila sama zapustila ženevsko ustanovo. če bi bilo šlo po angleških željah, moc. Grof Spee je boj sprejel in Ju- ,W Rusija nemara še danes sedela brezžični nalog, »Admirala grofa potopiti. »Admiral grof Spee« je ostal v Montevideu do nedelje ponoči. V teh 72 urah gcatcvanja, ki mu jih je urugvajska vlada smela in mogla dovoliti po mednarodnem pravu, sl je nemška oklopnica vsaj za silo obvezala hude race, ki jih ji je zadal sovražnik, nato se je pa oskrbela z gorivom in hrano. Angleži in Francozi so bili trdno prepričani, da se »Grof Spee« ne bo ognil bitki. Pomorska tradicija terja, da se bitke na morju dobojujejo do konca. Zato Angleži niso prav verjeli, da bi nemška oklopnica izrabila drugo možnost in se dala v Montevideu internirati. Pri tem velja pripomniti, da bi bila druga faza bitke (če je bil »Grof Spee« le še količkaj sposoben za boj) po angleški sodbi nemara še bolj izenačena v »Spaejevo« korist kakor prva faza; zakaj »Exeter« se je bil moral hudo poškodovan zateči v nevtralne argentinske vode in »Ajax« je poškodovan; le »Achil-se ni nič zgodilo. »Grof Spee« se je odločil za tretjo možnost, za možnost, ki je ni nihče pričakoval: na Hitlerjevo povelje je bil namreč odplul iz montevidejske luke in se sam potopil. Kapitan, častniki iri moštvo so se poprej rešili. Ze citirani »New York Times« pravi, da je pravilo vsake vojne ladje, da prizadene sovražniku toliko škode, kolikor je največ mote, in šele tedaj, ko ni več za noben boj, sme (napraviti harakiri, če že hoče. Častniki in moštvo »Grofa Speeja«,' pravijo dalje nevtralni ameriški listi, so mislili ostati zvesti veliki tradiciji nemške vojne mornarice in tvegati bitko; drugače se ne bi bili oskrbeli 2 gorivom in hrano. Toda dobili so Winston Churchill, britanski mornariški minister, je z angleško zmago nad »Grofom Speejem« doživel tudi svoj prvi osebni triumf v tej vojni. mmm Nemška lO.OOOtonska »žepna« oklopna križarka »Admiral grof von Spee«. naško vztrajal do konca. Nemci so seveda bitko izgubili; sovražnik jim je potopil nič manj ko štiri križarke, samo ena se je rešila z begom. Grof Spee je našel junaško smrt in z njim njegova dva sinova; zato je pa tem lepše živel v spominu nemškega naroda. »Grof Spee« je ogrožal Južni Atlantik cele tri mesece in pol, baje pa ni napravil posebne škode. »Emden« je bila v svetovni vojni skoraj štiri in pol meseca strah in trepet zaveznikov, predem jo je 9- novembra 1914. potopila britanska križarka »Sydney« pri Keelingu v Indijskem oceanu. Tudi takrat je konec »Emdena« pomenil konec prve faze pomorske vojne — s to razliko, da se v tisti fazi svetovne vojne neobzirna podmorniška in minska vojna še začela ni bila, medtem ko je danes, kakor vse kaže, že prekoračila peripetijo. Razen »Grofa Speeja« imajo Nemci še dve oklopni križarki istega tipa in velikosti: »Deutschland« in »Admirala Scheera«. O prvi ugibajo zavezniki, da se je zatekla domov, o drugi pa mislijo, da utegne križariti v Južnem Atlantiku. V Londonu pravijo, da »bo zdaj, po neslavnem koocu .Grofa Speeja1, nekaj časa mir na oceanu«. Ženevi. Ne da bi London odobraval sovjetski napad na Finsko. Le to je: Chamberlainu in njegovim bližnjim prijateljem se je strašno težko za kaj odločiti. Rusija ni predsedniku britanske vlade gotovo nič bližja kakor Nemčija, ali izključiti jo? Potem vendar ni moči več nazaj! Na to slavnoznano Chamberlainovo miselnost so se Sovjeti zanašali. Toda to pot so se ušteli. Računali so brez Daladierja. Izključitev sovjetske Rusije iz Zveze narodov je namreč v glavnem Dala-dierjevo delo. Predsednik francoske vlade se je očitno spomnil, kam je pripeljala politika popuščanja nasproti napadalcu. Daladierju na čast je treba sicer priznati, da ni bil sam nikdar za popuščanje; popuščati je moral vselej le na pritisk svojih kolegov iz okolice uglednega g. Bonneta & consortes, To pot je stvar drugačna; to pot sta se g. Daladier in krog okoli g. Bonneta srečala na isti črti: oboji odklanjajo komunizem (resda g. Bon/ret iz nekoliko manj idealnih nagibov kakor g. Daladier), in tako je imel predsednik francoske vlade doma precej lahko stališče. Nasproti Chamberlainu je pa prodrl predvsem zato, ker je britanskemu premierju prihranil odgovornost; v bistvu sta si itak bila edina. V Londonu in Parizu izrečno poudarjajo, da velia z izključitvijo izrečena obsodba ne samo za sovjetsko Rusijo, ampak za vsakega napadalca. Da niso nobene druge države navedli z imenom, pravijo v obeh zahodnih prestolnicah, je vzrok samo okoliščina, da so hoteli spoštovati švicarsko nevtralnost. Observer Po samomoru »Grofa Speeja« »Times« piše, da pomeni bitka r izlivu reke La-Plate veliko zmago britanske vojne mornarice. Vprašan *e je, pravi list, koliko krivde za uničenje »Grofa Speeja« zadene njegovega kapitana. Takšno ravnanje, končuje list, ne M" bilo v skladu s tradicijami britanske vojne mornarice. I/ zHomettiu lasa V švicarskem listu »Tribune de Lau-sanne« smo brali: Naša nevtralnost nam nalaga dolžnost, da nastopimo proti sovražniku, naj pride od koder koli. Zato lahko vsakdo vidi na meji proti Franciji naše do zob oborožene straže. Toda na drugi strani meje vedo. v kakšnem položoiu je Švica, in se zavedajo, da se lahko zaTeseWagons-Lits«, in Slovenec Valentin Hrastnik, ki stalno biva v Carigradu In je sicer po poklicu lesni trgovec. Brkan in Hrastnik sta bila v zvezi z mednarodnimi tihotapci od Pariza do Carigrada, zato je šlo tihotapstvo nekaj let kakor po maslu. Brkan sam priznava, da se mu je že v prvih letih posrečilo spraviti čez našo mejo okrog 150 kil opija. Dejanovič je imel pri tem nalogo, da je pri popravljanju vagonov drugega razreda pri stranišč nili okencih zvrtal odprtinice, kamor •o spravljali opij. Za to je dobil primerno nagrado. Prav tako so služili lepe denarce tudi vsi ostali sodelavci. Edaj je njihovega donosnega tihotap-»tva konec. Prostovoljno je šel ▼ smrt Ivan iovak, vratar na ljubljanski univerzi. ker je dobro napovedoval tudi deževje in nevihte. 411 let je varčeval, da je mogel potovati okrog sveta upokojeni veterinarski nadzornik Jovan Antič iz Vranja. Antič je najbrže edini Jugoslovan, ki je potoval okrog sveta. To je bila njegova najbolj goreča želja že v rani mladosti. Ze kot deček si je to tako zelo želel, da se je odločil varčevati tako dolgo, da bo zbral dovolj veliko vsoto. Tako je varčeval štirideset let in odrinil na veliko potovanje. Zdaj uživa prijeten pokoj. Rog je zrasel na glavi neki kmetici iz okolice Prilepa. Pretekli teden se je odločila oditi v prilepsko bolnišnico in prositi za pomoč. Z veliko težavo so spravili iz nje, kaj ji leži na srcu Zdravnikom je povedala, da ji je pred tremi leti' začel rasti rog na temenu in ko je odkrila ruto, so se začudili velikemu, kakšnih 0 cm dolgemu ro- — Novomeščani so bili silno ponosni na svojega dobrotljivega milijonarja — če mu ne bi zmanjkalo denarja. Pri nekem posestniku si je izposodil nekaj stotakov in zastavil knjižico. Neki njegov znanec je pa stopil s knjižico k odvetniku in tako je prišla njegova sleparija na dan. Zdaj čaka na zasluženo kazen ▼ novomeškem zaporu. Nevarnega pustolovca so prijeli v Sarajevu v trenutku, ko je hotel z brzovlakom odkuriti na nove pustolovščine. Prijavila ga je neka Sara-jevčanka, ki je pri njej stanoval in ji izmaknil 6.000 dinarjev gotovine in zlato žensko uro. Legitimiral se je s tujim turškim potnim listom. V njem so pa razkrinkali akademika Šefika Marjanoviča. Pri njem so našli več brezplačnih vozovnic za vse proge od Caribroda do Ljubljane in Dubrovnika. ženemu izrastku. Z operacijo so ii ga odstranili in kmetica je bila vsa sreč V«*”............................ Pri smučanju Ambre solaire, filter olje za zimski! I šport, varuje kožo v dolini od mraza, na višinskem soncu pa nevarnih opeklin. Ambre solaire se dobi v drogerijah in parfumerijah. LASE KAKOR SVILA Umivajte Vaše lase s Savexom, ki je Odličen tekoči šampon brez luga. Na »ahtevo pošljemo vsakemu brezplačno knjižico o popolni negi las. L Oreal/28, Zagreb I, pošt. pred. 3. Ee pred dobrimi štirimi tedni je odšel od doma in obvestil nekega svo-|ega predstojnika, da si bo končal življenje zaradi neozdravljive bolezni, leni je rekel, da gre v službo. V res-aici je šel proti Zalogu in se vrgel v Savo. Šele pretekli teden so ga našli pri Renkah pri Zagorju. Ker ni imel pri sebi dokumentov, sprva niso mogli ugotoviti njegove istovetnosti, potlej je pa pokojnikova žena spoznala njegovo truplo. Pokopali so ga v Ljubljani. Razbojniku Hacctn so^spet na sledu. Jiadnji čas so vsi znakf kazali, da se e umaknil na Štajersko, zdaj so pa ugotovili, da je bila to le prevara. Orožnike je hotel preslepiti, da je na Štajerskem in od tam so najbrže njegovi pajdaši pošiljali pisma na Dolenjsko, kakor da bi jih pisal Hace sam. V resnici se je skTival po gozdovih okrog Mokronoga. Da ne pride roki pravici v roke, so pred vsem krivi tudi ljudje, ki mu dajejo zatočišče in ca obveščajo o gibanju orožnikov. Zdaj so poostrili stražo v okolici in upajo, da ga bodo kmalu lahko prijeli. 120.00« dinarjev nagrade je med Bvoje uslužbenee razdelil djakovski Škof dr. Akšamovič. 7. decembra je namreč poteklo 700 let od ustanovitve djakovske škofije. Madžarski kralj Koloman je ob tej priložnosti škofiji podaril veliko posestvo. Ob redkem jubileju je škof iz dohodkov posestva obdaroval svoje nameščence in s tem najlepše proslavil jubilej. - Vaški prerok je umrl v Lukovici pri Tetovu. Pred kratkim je v vasi umrl star kmet Pejo Pejovič, ki je bil po mnenju vaščanov odličen prerok. Ze leta 1908. je napovedal balkansko in svetovno vojno. Vaščani mu tega seveda niso verjeli, potlej so ga pa silno spoštovali, ko so videli, da se je njegova prerokba uresničila. Imenovali so ga tudi »živi barometer«, na, da se je iznebila neprijetnega;; roga, vzrok zasmehovanja njenih sovaščanov. Elektrarno na Pohorju namerava zgraditi mariborska tekstilna tovarna;; Hutter in drug. V ta namen bo podjetje izrabilo vodne sile potoka Lobnice in pritokov Črnove, Kraljiščice in;; Verne. Vodo vseh teh potokov name ; ravajo zajeti v kotlini in jo odondod s cevmi speljati v dolino po visokotlačnih cevi. Tam bo liidrocentrala, ki bo omogočila obratovanje osmerim žagam z električno energijo. Izvedba tega načrta bo trajala-nekaj let. V:; zvezi s tem bo Hutter jevo podjetje: uredilo tudi posebno delavnico za iz-: delovanje visokotlačnih cevi. Pozneje; je v načrtu tovarna za svilo. Če bi Hutterjevo podjetje vse te načrte ures-: ničilo, bi to pomenilo veliko material no ori dobite v za dravsko dolino. Zlati jubilej je proslavila ta teden prva deška ljudska šola na Ledini v Ljubljani. Pred petdesetimi leti je bila ljudska šola na Ledini edina ljub- ■ | ljanska ljudska šola. Šola je posebno, znamenita zato, ker so prve nauke: prejemali v njej mnogi naši slavni: možje, umetniki, pisatelji, univerzi-! tetni profesorji in drugi. Svoj zlati! jubilej je ledinska šola proslavila s svečano akademijo. Sporazum med delodajalci in delojemalci so dosegli tudi v cementarni TPD v Trbovljah. Predstavniki uslužbencev cementarne so pri generalnem ravnateljstvu dosegli precejšnje povišanje mezd in s tem dosegli uspeh, kakršnega že zlepa ni doseglo kakšno mezdno gibanje. Podjetje je namreč:; zvišalo mezde po 5, 3,50 in 3 din'‘ na uro. Vesele božične praznike in Brečno:; in veselo novo leto želijo vsem bral ;; cem »Družinskega tednika« orožniki beograjskega konjeniškega orožništva. in sicer: Ivan Gubenšek, Valentin Lupše iz Pilštanja, Jožef Zalenik od j Sv. Ruperta v Slovenskih goricah. Izi- I dor Kočevar iz Metlike, Anton Stare- šinič iz Kresinca, Rudolf Bahorič iz Pribincev, France Brodnik iz Grosup-lja, Janez Germek iz Ponikve in Ru dolf Videc z Gorja pri Bledu. Milijonar je obiskal pred kratkim našo dolenjsko metropolo Novo mesto. S potvorjeno hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske se je priklatil v Novo mesto 401etni brezposelni krojaški pomočnik Ivan Kremžar in se izdajal za milijonarja. V hranilni knjižici je imel namreč vpisanih za vec ko tri milijone dinarjev vlog. Začel je hoditi po mestu, češ da išče pri-merno vilo za nakup. Ker vile nilice ni hotel prodati, se je odločil kupiti parcelo in zidati. Vse je bilo v redu Če vtciamtic ali ne V vasi Vitini v Hercegovini imajo zelo čvrste ljudi. Tako je tamošnji nekdanji krojač Satir Maksič če v pet in sedemdesetem letu starosti izvrsten telovadec. Šačir pač ne more imeti previsokega krvnega pritiska, kajti rad se še zdaj postavi na glavo, ali pa 8 prstmi nog obesi na kakšno palico in tako z glavo navzdol visi pet minut. Te umetnije pa ne kaže za denar, pač pa samo svojim sovaščanom za zabavo. *** V Novem Sadu Sivi neki mladenič, po imenu ,Aca‘, ki ne ve niti, kako mu je v resnici ime, niti kje in odkod so njegovi storži, pa tudi ne, kjer se je rodil in kako se v resnici piše. ,Aca‘ je vzrasel v dečjem domu v Senti, pozneje se je izobrazil za pekovskega pomočnilca. zdaj pa dela v tovarni testa v Novem Sadu. Pred kratkim se je zglasil v uredništvu »Politikec in prosil urednika, naj napiše o njem nekaj vrstic in priobči njegovo^ sliko, da bi se morda starši, ki so ga bili pred petnajstimi leti oddali v dečji dom, spomnili nanj. *** »Sto od stotni« ameriški zakon imenujejo Američani zakon slavne pevke Lily Ponsove z dirigentom Kostelanecom iz Newyorka. Mož v tem nenavadnem zakonu dirigira v Newyorku, žena pa filma v Hollywoodu. Letos je bil dirigent prost od Sl. oktobra do S. novembra, njegova žena pa od S. novembra do i. novembra. Lily je hitro odpotovala iz Hol-lywooda v Newyork in imela prav toliko časa Se, da je bila s svojim možem en dan in eno noč skupaj. Potem sta^ se morala spet raziti za nekaj mesecev. Morda se ta dva slavna zakonca tolažita, da bosta več skuvaj, ko bosta zaslužila že dovolj denarja za svoje razmere, toda^ vprašanje je, ali ne bosta tedaj že malo prestara... I>oroki. Okrog dveh ponoči sta vdrla v hišo 191etni posestnikov sin Ivan Valentin in 221etni posestnikov sin Anton Galun iz Završ pri Žetalah. Med pretepom sta zabodla 221etnega ženinovega brata Jakoba Mesariča, ki je kmalu nato izdihnil. Morilca so orožniki aretirali. Požigalec iz naslade je postal hlapec Avgust Koražija. Kjer je služil, je iz naslade zažgal poslopje samo zato, ker je z užitkom gledal, kako gori. Zažgal je na več mestih in napravil ogromno ikode, samo v Razvanju pri Mariboru za več ko 200.000 dinarjev. Ko so ga orožniki prijeli, je brez zadrege vse priznal in pokazal, kako je ogenj podtaknil. Vsega skupaj je podtaknil več ko 30 požarov in povzročil za več ko milijon dinarjev škode. Velik vlom pri belem dnevu je izvršil neznani vlomilec pri trgovcu Lahu na Glavnem trgu v Mariboru. ^Med opoldanskim odmorom se je skozi dvoriščno stran splazil v trgovino _ in iz blagajne odnesel 17.000 dinarjev gotovine, 2700 mark in več hranilnih knjižic, vse skupaj vredno svojih 300 tisoč dinarjev. Za vlomilcem za zdaj še ni sledu. Osebne vesli Poročili so se: V Ptuju: g. Jože Borko, režiser iz Ljubljane, in gdč. Evica Drobinova, uradnica iz Ptuja. V S p 1 i t u : g. Zvone Olup, industri-jec iz Ljubljane, in gdč. Vida Čehova, hči veterinarskega inšpektorja. — Obilo sreče! Umrli so: V Ljubljani: Edvard Černič, stavbenik in pos.; 541etna Marija Rotarjeva; Jožef Borštnar, župnik v pokoju; Albin Robič, pleskarski pomočnik; Adolf Žabjek; 771etni Franc !I Šturm; GSletni Janko Kalinšek, korektor Narodne tiskarne v pokoju; Sonja Žabkarjeva, roj. Čokljatova. V Mariboru: Leopolda Jernejčičeva, vdova po upokojenem železničarju; BlažSka-rabot; Franjo Vršič, uradnik mestne > o zt K} 'OH JA *e 2 2 g o •'C TJ <3 M M S _ IN B O -C i - * ■*. s a * « Z - c5Š'f . <9 O n- > " B " c O •— C T-J - ° *» o g > *> « 2* o * v s P _ k, > O. a j« tj -S a «*S Sj U a ca e l TJ o Eu ra BRQi )N ki a C0 O- a *«.= c y O.I O • IB o s* .JUt • b m občine v pokoju. V Litiji: 851etni Jakob Smrekar, pos. V Radovljici: Minka Jegličeva. V Kamniku: Franja Bergantova, vdova Ungerjeva. V Celju: 871etni Lovre Veranič. V Zemunu: Josip Sabotič, častnik :: pilot-lovec. V Novem mestu: Katarina Pirčeva. V Tomačevem pri Ljubljani: Lovro Blas, pos. Na Viču pri Ljubljani: Marija Traunova, zasebnica. V Trbovljah: ! 1721etni Franc Florenini, bivši pos. in gost. V Ptuju: Lizika Hratkova. — Naše iskreno sožaljeI 12.00: Plošče — 12.30: Poročila, objave — 13.00: Napovedi — 13.02: Plošče — 14.00: Poročila — 17.00: Otroška ura — 17.50: Pregled sporeda 18.00: Orgelski koncert — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: Napovedi, poročila — 19.20: Nac. ura — 19.40: Objave — 20.00: O zunanji politiki — 20.30: Pisan večer — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester — Konec ob 23. uri. NEDELJA 24. DECEMBRA 8.00: Jutrnji pozdrav — 8.15: Koncert tamburaškega septeta — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene gla6be —.9.45: Verski go-voi — 10.00: Plošče — 10.15: Samospevi — 11.00 Kvintet pihal Gregorc — 11.45: Plošče — 12.05: Plošče — 12.30: Poročila, objave — 13.00: Napovedi — 13.02: Radijski orkester — 17.00: Božične pesmi — 17.45: Ksa-ver Meško: Henrik, gobavi vitez — 19.00: Napovedi, poročila — 19.05: Božično zvonjenje — 19.15: V čaru 6ve4e noči — 20.40: Recitacije — 20.50: Božične pesmi — 22.00: Božični nagovor — 22.10: Božične pesmi — 23.10: Plošče — 23.45: Pritrkavanje — 24.00: Prenos polnočnice — Konec ob 1.30. PONEDELJEK 25. DECEMBRA 9.00: Jutrnji pozdrav — 9.05: Napovedi •— 9.10: Plošče — 9.45: Verski govor •— 10.00: Prenos cerkvene glasbe — 11.00: Tambu-raški orkester — 11.45: Plošče — 12.30: Beethoven: Klavirski koncert v Es-duru s sprem-ljevanj-em orkestra — 13.00: Napovedi — 13.02: Radijski orkester — 14.00: Otroški božič — 17.00: Božični napevi — 18.00: Plošče — 19.00: Napovedi — 19.20: Nac. ura — 19.40: Plošče — 20.00: Charles Dickens: Božična pesem — 21.15: Radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Citraški trio. Konec ob 23. uri. TOREK 26. DECEMBRA 9.00: Napovedi — 9.15: Prenos cerkvene glasbe —- 9.45 Verski govor — 10.00: Plošče — 10 20: Trboveliski nevski jazz in Cimermanov kvartet — 12.00: Plošče — 12.30: Objave — 13.00: Napovedi — 13.02: Narodne s spremljevanjem Kmečkega tria 14.00: Plošče — 17.00: Kmečka mladina in mesto — 17.30: Narodne e spremljevanjem — 19.00: Napovedi, poročila — 19.20: Nac. ura — 19.40: Objave — 20.00: Vesel večer — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. — Konec ob 23. uri. SREDA 27. DECEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav — 7.05: Poročila, napovedi — 7.15: Plošče — 12.00: Plošče — 12.30: Poročila, ob jave — 13.00: Napovedi — 13.02: Šramel »Štirje fantje« — 14.00: Poro čila — 18.00: Mladinska ura — 18.40: Delavec in izobrazba — 19.00: Napovedi, poročila — 19/20: Nac. ura — 19.40: Objave — 19.50: 30 let prve slovenske trgovske šole v Ljubljani — 20.00: Vijolineki koncert — 20.45: Plošče — 21.15: Koncert Slov. vokalnega kvinteta — 22.00: NajSovedi, poročila — 22.15: Plošče. — Konec ob 23. uri. Z nožem sta napadla posestnikova sinova Ivan Gajzek in Anton Gobec iz Stojnega sela pri Rogatcu 2Sletne-ga posestnikovega sina Avgusta Arniča iz iste vasi. Ko se je vračal domov, sta prišla za njim in ga zabodla v trebuh. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je pa kmalu nato izdihniL Podivjana fanta so prijeli orožniki. — Podoben umor se je pripetil v hiši posestnice Jožefe Potočnikove iz Žetal pri Rogatcu. Proslavljali so gostovanje teden dni po J:-.' mm ODISAN PASTA za higiensko nego ust In zob. ODISAN PASTA )e antiseptična, razkužiti va In dezodorira ustno volilno. ODISAN PASTA izvanredno čisti zobe ln preprečuje nastajanje kamna ODISAN PASTA s svojo Izvrstno aromo zelo prijetno osvežuje ustno duplino. Dobiva se povsod! Zdrave noge • lahka hoja Ako Vas pečejo noge, imate kurja očesa seVam dela trda koža in zaraščajo nohti, obiiiite našo prodajalno. V higiensko urejeni pedikuri Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brc* kemičnih sredstev. Utrujene noge Vam osveži v posebni kopeli in s pravilno masažo. Pedikura in masaSa nog din 10*— i Radio LvuMfana od 21. do 27. XII. 1939. ČETRTEK 21. DECEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav — 7.05: Napovedi, poročila — 7.15: Plošče 12.00: Plošče — 12.30; Poročila, objave — 13.00: Napovedi — 13.02: Operni trio — 14.00: Poročila — PETEK 22. DECEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav — 7.05: Napovedi, poročila — 7.15: Plošče — 11.00: Šolska ura — 12.00: Plošče — 12.30: Poročila, objave — 13.00: Napovedi — 13.02: Radijski orkester — 14.00: Poročila — 18.00: Ženska ura 18.20: Plošče — 18.40: Francoščina — 19.00: Napovedi, poročilla — 19.20: Nac. ura 19.40: Objave — 19.50: Fotografska kamera in lepota Slovenije — 20.00: Plošče - 20.30: Schubert: Maša v G-duru za zbor in orkester. Izvaja Sattnerjev zbor in Radijski orkester. Dirig. D. M. šijanec — 21.20: Plošče — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Trio: klarinet, viola in klavir — Konec ob 23. uri. SOBOTA 23. DECEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav — 7.05: Napovedi, poročila — 7.15: Plošče — V. Ttt ^DRUŽINSKI TEDNIK 9 RENESANČNA NOVELA ŽRTEV PONOSA IN LJUBEZNI Zgodba o florentinski lepotici* Id }e morala izbirati med ljubeznijo Cezarja Borgia in zvestobo do svojega moža Mlada žetna ee Je popolnoma predala plenu. Življenje j* bil« vendar danes V palači Tostanri so imela gostijo. Mize v velika dvorani eo bile bogato obložene z blestečimi svečniki in zia>to Posodo, polno južnega sadja. Medila luž je obsevala velike stene okrašene z gobelini. Služabniki so sipali na mize cvetje in polnili zlate kupe * rujnim vinom. Skozi visoka okna je donela pečem gondolijerjev, ki so se medsebojno pozdravljali, vselej, kadar 6ta se srečali dve gondoli. Benetke, bogate Benetke eo ljubile veselje in noči, posute z zvezdami. Južno nebo je v tak-Snih nočeh bariunasto modro in meče svoj zvezdnati sij na marmornate palače, ki se zrcalijo v morju. Močtd gondolijerji Ro se opirali ob vesla zibajočih ee gondol in srebrni mesec je vabil na gostijo. Iz gondol, obloženih z dragocenimi preprogami, zdaj pa zdaj zaslišal ženski smeh ia zvok hitenj. Pod Rialtovim mostom je plut. krrjsna gondola. Na blazinah sta ležala dva mladeniča. Eden izmed njiju je prepeval: »V Florenci so najlepše ženske!« Majhna bela roka je gladila negovano brado in lepa usta. Cezar Borgia je vprašal svojega prijatelja: >In praviš, da je prišla iz Florence, Antonio.« »Da tako sem slišal Cezar,« je odgovoril prijatelj. »S seboj je prinesla stavo fl-orentinake lepote.« »Potem nri povej o njej vse, kar veš!« je dejal Cezar in dvignil svojo lepo glavo. Mesečina je obsevala njegove temne kodre in njegov bledi obraz. Na njem se je zrcalilo poželje-nje okrog mehkih, čutnih ustnic. Antonio je vzel lutnjo na kolena ln udaril na strune. Pel je: »Njeno teto d*. rK>ijmmo ljubezensko sredo. L* 1 je umreti za en sam njen »utcuijaj. Njena ramena so kakor bele Ulije, in njena usta kakor vzdihljaj zaljubljenca.« Cezarjevo čelo se je zmraSlo. »Norec, nisem te vprašal po temi Kaj pa njena krepost?« Lutnja je spet zadonela: »Njena krepost je prav tako neskončna, kakor rlat prstan, kd ga ji je, vezanega s svojim imenom, podaril markiz To-stani. Ne pozaini, da sva dane« njegova gosta. Osebno si mu dobrodošel, Cezar Borgia.« Antonijev opomin je zvenel kakor tiha prošnja. Knez je vstal in poeledal v laguno. Pretegnil je svoje vitko telo in delal: »Vzamem si, kar mi ugajat Kdo more Cezarju Borgi# braniti, če hoče poljubljati. Zapoj mi Antoniol O ljubezni, o lepih ženskah in o starcih, ki jih mlade žene varajo!« In Antonio je zapel— V markizlnem budoirju je spletična pravkar spenjala svoji gospodarici razkošno obleko. »Zelo lepi ate!« je dejala spoštljivo. Mlada žena je gledala skozi veliko okno. »Res!?« je vj»rašala zamišljeno. Tisti trenutek se je spomnila svoje preteklosti. Lepa je, mlada in bogata. Dekle ji res lahko zavida. Prisluhnila je v noč. Nekdo je prepeval pesem o ljubezni. 2al, njen mož na bil več goreč ljubimec. Bil je bolj podoben očetu, ki bi mu morala biti hvaležna, da jo je re^il revščine in bede. Ladja s pevcem je priplula do stopnic. Izstopila sta dva krepka mladeniča in služinčad jima je posvetila v hišo. »Eden izmed obeh je prepeval.« je premišljevala markiza, »le komu je bfla pesem namenjena?« Šele, ko 60 se poleg nje tiho zaprla vrata, ee je zbudila iz sanj. Z globokim poklonom je spletična odšla in pustila markiza in njegovo ženo sama. »Gostje že čakajo na gospodaric*,« je dejal markiz, stopil tik mlada žeae ia jo poljubil na bele čeJo. Njegov kratek žametast suknjič je bal bogaito okrašen z zlatom ia na zlata verižici mu je visel meč. Njegova drža je bil« še zmerom vzravnana ia njegova hoja dostojanstvena, toda na medlih potezah njegovega obraza ia na sivih laseh m spoznal starost »Poglej, Fiametta, prinesel sem M darilo«, je dejal ia pokazal aa šfeaHioo ▼ svojih rokah. »Zapri svoj« lep« oči« je prosil in Fiametta je ubogala. Nato ji je obesil blesteče bisere okrog belega vratu, da jo je kar strealo, tako hladni so biH. »Zdaj pa poglej!« Ve« srečen je peljal markiz svojo ženo pred ogledalo. »Tvoja lepota je vredna teh biserov«, je občudovaje dejal. Fiametta je s prsti gladila bisere in dejala: »Biseri pomenijo solze!« Na moževem obrazu je smehljaj zamrl. »Te solze bom rad namesto tebe prelival«, je dejal. »Zdaj pa pojdi!« Ko sta bila že pri vratih se je pa ustavil in dejal: »Ljubim te Fiametta, •ljubim, kakor nisem ljubil še nobene ženske pred teboj! Reci mi tudi ti, da me ljubiš!« Pogledala ga je v oči in dejala: »Ljubim te, do smrti, kakor sem ti prisegla. AH me boš spremil?« Nato sta po širokih stopnicah odšla ▼ dvorano. Cezar 6e je lepo naslanjal na ste-i ber in čakal. Dobro se je zavedal, da g« edaupin« gostov skrivaj občudujejo. Nekateri so ga gledali sovražno, drugi ljubeznivo. Ceear ee je p« samo smehljal ia obsipal ve« z ista vljudnostjo. »Najtepšl moški ▼ ItaMji« so ti Šepetate dame. »Njegovih dogodivščin ni mogoče prešteta...« »T« dogodivščine p« pogosto trajajo samo eno noč!« jih j« zagovoril neki gizdafco. »AH veste gospod RaveM, da rimski bik rad drug« krona t rogovi, ki jih nosi bik na njegovem ščitu?«, je še porogljivo vprašal. Plemič, ki so mu veljale te besede, se je neopazno stresel in pogledal k stobru. Prav ta trenutek se je njegova ženil zasmejala Cezarjevi šaljivi opazki. Ta smeh ga je zbodel v srce, da mu je roka nehote ostala na ročaju meča, ko se je priklonil. Na zadnji stopnici sta stala markiz in Fiametta. Cezarjeve oči, vajene lepote, eo dopadljivo počivale ua njej. Fiametta je ped tem pogledom zardela in pobesila glavo. »Dobrodošli Cezar Borgia!« Kakor skozi meglo je Fiametta slišala pozdrav svojega moža. Ko ji je pa visoki gost poljubil roko, je razumela, da je njegova pesem veljala njej. »Dovolite mi, da popeljem k mizi najlepšo Benečanko!« je dejal Cezar z glasom, ki je v njem zvenelo zmagoslavje. Markiz je pa hladno dejal: »Pravkar sem vas bo tel prositi za družbo, prehiteli ste me.« Pri mizi je sedela Fiametta med svojim možem in Cesarjem. Čisto na drugem mestu je sedel Antonio in žalostno gledal, kako je njegov prijatelj in gospod napolnil kupico njej, ki »o je on skrivaj ljubil. Napeto je poslušal, kaj se pogovarjata, toda zaradi hrupa v dvorani ni mogel ničesar razumeti. Cezar se je nagnil naprej in pogledal markizu v obraz. »Najbolj vzvišeni stvari na svetu sta po mojem mnenju ljubezen in borba,« je izzivalno dejal in dvignil čašo. »Še višje cenim čast,« je ledeno odgovoril markiz,- njuni čaši, pa sta zazveneli kakor dva meča. Fiametta je srknila rdeče vino, kakor bi poljubila ljubljene ustnice, nato je pa plalio vprašala: »Ali znate peti?« »Še boljše plešem,« ee je zasmejal Cezar, pijan od poželjenja in vina. V dvorani eo zapele viioline. Cezar ee je priklonil Fiametti in smeje se dejal markizu: »Z vašim dovoljenjem!« Markiz je prikimal in iskal Fiame-ttine oči. Njegovi roki sta se oprijeli čaše. da ne bi zgrabil ženo za roko. Gledal je za njo, ko je stopala s Cezarjem v plesno dvorano. Povsod so jo spremljali občudujoči pogledi. »Do smrti te ljubim, kakor sem prisegla«, t »• je tiho ponavljal in napravil globok požirek. Trikrat mu je moral natočiti služabnik čašo, odkar je Fiametta odšla s Cezarjem na ples. • tako lepo! DoAg* leta samote jo čakajo.. Morda ne bo nikoli več videla Cezarja. Nerazumljiv strah jo je zgrabil za srce. Še je bil tu poleg nje, akoro stisnila ga j« za roko. »Razgreti ste, Fiametta!« je dejal Cezar ia j« privil nase. Videti je bilo, d« je razumel njen blaženi smehljaj, kajti nadaljeval j«: »Pojdi i menoj draga na balkon!« »Kakor ukazujete,« j« lahkoto« da- jala Fiametta. Neopazno sta smuknila na temni balkon. »Kako dobro veste, česa mi manjka,« je dejala Fiametta in se pahljala s pahljačo. »Sveži zrak mi bo dobro del.« Cezarjev glas se je tresel, ko je dejal: »Ali veste, kaj manjka meni?« Markiza je prisluhnila njegovemu glasu in plaho dejala: »Ne.« Čakala jo na njegov odgovor. »VI Fiametta,« se je razvnel Cezar Borgia. »Oh, zakaj mi ne morete verjeti, zakaj ne more žar moje duše ogreti vašega srca?!« Mlada žena se je naslonila na stebre. Na roki. ki jo je proseče dvignila v obrambo, je čutila vroče Cezarjeve poljube. »Prosim vas, pri Materi božji vas prosim, molčite,« je proseče de- jala. Kakor odmev Ji Je šumela v ušesih Cezarjeva prošnja: »VI Fiametta 1« Še preden j« mogla odgovoriti, so ji va-oče ustnice zaprle usta s strastnim poljubom. »Fiametta, ali me ljubiš?« je vprašal Cesar. Bret besed mu je ovila bele roke okoli vratu in ga poljubljala kakor še nikoM nikogar. »Moja moraš biti za zmerom, še to noč bova zbežala iz Benetk,« je šepetal Cezar. Fiametta j« utrujeno odgovorila: »Pojdiva nazaj, k mizi.« Toda Cezar jo je še zadržal: »Eno samo besedo še,« je dejal. »Ah greš z meooj?« Fiametta je kakor v snu odgovorila: »Cezar, ubijal me « »Ne,« je zmagoslavno vzkliknil Cezar. »Samo svojo srečo hočem. Glej, tu 9podaj te ho o polnoči čakal moj prijatelj Antonio z gondolo. Ko se vrneva k mizi, reci, da te boli glava. Namesto da bi šla v svojo sobo, zbeži k meni.« Ko sta se vrnite k mizi, je na Cezarjevem obrazu ieral nasmešek Markiz je na Fiamettinem obrazu takoj zapazil bledioo in zaskrbljeno dejal: »Bleda si, Fiametta.« Na Fiamettinem obrazu Je zaigral rahel nasmešek, ko je dejala; »Samo majhen glavobol, takoj bo spet dobro. Tako dobri ste.« Cezar je skočil pokonci in vzkliknil: »Ne smete trpeti! Moj prijatelj Antonio vam bo takoj prinesel izvrstno zdravilo.« Odšel je k Antoni ju, še preden se mu je mogla Fiametta zahvaliti. Kmalu se je vrnil nazaj in poželjivo ogledoval lepo gospoda, rko. Fiametta je počasi dvignila svojo desnico nad čašo z vinom, da se je iz njenega prstana vsul v kupico bel prah in ee pomešal z vinom. »To mi bo takoj pomagalo,« je dejala, »in vse bo spet dobro.« »Upajmo.« se je nasmehnil Cezar, dvignil čašo in ji napil: »Na vaše zdravje, Fiametta!« Tokrat je Fiametta željno izpite vino in postavite prazno čašo na mizo. Nekaj trenutkov je zamišljeno gledala predse, potem je pa omahnila v blazine. »Pri Materi božji, umira!« je zavpil markiz, ki se je komaj še brzdal. Toda Cezar ga i« pomiril- »Bodita brez skrbi, samo lahka omotica « Med gosti Je nastal hrup Zbirali so ee okrog markize, dokler je mol ni odnesel v njeno soba Takoj nato se Je Cezar posloviL Njegov načrt se je torej rxv»ročil Zenske so res presneto zvite, kadar gre za ljubezen. Kdo bi pričakoval kaj takšnega od krepostne Flamette? Na zjutraj jo bo že pripeljal nazaj. • Ura je že odbila jx>lnoč, toda Antonio je še zmerom čakal z gondolo pred markizovo palačo. Naposled je stopil k služabniku 'n ga vprašal, kako gre markizi. »V vino je stresla strup in je pred eno uro umrte.c je odgovoril možak Baklja, ki jo je vrgel v vodo. je zacvrčala in ugasnila. Tiho je odrinila gondola od brega. »Da, d« ljubezen « je vzdihnil gon-dolijer, ko je zaslišal, kako Antoitio bridko ihti v baržunaste blazine... Continental Tratno darilo za Božli! • • • Ivan Legat Liubliana Prešernova 44 Tel. int. 26-36 Maribor Vatrtnska 90 TeL int 24-34 mintRVB RADIO SvetovnoznanI dunajski izdelek dobavlja: RAMOVJU. Liubliana, Dalmatinova ulica 13 Talsfoa 33-83 polog hotal« Strukol »Ljubim na Fiametta. ft tudi vi mene ljubite, boste ifeeiall drevi s menoj!« Večni popotniki moria Ladijske razbitine in ,mrtve‘ ladje Kako uničujejo razbite in nasedle ladje, da ne ovirajo pomorskega prometa Nedavno so svetovni časopisi objavili poročilo iz kanadskega pristanišča Halifax, da so kanadski ribiči opazili v Baffijskem zalivu plavajoče ladijske razbitine z napisom: »Fanny E. Wolston«. Spet so brali ribiči ime, ki je že pol stoletja bilo zavito v temo. Te razbitine so že vse od leta 1891. igrače valovom Atlantskega Oceana. Ladje, ki so plule po tem morju, so jih opazile nič manj ko dva in tridesetkrat blizu rtiča Horna, v bližini Azorov in ob severni obali ameriške celine. Doslej se ladjam, ki plovejo po morju samo zato, da odstranjujejo ladijske razbitine, še ni posrečilo, da bi te razbitine, ki so nevarne tudi za druge ladje, potopili. Iz poročil posebnega urada, ki zabeleži potopitev vsake ladijske razbitine »Branch-Mydrografic-Officea« v Združenih državah, smo izvedeli, da je bila »Fanny E. VVolston« dvojambor-6ka jadrnica. 15. oktobra 1891. se je obložena z lesom pri rtiču Hatteras razbila. Posadka jo je zapustila šele potem, ko so se potrgale vse vrvi in ko se je ladijski trup razbil. Poslednjič so jo videli 20 februarja 1895. Takrat je bila štiri sto morskih milj oddaljena od georgijske obale, približno v isti legi s Savamvahom. Neki francoski vo;ak je na zahodni fronti ujel balonček, ki je na njem privezan zadnji Hitlerjev govor v rajhstagu. Taksme balončke so bili Nemci v propagandne svrhe spustili nad Francijo. Kakšen uspeh so s tem dosegli, še ne vemo. Nič manj fantastična pot teh večnih popotnikov morja je pot jadrnice »Alma Cummings«, ki je januarja leta 1895. odplula iz Jamaice proti Bostonu. Ob koncu februarja je zašla v strahoten orkan, ki je razbil oba jambora in vse rešilne čolne. Po celodnevnem boju z valovi je že popolnoma izčrpano posadko rešila angleška ladja »Queens-more«. Poizkusili so odstraniti ladijske razbitine, tako da so Jih polili s petrolejem in zažgali. Toda ogenj ni dosegel takšnega uspeha, kakor so bili pričakovali. Cez nekaj mesecev so jo srečali na Ekvatorju z zoglenelim krovom. Tudi ponovni poskus, da bi ostanke ladje potopili, se je ponesrečil. Ničesar se ni slišalo o njej, dokler je niso končno čez poldrugo leto 21. septembra 1896. leta po katastrofi pri Colonu potegnili ra kopno. Ladje, ki ostanejo ladijske razbitine, so skoraj brez izjeme lesene ladje. Lesene ladje so pogosto še natovorjene z lesom. Z vodo napolnjene železne ladje bi se tudi z lesenim tovorom hitro potopile. Narobe pa lahko lesene ladje, kakor kažejo gornji primeri, leta in leta plavajo po morski gladini, ne da bi se potopile. Se bolj fantastični, kakor so ta dolga potovanja ladijskih razbitin, so primeri, ko popolnoma nepokvarjene ladje, z razpetimi jadri, toda brez žive duše na krovu, plavajo po morju. To so skrivnosti morja, ki jih, v nasprotju z ladijskimi razbitinami, ne moremo še pojasniti. Takšna »mrtva« ladja je bila ameriška jadrnica »Maria Celeste«, ki je leta 1872. brez gospodarja plula po severnem delu Atlantika. Ladja je pred dvema tednoma odplula iz New-yorka v Evropo. Posadka je štela šestnajst mož. Kapitan je imel s seboj tudi ženo in otroka. Ko so ladjo našli, je bilo v njej vse v najlepšem redu. Jadra so bila razpeta, vsi rešitei čolni pripravljeni. Perilo moštva se je na vrvi sušilo in v kajuti je bila na mizi še nedokončana večerja. Toda nobene žive duše ni bilo na ladji in kolikor daleč je segel pogled, ni bilo videti nobene ladje. Sledu o kakšnem morebitnem boju ni bilo nobenega. Kapitan je poslednjič vpisal hitrost ladje v knjigo tisto jutro, ko so ladjo našli. Dogodka z jadrnico »Marie Celeste« še do danes niso mogli pojasniti. Izpovedi nekega starega pomorščaka po m-enju strokovnjakov ne gre pripisovati koke posebne važnosti. Ta pomorščak je izjavil, da so »Marie Celeste« napadli morski roparji. Ti naj bi posadko, kapitana in njegovo družino pomorili in pometali njihova trupla v morje. Samo on se je bil rešil, ker je iz maščevanja pomagal roparjem. Maščeval se je pa zato, ker je moral zaradi svoiih nekdanjih prijateljev preveč trpeti. V resnici ni bila ta izpoved nič drugega kakor bajka, ki jo radi pripovedujejo mornarji vseh časov in dežel. V preišn.iem stoletlu so ladje naletele na roparje samo še v severnem delu Atlantika, v bližini maroške obale Zadnjega morskega roparja Benita de Šota, ki je ropal na odnrtem morju so leta 1833. v Cadisu obesili. Skrivnost ladje »Marie Celeste« je ostala pa še do danes nepojasnjena. Druga takšna skrivnost, precej podobna oni z ladjo »Marie Celeste«. obdaja ladjo »Re^olven«, ki 1o je leta 1884. brez posadke ob Labradorju našla angleška vojna ladja »Mallard«. Tudi tu so bila jadra razpeta, stranske luči so še zmerom svetile in v štedilniku ladijske kuhinje je še zmerom gorel osen,j. V kanitanovi kaiuti so našli mošnjo z zlatniki, ki je z nitmi, kakor so izvedeli iz listin, hotel plačati tovor slanikov. Vojna ladja je pripeljala prazno ladjo v luko Halifax. O skrivnostni usodi njene posadke pa nismo nikoli ničesar izvedeli. PLAČAJTE NAROČNINO! Angleško obalo branijo pred sovražnimi napadi orjaški topovi. Na sliki vidimo maskiran top, prepleskan tako, da ga ne opazijo sovražna letala. Medvedje ne preneso česna Newyork, decembra. Neki ameriški zakonski par je slučajno odkril, kako lahko prepodiš tudi najnevarnejšega medveda — kosmatinca. Ta mladi zakonski par je taboril v velikem narodnem parku. Zakonca sta opazila, da se medvedi hrane s česnom niti ne dotaknejo. Da bi se prepričala, če je to resnično, sta medvedu dala nekaj glavic česna. Medved ga je samo ovohal in pobegnil tako hitro, kakor da bi ga zasledovali lovski psi. Ranjen pes je sam odšel v bolnišnico Rim, decembra. V mestu Spezziji v Italiji je ranjen pes sam odšel v bolnišnico, da mu tam zavežejo rano. Pred nekaj dnevi so prebivalci tega mesta opazili mladega lovskega psa, ki se je komaj vlekel ob hišah. Pes se je komaj privlekel do bolnišnice im do dvorišča. Ko ga je čuvaj že hotel napoditi, je zdravnik, ki je šel prav tedaj mimo, opazil, da je žival ranjena. Odredil je, naj psa odnese v bolnišnico. Zdravnik je ugotovil, da ima ranjeno in zlomljeno prednjo nogo. Takoj so ga operirali in mu dali nogo v sadro. Pes bo ostal v bolnišnici tako dolgo, dokler se ne bo oglasil njegov gospodar. Juha in kolač iz — krizantem Tokio, decembra. Najbolj priljubljena in najstarejša japonska cvetlica je nedvomno krizantema. To prelepo cvetlico omenjajo že v spisih iz časov Konfuzija. K nam v Evropo so jo pa prinesli šele leta 1789. Na Japonskem goje krizanteme v tisoč in tisočih različnih vrstah in oblikah. Majhne in okrogle kakor nekakšne žogice, pa tudi velike in široke kakor pahljače. Japonci tako ljubijo to cvetje, da ga ni vrta, kjer ne bi cvetele krizanteme, če gre Japonec mimo cvetočega vrta krizantem, je dolžan, ustaviti se in si vsaj nekaj sekund ogledovati cvetje. Nekoliko bolj nenavadno je pa, na Japonci to prelepo cvetlico tudi — jedo. V slehernem japonskem hotelu i lahko brez skrbi naročiš juho iz kri-zantemovih listov, takoj ti jo bodo' brez ugovora prinesli. Lističi neke po- j Po svoji zunanjosti, pa tudi po svoji notranjosti, je ta zgradba prav nenavaden in zanimiv primer moderne arhitekture. Najbolj zanimiva v tej hiši je zanesljivo okoliščina, da v njej ni nikjer stopnic. Hiša ima 13 nadstropij, toda namesto stopnic vodi do vrha nekoliko nagnjena jeklena M' v Iti /1 - Angleški kralj Jurij VI. je prejšnji teuen obiskal an;!c ke voake na zahodni fronti. Na sliki ga vidimo pri pregledu angleških strelskih jarkov na Francoskem. -—■» .v: rO-. _________________________________ Podmornice igrajo poleg min glavno vlogo v dana‘nji vojni. Slika rm ka že nemško podmornico, ko se vrača s pohoda v angleške vode v domače pristanišče. sebne vrste te lepe cvetlice imajo pa tako čudovito nežen duh, da jih hranijo za nadevanje in začimbo kolačev in potic. Med ženinim pogrebom so ga prijeli Rim, decembra. V mestu Tavernola San Felice v italijanski pokrajini- Benevento, se je med pogrebom zasebnice Giuseppine Teste — umrla je nenadne smrti — dogodilo nekaj prav nenavadnega. Med tem ko so krsto z mrtvim truplom prinesli na pokopališče, so prijeli moža pokojnice. Pogrebne svečanosti so takoj prekinili Moža so namreč obtožili, da je ženo. ki je bila v blagoslovljenem stanju tako neusmiljeno pretepel, da je zaradi udarcev umrla. Truplo so morali odnesti s pokopališča zaradi sodne obdukcije. Dognali so pa, da žena ni umrla od udarcev. Moža so oprostili, ženo so pa drugi dan pokopali. Najstarejša mačka na svetu Newyork, decembra. Američani so prepričani, da je poginila te dni najstarejša mačka na svetu »Tommy«, stara 24 let in last dr. W. L. Clarka iz Newyorka. Ko je »Tommy« izpolnila 21. leto, je priredil njen lastnik pravo, pravcato gostijo in povabil nanjo vse .znance* male »Tommy«. Hiša v obliki valja Milano, decembra. Italijanska tovarna za avtomobile »Fiat« je zgradila za svoje delavce prav nenavadno hišo, v obliki 25 metrov širokega valja. Ta nenavadna zgradba Je višja ko 50 metrov; od-daleč je videti kakor velikanska igrača. ,pot‘ v vijačni obliki. S te nenavadne poti je možno priti po posebnih hodnikih v stanovanja, ki so visoka po 5 metrov. Tla v sobah teh stanovanj so nekoliko nagnjena, zato pohištvo nima povsod enako dolgih nog. Postelje imajo ob vzglavju za nekaj centimetrov daljše noge kakor ob vznožju. Stanovalci pa tega kajpak nič ne čutijo. Poslopje je tovarna zgradila samo za počitek delavcev in za obolele otroke delavskih družin. Tudi Švica je po zgledu drugih držav sprejela ženske v svojo armado. Na sliki vidimo dve ženski v vojaški suknji, ki opravljata sanitetno službo. ' f' ST RAZIŠČE fe posrečilo odkriti njeno i vitko linijo ln gibčnost plesalka zahvaliti samo ■ - Spoietka so njen načrt sprejeli precej skeptično, in sicer zato, ker mnogi ljudje ne vedo, da so papige pogosto bolne na jetrih in na žolču, ali pa da so kanarčki zelo nagnjeni k zamisel mmsvm. rt! Newyork, dec V najstarejšem rudniku v »Benanza-Sutu«, ki je bil že setletij zapuščen, so odkrili zlato žilo. Ta žila je Široka pi metrov. Globine, ki vanjo Pravila za moške, toda samo za — Američane Boston, decembra. Nedavno je neki vesel Američan iz Bostona objavil v nekem časopisu zelo zanimiv recept za moške, kako lahko dosežejo srečo v svojem zakonu. Med drugim svetuje Američan svojim tovarišem tudi to-le: »Ako hočeš, da bo tvoja žena lepa in da bo s svojo lepoto zbujala zavist pri tvojih prijateljih in pri svojih prijateljicah, ji daj zmerom dovolj denarja. Z njim bo lahko postala tisti Ideal lepote, ki po njem tako hrepeniš. Z ženo govori zmerom odkrito o svojih načrtih in trgovskih opravkih, sploh o vsem, kar hočeš storiti. Vedno jej z nasmejanim obrazom, čeprav je jed prismojena, preslana ali Pa prekisla. To naj bo kazen za vse tvoje grehe, ki si jih storil dopoldne ali snoči. 2eno vodi zmerom s seboj na vse Babave. Nikdar ji ne govori da se v njeni družbi ne počutiš tako dobro kakor, kadar si brez nje. 8 svojo ženo se nikar ne prepiraj. Ne pozabi, da je žena že po svoji naravi nelogična. Ko pridei domov, postavi dežnik in klobuk na svoje mesto. Kadar kadiš, pstri, da ne boš otresal pepela po tleh. In, če si dober zakonski drug, bodi Vselej vljudem in obziren do svoje žene, tako kakor si bil pred poroko.« Tako pridiga neki vesel Američan, prepričan, da mora tisti mož, ki se ravna po teh nasvetih, doseči harmonijo v zakonu, če hoče ali pa ne. Napoleon kot romanopisec Pariš, decembra. Francoski časopis »Revue du monde« objavlja v svoji najoovejši številki nedokončan roman, ki ga je osebno napisal slavni francoski cesar Napoleoni. Ta roman je Napoleon začel pisati, ko je bil star 26 let in kot zaročenec mlade in lepe deklice Desiree Clarie, ki se je poar.eje poročila z Bemadot-tom. Vse svoje življenje je Napoleon pazljivo varoval ta 13 strani obsegajoč rokopis. Zanimivo je, da ga je vzel • seboj tudi v pregnanstvo na otok svete Helene. Bolnišnica za ptice Newyork, decembra. Iznajdljiva Američanka, gospodična Margareta Shyrova, je prišla na prav svojevrstno idejo. Ustanovila je bolnišnico za r1' L pa i— --pljučnici. Gospodična Shyrova je L... prav kmalu uresničila. Pred 1__ Je v Haustonu, v lepi vasi države Te-xas, ustanovila moderno bolnišnico za ptice. V njej je danes že mnogo krilatih pacientov. Gospodična Shyrova je voditeljica te bolnišnice, pri delu ji pa pomagajo še tri izvežbane bolničarke. Ptičja bolnišnica ima svojo operacijsko dvorano, opremljeno z najmodernejšim orodjem. Nad kletko vsakega pacienta visi tablica, kamor pišejo njegovo vročiro in potek njegovega zdravljenja. Cene »dravljenja so pa v tej bolnišnici razmeroma zmerne. Za celokupno zdravljenje ptice plačaš samo 225 din. Kljub temu se je pa gospodični Shy-rovi s tem požrtvovalnim delom celo posrečilo, zaslužiti lepo vsoto dolarjev. Šepava štorklja v Lienenu Lienen, decembra. V mestu Lienenu na Westfalskem je te dni ustavila promet in zbudila veliko pozornost neka štorklja. Mirno in dostojanstveno je korakala po mest- Nai filmski znanec Benjamino Gigli Je na gornji sliki kaj čudno maskiran: slavni tenor je namreč prevzel glavno vlogo v filmu »Pojoči norec«( zato ga ni kaj lahko spoznati. Finske skavtke so svoji državi storile velike usluge v času mobilizacije. Na sliki jili vidimo pri delu za zatemnitev Helsinkija. snih ulicah in se ustavljala pred nekaterimi hišami. štorkljo so z lahkoto ujeli. Na njeni nogi so našli kovinast obroček, na njem so bili napisani njeni »osebni podatki«. štorklja je bila last nekega kmeta Gustava Sclieferja, ki jo je vzel k sebi. ko je bila še mladič in je padla iz Od vseh držav na svetu ima največ prebivalcev Kitajska: okoli 450 milijonov. Za njo pride Indija, ki ima 360 milijonov prebivalcev, nato Sovjetska Rusija s 170 milijoni. Združene ameriške države 130 milijonov, Nemčija z Avstrijo in Sudetskimi pokrajinami 79 milijonov, Velika Britanija 48 milijonov, Japonska 72 milijonov, Brazilija in Italija po 44 milijonov, Francija pa 42 milijonov prebivalcev. Zakaj pravijo na Francoskem cenzuri »Anastazija« ? Pariz, decembra. Odkar se je na Francoskem začela vojna, so se začeli pojavljati po časopisih beli prostori tako, kakor pred 25 leti. To je delo cenzure ali »Anastazije«, kakor jo v Franciji imenujejo. Ime »Anastazija« je dobila, kakor piše revija »Match«, že v re>re-sanci. Ni še zanesljivo, ali je to resnično ali ne, še manj pa vemo, zakaj ima francoska cenzura to nenavadno ime. Anastazija je živela za cesarja Va-lerijana. Ves svoj prosti čas je porabila za to, da je gojila cvetje. Cesar se je v to mlader.ko zaljubil. Toda ona ga ni maraia in ga je odbila. Cesar se je pa zato kruto maščeval. Najprej ji je dal odrezati jezik, potem pa še obe roki in nogi. V nekaterih državah je postala cenzura v svetovni vojni že kar nesmiselna. Tako na primer v Franciji, kjer so zaplenili tudi poročila, ki jih je prinašal »Journal officiel«, »uradni časopis«. Zahtevajte za Vaše žimnice in tapecirano pohištvo />V,J/A ŽIMO samo z zaščitno plombo STERILIZIRANO Naša žima je higiensko očiščena In sterilizirana na pari 115“ C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker je slabo in nehigiensko izdelana, ni desir.ficirana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji in mrčes. Prepričajte se pred nakupom! Naše cene so najsolidnejše! Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo STERILIZIRANO Admiral Byrd je vzel s seboj v Antarktiko tudi poseben avtomobil, pravo snežno križarko, ki ima v svojem trupu prostora za štiri ljudi, na strehi pa lahko nosi s seboj letalo. V krogu: admiral Byrn, če bi bili samo tedniki in mesečniki, ne pa tudi dnev-niKi. Na razdaljo 300 kilometrov so fotografirali Clkago, decembra. Nekemu inženirju iz Washingtona je uspelo fotografirati moža, ki je bil v Newyorku in tristo kilometrov oddaljen od fotografskega aparata. To ni bilo lahko delo. Znano je, da so delali doslej posnetke na največjo oddaljenost osemdesetih kilometrov s teleskopi, ker bi jih drugače zemeljska obla ovirala pri delu. Toda nedavno so neki inženirji premagali tudi to oviro. V ta namen so montirali v velik pobr.iški zrakoplov poseben teleskop. Odleteli so in se dvigali vse više in više. Ko so se dvignili do višine 6.480 metrov so sl morali natakniti maske za kisik. V istem času so v Newyorku začeli s televizijsko oddajo. Predsednik zračnih linij v Združenih državah, bil je tudi v zrakoplovu, je pozdravil direktorja newyorškega radia gospoda Davisa Sarnoffa. Ta je stal na strehi erega izmed newyorških nebotičnikov Začul se je klic napovedovalca iz zrakoplova: »Gospod Samoff nasmejte se ln glejte naravnost.« Fotograf v zrakoplovu, ki Je bil takrat ravno nad Washlngtonom je sprožil. Slika, slikana na razdaljo tristo kilometrov, Je prav dobra in Jasna. Vitka linija 8 pomočjo — riža Newyork, decembra. Ameriški plesalki Gysy Nini, ki nastopa v nekem newyorškem nočnem zabavišču, vse žene zavidajo njeno vit-kot, gibčnost ln prožnost. Pred kratkim se je pa ie nekemu časnikarju v Za se ima lepa rižu. Zanesljivo boste trdili, da to ni mogoče, saj riž vendar redi. Gysy Nini pa riž sicer je, toda prej vsak večer krožnik te izvrstne še presne jedi potrese po tleh... »Svojo gibčnost sem sl ohranila samo tako,« je ljubeznivo pojasnila plesalka, »da vsako zrnce riža posebej poberem s tal. Ta način telovadbe najtopleje priporočam sleherni debeli dami.« Vojaško življenje Je "včasih na moč dolgočasno, posebno še življenje, kakršno poznajo danes us zahodni fronti. Na sliki: Neki nemški vojak sl pri- pravlja 'kosilo krompir, ki ga je nabral na polju. I/ lasa švicarska »Radiozeitung« piše: Mali Hans se vrne z otroškega igranja in doma pripoveduje, da ni bilo prav nič lepo. Njegov gostitelj Gttn-ther mu namreč niti tega ni dovolil, da bi se igral z njegovimi igračami. »Ko sem bil jaz tako majhen ko ti,« meni oče, »tega ne bi bil mimo prenesel. Vael bi bil svojo čepico m šel.« »Veš, očka, od tvojih časov se je mnogo spremenilo,« odvrne nadobudni sinček. »Jaz. vidiš, sem mu pripeljal dve gorki zaušnici in ostal.« (Natanko v skladu z vsem drugim, kar se je od tistih dob spremenilo — ugotavlja »National Zeitung« iz Bazla.) Francozi imajo na zahodni fronti, kakor kaže naSa slika, težke topove, ki z njimi utrdbeno črto. Vsi topovi so zakriti z mrežami. obstreljujejo Siegfrledovo Listek ..Družinskega tednika** Nevarne igrače Tisto dni pred Božičem so trgovine igrač polne vnetih obiskoval-:: cev. Starši, pa tudi prijatelji in;; sorodniki otrok po cele ure hodijo’ med raastavljenmi krasotami ini- , ... . . . . . izbirajo svojim ljubljencem, kakor IJ® Singer zbudil m probl«i, ki si je tudi svoilm Ženom nrimeme Igrače 4z njim toliko casa glavo belil, je b tmdi svojim žepom primerne igrače.;; Tako sem tudi jaz krenil lani;; tik pred božičem v eno takih trgovin. Nekoliko iz radovednosti, deloma pa tudi zato, da W kupil;; svojemu malemu nečaku majčken;; model zrakoplova z vdelanim motorjem, ki se da navijati. To je, Je zatrjeval prijazni lastnik tr- »osta. Da mi svojo trditev tudi do- ČUDNI UUDJE • ČUDEN SVET Za naše šivalne stroje se imamo zahvaliti sanjam. Da, da, prav sanjam. Izumitelj, znani Singer, se je dneve in tedne ponoči in podnevi mučil s problemom šivalnega stroja in je iskal rešitve za pričvrstitev igle, ki se nam zdi danes tako samo po sebi razumljiva. Nekoč se mu je sanjalo, kako neki ulan meri nanj z napeto puščico. Na konici puščice je bila pa v ušescu vtaknjena plapolajoča zastavica. V tistem trenutku se rešen. Tako se je spomnil, da spada uho na konico igle in ne kakor pri navadni igli — na začetek. Švedski naravoslovec Linne je uvedel kaj čudna odlikovanja: može, ki govineTena na jzab^ne jSh, na j -; I*®. « * poučnajših ki obenem najneškod- \nle ™ fdhkoval z medaljo, Ijiveiših igrač za dečke vseh sta-; ono novo rastlino. Tako je na -primer ; mi je kar pred nosom rva.vdU^jgina iobaa ime po nekem so-' “ - - - *dobmku Gtorgiju, fuksija po Fuchsu, halezija po Hallerju. Nekateri gojitelji evetlic in sadnih dreves so menili, da je to posnemanja vredno. Tar ko so neko hruško krstili za »generala Totlebna*, neko cvetlico za »Ypsilantija<. Angležem je sredi preteklega stoletja vladala kraljica Viktorija, ki so jo njeni državljani zelo spoštovali. Zato so angleški naravo-'■'slovci dali najboljšim pridelkom njeno ime. Neki rastlini so dali ime ■»Viktorija*, drugi pa celo »Viktorija in Albert«. V tistem Sasu so tudi v Avstriji cvetlicam dali slavna imena. Neka hiacinta je dobila ime >Tajni svetnik vrhovnega sodišča«, neka Igračo ki jo spustil v zrak. Zrako Čovtok Je elegantno zaplaval po; gevtai, toda na svojem potovanju je nenadoma zbil nekemu gospodu ščipalnik z nosa in se zaletel starejši dami v lase, in napravil v njih celo zmedo. »Strašno, strašno, vsaka igrača Je škedljiva,« je zastokal mlad gospod kraj mene, »človek res ne ve, kaj bi daroval svojemu otroku.« že dolgo časa se je razgledoval po nastavljenih rečeh, jemal v roko zdaj eno, zdaj drugo in spet neodločno polagal nazaj na mizo. Ker se mi ni mudilo, sem pristopil bliže, potem, ko sem vendarle kupil nesrečni zrakoplov. H gospodu je pristopila prodajalka, da ga vpraša po željah. Na Srijaano ponudbo, da mu rada sve-lje pri izbiri, je vzdihnil in obotavljaje se dejal: »Rad bi kakšno primemo igračko za poldrugo leto starega otroka. Mora biti nekaj zelo ljubkega, nekaj, kar bistri razum in česar zlepa ni mogoče uničštt, predvsem pa nekaj, s čemer se otrok ne more poškodovati. Razumete gospodična, nekaj do-oola neškodljivega.« Prodajalka je prkteek. zabojček s kvadrati za sestavljanje hišic, cerkvic in drugih takšnih zgradb po predlogah: »Mogoče nekaj takega? To so enostavni leseni kvadratki brez lošča, toda etroci se zelo radi igrajo z njimi.« Mladi mož je pobledel: »Lesene kladioe? Za božjo voljo, ne, nel Otrok jih grize in treščica se mu zadere v ustnice. Posledica je za-»trupijenje krvi. Ali pa treščico požre, zaustavi se mu v sapniku — ta je pri takšnem majhnem otroku zelo ozek — in dete se ml zaduši.« »Kaj pa trobenta?« ga vljudno vpraša prodajalka. »Tu pa je hrup nekoliko neugoden za odrasle.« »To nič ne de, da se le otroku ničesar ne pripeti. Prosim, pokažite mi par trobent.« Toda ko mu je gospodična poka zala vse vrste teh glasbil, ki delajo hrup, si je komaj upal vzeti eno v roke. Od strahu se je stresel: »Ne, ne, poglejte vendar, ta trobenta je iz kovine, ustnik je bržkone iz svinca. Ali veste, da je neki odrasel gospod hodil s palico s svinčenim gumbom samo nekaj tednov, pa je dobil težko zastrupljanje s svincem. En kaj takšnega naj da v usta moj otrok?« Vzel Je drugo: »Tale je iz celuloida. Strašno! Z njo naj otrok pride samo enkrat blizu odprtega ognja, pa bo takoj v plamenih. In tale tretja Je lesena. Predolga ta pretanka. Le predstavljate si: Otrok jo vzame v usta, teče s njo okrog po sobi, se zaleti v omaro ali vrata, pa sl trobento globoko zadere v goltanec, kakor kak požiralec meča. Orožna misel!« Prodajalka si Je dovolila nasmeh: »Mogoče žogo?« S trepetajočimi rokami Je kupec zamahnil: »Nikoli! V newyorškem živalskem vrtu Je poginil nilski konj, vreden deset tisoč dolarjev, ker je požrl žogo, ki mu jo je neki otrok vrgel v žrelo.« Gospodična Je ironično-pomilo-valno pogledala gospoda ta menila: »Toda nilski konj vendar ni otrok. Poldrugo leto staro dete niti majhne žogice ne spravi v usta.« »Potem mu pretijo pa drugo nevarnosti, ki niso nič manjše. Le pomislite: žoga ima to lastnost, da se kotrlja. Otrok ji sledi, žoga smukne pod omaro. Omara stoji nekam po strani, mogoče je ena noga majava, saj veste, nekateri mizarji so dandanes tako nesolidni. Otrok hoče z glavico pod emaro, omara se nagne naprej to zmečka otroku glavico, čisto zmečka!« Od grozne predstave Je postal prstenobled. Prodajalka postaja že nekoliko hruška »Inšpektor Zacherle*, neki klinček pa nič manj blesteče ime ko »o. kr. blagajnik dvorne vrtnarije«. »Pri udarcu na gong j'e bila ura...« Kako preprosta in zanesljiva je dandanašnji napoved časa. V srednjem veku je bila pa stvar izredno zapletena. V petnajstem stoletju na primer še nikjer niso imeli na cerkvenih zvonikih ur, razen v Ferrari v Italiji. To je bila pa tudi ferrarska znamenitost. Urna številčnica je^ bila opremljena z zvoncem. Kazalci pa niso bili tako pripravljeni, da bi sprožili mehanizem in da bi zvonec zvonil. To delo je opravljal prav zato opravilo najeti mož, ki se je ravnal po peščeni uri. Službo je moral opravljati zelo vestno, ker so jo vsi smatrali za izredno važno. Zato ^je pa mož prejemal tudi visoko plačo. Nič manjša pa ni bila kazen, če je v svojem važnem položaju zakrivil kakšno površnost. Lahko si mislite, da je v takšnem primeru zmeda nastala po vsem mestu. Filip 11. Španski (1555—98) je nekoč za božič podaril svoji ženi Ani Avstrijski srebrno skledo s temle posvetilom: »Moja srčno ljubljena žena! Pošiljam ti solato d la Filip, ki ti bo, upam, ugajala. Sam sem. jo napravil. Naj ti napravi veliko veselja! Kakor vidiš, se lotim vsega, tudi kuhe. Tvoj zvesti Filip.* S »solato d la Filip* se je španski kralj res postavil Bila je -namreč iz samih dragih kamnov. Topazi so predstav- ljali olje, rubini rdeč kis, biseri in diamanti sol, smaragdi pa solato. I najifi. dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Pocestni razgovori Peljala sem se z vlakom na Go* Robinzoni Sredozemskega morja Atene, decembra. Kdor hoče Igrati Robinzona, tistemu pač ni treba potovati v neskončne daljave Južnega morja. Iste razmere najde v bližnjem Sredozemskem morju, samo da je tam mnogo ceneje. Večina Evropcev pa seveda o tej stvari ničesar ne ve. Ako slišimo, da je v Indijskem in Tihem oceanu še ogromno neraziskane zemlje, se nikakor ne čudimo. če pa slišimo kaj takšnega o Sredozemskem morju, po katerem drže najbolj prometne pomorske žile, tega nikakor ne verjamemo. Grško admiral-stvo je na podlagi natančnih pomorskih zemljevidov nedavno dognalo, da je v Egejskem morju doslej okoli 400 otokov, ki še sploh niso zabeleženi na zemljevidih. Tako Je tudi vzdolž dalmatinske obale na stotine majhnih otokov, ki zvečina niso obljudeni in jih zaman iščemo po zemljevidih. Na nekaterih izmed njih živi nekoliko ribičev, ki so pa od ostalega sveta tako odrezani, da bi kaj takšnega celo v južnem morju težko našli. To je torej najlepše pribežališče za ljudi, ki so se naveličali našega nemirnega življenja in iščejo pozabljenja v samoti. Na majhnem grškem otoku Itosu, nedaleč od Samosa, živi Jean Duvivier, francoski vojni ubežnik. Med svetovno vojno je pobegnil iz francoske vojske in ušel v Italijo. Ko Je pa tudi Italija stopila v vojno, je moral tudi od ondod pobegniti. Duvivier je dolgo iskal primemo zatočišče, ker so ga v njegovi domovini obsodili na smrt. Končno se je naselil na otoku Itoeu. Po vojni so njegovi rojaki izprosili zanj s pomočjo raznih vplivnih osebnosti pomiloščenje, toda Jean se ni hotel več vrniti v svet in je ostal kar na otoku. Dva kilometra dalje živi francoski slikar Francois Carin; zaljubil se Je v krasoto morja in otočja. Zdaj pa zdaj pride na kopno, da proda svoje slike, potem se pa spet vrne in pripelje še Duvlvieru vse, kar potrebuje za svoje skromno življenje. Na otoku Branu vzdolž dalmatinske obale živi Nemec Pavel Hartmanu. Pred dvajsetimi leti se je ob tem otoku razbila ladja. Od posadke se je poleg Hartmanna rešilo samo še pet mornarjev. Pozneje, ko so prišli do otoka reševalni čolni, da bi jih rešili, se Hartmanu ni hotel več vrniti v svet. Odtlej živi na otoku in odide z njega samo v kar najnujnejših primerih. Iz naplavljenega lesa si je zgradil dom, uredil vrt in je s svojim robinzonskim življenjem popolnoma zadovoljen. Dvakrat na leto gre na kopno, da si kupi čevlje, vžigalice in potrebno obleko. Ko so izvedeli zanj Nemci in Angleži, so ga že nekajkrat obiskali s svojimi jahtami. Na nekem otoku, nedaleč od Dubrovnika živi Danec Karel Ericson, ki je odšel v samoto zaradi nesoglasja z žena Na otoku Kithi živi Berlinčan Johann Wagner, njegov sosed Je pa zakonski par z Dunaja, ki se je po svetovni vojni odločil, da odide na južno morje. Ker jima je pa manjkalo denarja za daljše potovanje, sta se zadovoljila tudi s Sredozemskim morjem. Kralj med Robinzoni ▼ Sredozemskem morju je Anglež A. Keunedy, ki živi na otoku Logoru. Tam si Je dal zgraditi krasno hišo z igriščem golf in za tenis, poleg tega pa še razkošno kopališče s toplo in mrzlo vodo. Tako se mu tudi v mrzlejših tednih ni treba odreči običajni kopeli. Kennedy Je pa zelo zagrizen puščavnik, ker je ves otok zagradil z bodečo žico. Naokoli je pa namestil tablice z enim edinim napisom: »Lastnik zabranjuje vstop na otok.« Zidovska zgodba Izak Levy ravno razporeja obleke po policah ko mu sin Mojzes pove, da prihaja prijatelj Kohn s svojim sinčkom. »Dober dan, Levy. Dober dan, fant.« »Dober dan, Kohn. No, kaj bo dobrega?« »Obleko M kupil za fanta.« »Oblek na izbiro — kolikor hočeš! Samo tole poglej: ali ni kakor na- Arabski šejk Džalaj Kurajži je;; osebnost, ki jo poznajo menda v vseb;; evropskih mestih, kjer se bavijo z;; industrijo dišav. Že 17 let namreč;; šejk potuje križem sveta in je ne-;; prestano na kaj čudnem lovu: na;; lovu za dišavami! Zbira namreč di-;; šave najnenavadnejših vonjev. Pre-;; iskuje vonje orientalskih dišav, išče;; redke cvetlice in sploh noč in dan;; renjsko. V ^ Škofji Loki vstopita dva stremi za tem, da bi našel in zbral;; gospoda, očitno boljša človeka. A k* čim nenavadnejše in čim redkejše;; poslušam njun razgovor, me obide dišave. Njegova zbirka šteje že 1700; -groza. Torej takšni so zakonski mož-različnih dišav, iz katerih znova inyje! Komaj prideta skupaj, razkrivata znova sestavlja spet čisto nove vo-;; drug drugemu skrivnosti, ki bi mo-nje. Pogosto se je že zgodilo, da je;; rale ostati v. zakonski sobi in ne jih vonj, ki ga je Džalaj Kurajži izna-;;s tako neslanimi besedami, kakršne šel, postal najpriljubljenejši parfum;; uporabljajo kvečjemu pijanci, obeša-pariških dam, in po njih seveda tudi;;ti na veliki zvon, ne glede na to, kdo drugih. Nič čudno se vam potlej ne\'jih posluša. bo zdelo, če vam povemo, da ima šejk;; Nemalo sem se začudila, ko enega svojo dragoceno zbirko vonjev zava-\\ izmed teh dveh gospodov nekdo na-rovano za več ko pet in pol milijona;; govori kot »gospoda inženirja«. dinarjev. ;; Gospod inženir pa s takšnimi bo- * ;; sedami in dovtipi! Sopotnica Za časa Friderika Velikega je\ » , , pruska vlada leta 1765. izdala ured-'< C UunO Sprememba bo, naj vsi poveljniki polkov nosijo]l pred kratkim sem šla na kmete. brade. To da zelijo zato, ker brada -^j0teia sem kupiti 150 kg krompir-napravi človeka na pogled bolj stro- .^ Zavila, sem kajpak h kmetu, ki gega tn dostojanstvenega Narobe je ;;me je doslej zalagal z zelenjavo. Ku-bila pa brada pn pruskih uradnikih - povala sem od njcga> je bilo treba, prav nezaželena. To pa zato, da bi ; pa tudij -e nj bilo nujno Zato seIB bili v občevanju z ljudmi čim bolj r se kajpak tudi zanesla, da bom krom-naravni m da bi se sploh ogibali,. pjr zanesljivo dobila pri njem. Toda vsega nenaravnega. Neki postni prea-i zmotila sem se stojnih je vsem^svojim uradnikom... ^ kmet> kj m- je -e pred krab •prepovedal, _ t . . ’ : kim prav uslužno ponujal svoje pri- da to napravi strog vzraz tn Prevec..^ me £ gleda! kakor da poudari važnost osebe. fbi k’njemu prišla prosit miloščine. Dejal mi je: »Krompir imam, pa ga ne dam.« Čudna se mi zdi ta sprememba. Doslej mi je kmet sam ponujal svoj« pridelke, zdaj mi jih pa ne da, č» prav sama ponje pridem. Prizadeta lašč za fantka, kakor Je tvoj? Cisto platno in zelo poceni.« »Koliko?« »Sto petdeset din za druge, tebi bi; j jo pa dal za sto pet in štirideset.« »Pa Je trpežno blago?« »Trpežno? Kakor iz železa!« »In se pri pranju kaj skrči?« »Toliko kakor tvoja roka, kadar se umivaš.« »Prav zares?« »častna beseda, Kohn!« Kohn kupi.------------- Mesec dni pozneje stojita Levy in njegov nadobudni sinček na pragu;; svoje trgovine. Zdajci vzklikne Moj-;; s: »Oče, poglej! Kohn prihaja s svojim sinom. Joj, kako se je fantova obleka skrčila!« In res: hlače segajo Kahnovemu;; sinu komaj do gležnjev, rokavi suk-;; njiča pa le malo čez komolca. Levy odreveni. A le za trenutek. Ko se Kohn ustavi pred njegovo trgo- nečenlm glasom: »Neverjetno, kako Je tvoj fant zrasel!« Reka, ki smejo v nji ribariti samo ženske V Ameriki so ženske po dolgem trudu dosegle, da so dobile na razpolago reko, ki je v njej moškim za brajnjen sleherni ribolov. Več ženskih družb, te štejejo skupno več ko mili' jon članic, so že dolgo nasprotovale, da morajo ribarke prenašati zasmeh ribarjev. Celo tako daleč so šle, da so zaprosile oblasti na Severni Karo lini, da bi jim dale za ribolov eno reko v najem. Ta želja se jim je zdaj izpolnila. Okolico prirodnega parka na Mount Mitshelu so proglasili za zaščite« prostor, kjer smejo ribariti samo ženske Vsakega moškega, ki bi prestopil ta prostor, bodo stražniki ne glede na njihov položaj izgnali iz tega območja. Časopisno poročanje — zrcalo naših dni V časopisju čitamo o nevarnih ta tovih, vlomilcih in roparjih, ki se skrivajo po gorskih naseljih, ondotro prebivalci pa, namesto da bi jih ova dili orožništvu, jih prikrivajo. Zakaj vendar prebivalstvo ne obvešča obla sti, če se pojavijo v kraju sumljiv: ljudje? Ali imajo naši kmetje v gorskih vaseh stike s tatovi, vlomilci i» roparji? Moje bivališče je gorska vas. Pred časom je od nekod prišel obupanec v našo vas. Obšel je tistih par hil in obsedel pred znamenjem, kjer j« zadnja hiša in se začenja gozd. Kd« se bo zmenil zanj! Drugo jutro s« moji otroci šli v gozd po gobe. Kmalu so preplašeni pritekli domov: vino, vzklikne trgovec z veselo preše-;;?.Mož, ki je včeraj počival pri zna- alasnm: ' ■____• . :_____ t--a menju, visi na gabru nad studenčkom.« Najstarejši je odhitel v dolino, d* to javi orožnikom. Prišli so, vse popisali, identitete obešenca pa niso nikoli dognali. V časopisju se je brale potem prav malo o neznanem obešen-cu, več pa o otrocih, ki so ga našli. Navedeni so bili s polnimi imeni, ovekovečeno je bilo moje ime, stan itd. in vsi smo bili tega čudno veselL Pozna jesen. Že hladna mesečna noč me je zvabila v dolino, tja, kjer se vije bela cesta. Ura je dve po ; polnoči. Bolj na samem stoji ob ce-*sti hiša, gostilna in trgovina. Tri j« možje potiskajo voziček v meni znano smer. Prišli so izpred gostilne. Skrijem se. Drugo jutro gre po vsem naselju glas: ,Pri X-ovih je bilo danes ponoči vlomljeno. Vlomilci so odnesli 50 kg sladkorja, 30 kg masti, 3 vreče moke, 2000 din gotovine itd. Kdo so vlomilci, ali jih bodo izsledili?* Vest mi veleva, naj pokažem sled za vlomilci. Že sem na poti d« orožniške postaje, pa se spomnim na obešenca in na poročilo o niem. in se vrnem. M. N. živčna: »Toda tudi val drugi kupujejo takšne stvari ta vendar —« »Prav to je zelo lahkomiselno. Večina ljudi res nima nobenega čuta odgovornosti za otroke,« ji je razburjeno segel v besedo. »Potem bo pač najboljša živalica lz klobučevine. Kako Vam ugaja tale opica. Prav srčkana Je.« Gospod jo je preiskal kakor pravi poklicni naravoslovec, potem je skrbeč© odmajal z glavo: »Saj ima oči Is gumbov. In če so tl gumbi So tako dobro prišiti, nekega dne Jih otrok vendar odtrga. Požre Jih ta dobi vnetje slepiča. Ali Je pri poldrugoletnem otroku takšna operacija sploh mogoča?« Z zadnjim vprašanjem se je obrnil name, ki sem z zanimanjem poslušal vse njegove duhovite pomisleke. Toda odvrnil sem mu, da na žalost nisem kirurg ta je najbolje, če se s tem vprašanjem obrne naravnost na bolnišnico. NI vedel, ali se šalim ali govorim zares, le dvomeče ms js pogledal. V tem Js pa prodajalka is prinesla dražestnega medvedka: »Mor- da bo tole pravo, oči so tukaj le naslikane.« šel je s prsti preko poslikanih oči: »Barva je lahko strupena. Pravijo, da je neki nemški pesnik umrl zaradi zelenih tapet v spalni sobi. Otrok bo lizal oči ta —« Ko mu Je prodajalka zagotovila, da sama odgovarja za neškodljivost barve, Je kljub temu še dolgo pomišljal. Končno se je stresel ta rekel, čeprav precej neodločno: »No dobro, ga bom pa vzel, kaj pravega tako ne bom našel.« Pol ure pozneje sem stopil v tramvaj proti Šiški. Baš nasproti mene je sedel oni gospod. Ravnokar je razmotal medvedka ta ga še enkrat preiskoval Ko ms je spoznal, ml Je pokimal: »Spomnil sem se, če ni napolnjen z žaganjem, ki bi ga otrok lahko pojedel. Videti je pa, da je vseskozi klobučevina, prosim, potipajte še Vi!« Bil sem neroden, zagrabil mimo ta Igrača je padla na tla. Istočas- no sva se sklonila po njej ta močno trčila z glavami skupaj. Spet je postal ves zelen to zamrmral: »Strašno!« »Žalca* vendar?« sem se zasmejal, »ker sva trčila z glavami vkup?« »Ne, ne, toda nekaj groznega mi je šinilo v glavo: otroku bo igrača;; pogosto padla iz rok. Mogoče bo ; takrat sedel na svojem visokem sklonil naprej, padel na tla in si razbil glavo ali pa zlomil tilnik.;; Strašno!« :: V istem trenutku je vstal, odprl:: vrata in ljubkega medvedka zagnal na cesto, prav ko smo se bližali remizl. Nato si je otrl čelo, vse znojno od strahu: »Hvala Bogu! Preveč bi bilo lahkomiselno, če bi igračo prinesel domov. Otroku bom dopovedal, kako se naj igra s prsti: ,Ta prav' jejmo, ta prav' pijmo —‘ in tako naprej. Pri tem se mu ne more nič zgoditi.« Se Je poskušal nekaj drugih igric s prsti, toda jaz sem pri prvi postaji Izstopil, da oddam svoj zrakoplovček, K. B. Dobra vzgoja Ko sem šla nekega dne po cesti, sem zagledala staro ženico, ki je šla počasi po hodniku opiraje se na palico. Nasproti je priteklo nekaj dečkov, izmed katerih se je eden zaletel v ženico, da je padla in se precej pobila. Dečki so hitro pobegnili, Škodoželjno se smejoč ubogi ženici. Menim, da bi starši pač lahko svo- stolčku. Videl bo igračo pasti, se:;jim otrokom že v zgodnji mladosti «<»«••«« tla in si vcepili spoštovanje do starih ljudi. Dijakinja »Narodna zavednost« Proti večeru stopi neka ženska v manjšo restavracijo in vpraša v slabi nemščini, ali bi lahko kupila kruh. Strežnica ni znala nemški, zato ji J« pomagal gost, ki ji je v pravilni nemščini pojasnil, da je v restavraciji kruha zmanjkalo. Žena se nekoliko začudi in reče v pravilni slovenščini: »Pravkar sem prišla s sezonskega dela iz Nemčije, pa že na treh krajih nisem mogla dobiti kruha.« Žalostno, da je tako malo narodne zavednosti ravno pri tistih, ki bi j® v tujini največ potrebovali. rk Železnica NAPISAL ROLAND HESS Božična žaloigra v petih dejanjih, s prologom in epilogom PROLOG Ljubi Božiček! Želim si železnico s elekdriko, z vagončki in tračnicami. Zmiraj bom se Pridno učiv in piv ribje ole. Z odličnim Spoštovanjem tvoj Peter. 1. DEJANJE Oče: »Rad bi kupil železnico.« Prodajalec (uslužno): »Prosim, prosim, kar za menoj. Kaj finejšega ali kaj navadnega? Da bi se navilo? Ali Pa morda na paro? Ce bi smel svetovati, bi vam priporočil na električni pogon. Električne železnice danes ljudje najbolj kupujejo. Vsak dan jih prodamo vsaj deset z vsemi pripravami. Izdelki znamke .Merkur' so na tem polju neprekosljivi. Res nekaj za vse življenje, človek ima sam veselje * takšno igračo. Neverjetno hvaležno darilo!« Oče (raztreseno): »Ali se ne pokvari hitro?« Prodajalec (pomilovalno, hkrati odklonilno): »Merkur??« (Odmor) Prodajalec (priliznjeno): »Morda bi Be gospod hotel potruditi do naše poskusne proge?« (Gospod so pripravljeni, potruditi se. Prodajalec ga pelje v poseben prostor, kjer je ves železniški promet zgrajen na neskončnih gričih iz lepenke. Prodajalec stopi vstran. Skrivnostno nekaj ureja za lepenkastim gričevjem. Hrib nenadno oživi. Vlaki prihajajo in odhajajo, sigrali se prižigajo in ugašajo, zapornice se spuščajo in dvigajo, zvonci brne na ves glas, prometnik d vitra desnico kakor za stavo.) Oče (zatopljeno): »Hudimana!« Prodajalec: »Prosim, irnoštevajte posebno: tokovod na daljavo, dvojne tračnice, avtomatska vključitev in izključitev, ogibališča upravljamo enotno, edpomo tni štirikratni super ultra transformator za volte in ome. Kajpak pride to v poštev samo za več e otroke. Oprostite. ali je otrok že večji?« Oče (zamišljeno): »Otrok — usmerite tovorni vlak čez trotirne tračnice! Da že večii otrok je.« Prodajalec: »Morda bi hoteli gospod enkrat sami...« (Tudi to hoče gospod. Vkliuči. Oba se zat-opita v delo. Od časa do časa je slišati klice: »Brzec! Odhod!« ali pa »Tovorni vlak na stramifki tir! Kretnice«, »Signal! Tir številka 3 prost!« itd.) 2. DEJANJE Doma (Oče na tleh, okrog njega raztresene tračnice, vagončki in ostali deli železnice. Oče je zatopljen v brošuro: .Električna železnica in ravnanje z njo." Nekdo potrka. V sobo stopi sodni svetnik Biirgli.) Oče (ves vesel): »Servus, Biirgli. Prišel si kakor nalašč. Saj si nekoč Študiral semester tehnike, menda mi boš znal pomagati. Tokovod na daljavo ne deluje. Biirgli (z zanimanjem): »železnica Ki gospoda sina? Srčkano. Res pometeni vagončki. Kakor v resnici. Česa Tsega danes ljudje ne narede! Sicer pa, ali ni ta ovinek tukaj preoster? Čakaj, če bi ga takole položili... takole trt moralo lažje teči. In zdaj daj dolgo, ravno tračnico. Daj jo, no. Ne to, tisto tamle. Da, tisto. Vidiš, zdaj gre samo k ta to, kako bomo Izpeljali zadevo dalje. Kam bo prišla glavna železniška postaja? Pod klavir, Sijajno!« (Ko je bilo lep čas nato v sosednjo aobo ališati klice kakor »D-vlak, odhod!« »Glavni tir prost!« »Voz za bencin!« »Premakni glavno zapornico!« je mali Peter odločno zatrjeval, da Je »poznal očetov glas in glas strička Btlrglija. Mamica je pa z g! asom, Id Je prepovedoval sleherni ugovor, izjavila, da to ni očkov glas, pač pa glas samega Božička.) S. DEJANJE V šoli Neki deček (iz »slabše« družine, v roki drži zvezek Toma Sharka: »Smrtonosna kača v Sou-Chongsu« proti Petru) : »Kaj boš dobil za Božič?« Peter (sanjavo): »Mislim, da železnico.« Deček lz »slabše« družine (zaničljivo) : »Beži, beži, železnico. Veš, kaj bom pa jaz dobil? (Skrivnostno In zmagoslavno): Petdeset zvezkov Toma Shaka!« Neki drugi deček (tudi iz »slabše« družine): »To je pa bomba!« Neki zagrenjen repetent (resen in že precej starejši): »čudovito!« 4. DEJANJE V pisarni Oče (pri uradnem telefonu, s polo uradniškega papirja pred seboj in z uradniškim svinčnikom v roki): »Kako? Da, čisto prav, čisto v redu, Biirgli. Potrebujeva štiri kretnice In tri ravne tračnice. No, da — jasno. Potem bodo aaroji lažji. Da. Da. Mhm. Da, narisal Ljudje, ki so pojmi postali čdt&ifr DcaUe it iskat t/ada, pa fe f*aUl pdeotei Da je ostalo tako važno naravno bogastvo, kakršno Je petrolej, neznano do preteklega stoletja, je skrivnost, ki ji ne moremo prodreti do dna; kajti že od najstarejših dob so ljudje vedeli za obstoj nafte. Nedvomno so Perzijci začeli ogenj častiti zato, ker so videli, kako petrolejski plin gori sam od sebe. Na drugi strani pa tudi vemo, da so čolnarji z Evfrata uporabljali asfaltno smolo, da so z njo mašili špranje svojih čolnov. Znani grški ogenj, ki so ga iznašli Grki, je samo preprosta asfaltna mešanica. Kitajci kakor tudi Japonci so dobro poznali bistvene vrednosti nafte. Sredi 18. stoletja 00 p« tudi te Holandci prinesli la Indij« slabo gorečo goeto tekočino, te ne očiščen petrolej. Dosti pozneje ao pa neštevihn izvirki T severni Italiji Y mestu Genovi omogočili, da Je leta 1802. priskrbela svojim prebivalcem smrdečo razsvetljavo s petrolejem. Ameriko je pa slava izbrala zato, da »o v njej odkrili pravi petrolej in ga Izročili človeštvu v trajno uporabo. Ze dolgo poprej so Indijanci poznali to smrdeče olje in ga uporabljali v zdravilne svrhe. Da so prišli do nafte, so položili volnene krpe nad Izvirke In ko se je petrolej vpil v krpo, so jo dvignili in oželi. Toda kljub vsemu je bilo treba čudežnega slučaja, da so nafto odkrili belci. 27. avgusta leta 1859. je neki Edwin Drake, ki se je od kavarniškega tekača povzpel do polkovnika, vrtal v Titusvillu v severnoameriški državi Pennsylvaniji zemljo, da bi poiskal arteški studenec. Iskal je vodo, 22 metrov pod zemljo je pa njegov sveder naletel na lepljivo, gnusno tekočino. Odkril je prvo ležišče petroleja. Izvir je dajal vsak dan 30 hektolitrov petroleja, kar je v tisti dobi pomenilo 2.775 zlatih frankov. Odkritje je imelo izredno ugodne posledice za vso Pennsylvanijo in zdelo se je, ko da bi se oblak blagostanja utrgal nad to državo. Deset mesecev pozneje, februarja leta 1861., Je privrel na dan prvi Izvir. Dajal je 477 hektolitrov petroleja na dan; cena petroleju je bila 10 centov za sodček. In s sodčkom za sodčkom, ki so veljali po 20 dolarjev, si je Edwln Drake kmalu pridobil zavidanla vredno premoženje. ZAVITKA Kneippove SIADNE KAVE TVORI DRAGOCENI ENI SIADNI SLADKOR 3 družabne igrice Prstan na zgoreli niti Položi kos sukanca v zelo slano vodo. Nato ga vzemi ven in počakaj, da se posuši. Tako stori trikrat do štirikrat, in sicer nekaj dni, preden misliš nastopiti - svojo »čarovnijo«. Izp osi sl od svojih prijateljev — ah prijateljic — zelo lahek prstan, najlažjega, ki ga moreš dobiti, in ga obesi na že pripravljeni sukanec. Potlej nit zažgi — In gledalci bodo strmeč videli, kako je prstan obvisel na sukančevem pepelu. Kako s pridom porabiš razbito steklenico Skoraj v vsakem gospodinjstvu imajo kakšno razbito steklenico, samo ne vedo, da se da še s pridom porabiti. Nalij v takšno »invalidno« steklenico olja do višine, kjer želiš steklenico odrezati. Nato vtakni v olje raz- beljeno grebljico: steklenica bo počila In videl boš, da Jo je obrezalo natanko (4) oljni gladini. Če se hočeš igrati: ocilij po vsaki takšni »operaciji« nekoliko olja in ponovi ..zadevo z l-jabeljeno grebljico. Tako boš dobil celo vrsto steklenih obročev. Moč sape Vzemi precej dolg in ozek škmicelj, položi ga na mizo, postavi nanj dva sem si nekakšen načrt. Zdajle pravkar. Odpeljemo se z glavne postaje (jezno) — no, pod klavirjem vendar, z glavne postaje... Dobro jutro, gospod načelnik. Novega? Ne, nič. Hvala. (V aparat:) Torej z glavne postaje pod klavirjem, po glavnem tiru do tvoje prometne hišice. Naravno. Seveda. Jasno...« 5. DEJANJE Doma, na sveti večer (Pod božičnim drevescem.) Peter Je pravkar zdrdral pesmico, ki se je je učil že od aprila za božič. Mala Elica je deklamirala »Potapljača« in mali, komaj poldrugo leto stari Janezek je ob pomanjkanju drugih, posebnih zmožnosti spremljal nastop svoje starejše sestrice z godrnjanjem.) Oče (svečano): »Pozor! Pozor! Otvoritveni vlak bo oddrdral!« (Izgine za božičnim drevescem ln vključi tok. Lučiče zažare. Vlak sve- čano pridrvi z glavne postaje pod klavirjem. Mali Janezek se od občudovanja zvali na tračnico. Sodni svetnik Biirgli ga v poslednjem trenutku nekoliko nemilo potegne z njih, posledica: strahovit jok. Elica se spotakne ob tračnice, ki so kakor mreža razpet^ po tleh. in pade, kakor je dolga in široka. Spusti se v jok, Peter bi rad sam vključil tok. Oče ga re pusti. Zdaj tulijo vsi trije. Vlaki dirjajo, signali se prižigajo in ugašajo, zvonci brne, da gre skozi ušesa.) Oče (ves iz sebe): »V takšnem trušču ni mogoče delati! Ven z otroci!« Sodni svetnik Biirgli (pritrdilno): »To ni za otroke. Bom jaz poskrbel za kretnice.« Odvetnik dr. Bauer: »Jaz bom pa urejeval signale.« (Mati zmaje z glavo in odpelje rjoveče otroke iz sobe. Gospodje delajo tiho. Nenadno nekaj zagrmi. Osebni in tovorni vlak sta se zaletela.) Sodni svetnik B«rpli: »vi ste postavili stp^nal za prosti tir.« Dr B^uer: »Ce niste toliko spretni, da bi znali unorahHati kretnice...« So^ni svet"ik Biirgli (porini itvo): »Bol'e bi bilo da bi dovolili Petru ure%vati signale.« Dr. Bauer (ves rdeč): »Gospod sodni cvetnik!« (Iz so=ednie sobe slikati lok otrok. Iz zvočnika doni: »Sveta noooč!« Go-SDndie se prer>ira'o. Tn na tleh lepita osebni in tovorni vlak drug na drugem.) EPILOG Oglasni oddelek v časopisu Prodajam električno železnico za otroke, znamke »Merkur«, zaradi Izrednih razmer. Prav malo rabljena. Po najnižji ceni. Ponudbe pod šifro: »Mudi se 2345«. velika besednjaka in napihni škrnicelj: knjigi se bosta prevrnili. Poskušaj še z ved knjigami, da boš videl, koliko tvoja sapa premore. Pravila za spceiemahie $odje druga protislovja so v njem. Za moderne vede ima Gandhi samo prezir — in vendar se vozi po železnici in nosi naočnike. Zavzema se za sožitje Hindov in mohamedan-cev, a vendar mu ne bi bito ljubo, če bi kateri član njegove družine prestopil v mohamedansko vero, Gandhi Je duša, hrbtenica, oči in desnica indijskega nacionalnega kongresa — najmogočnejše nacionalistične organizacije v Indiji — in vendar ni njegov član. Gandhijev cilj je nedvomno velik. Povest njegovega življenja je herojska v najlepšem pomenu besede. Ta žilavi in gladki mali mož tehtajoč komaj 54 kg, je naskočil največjo državo, ki jo je kdaj videl svet — in Jo skoraj premagal. Danes mislijo nekateri, da je Gandhi že prestar, da bi še igral kakšno vlogo, in da v Indiji ničesar več ne pomeni. Izlepa ni trditve, ki bi bila manj resnična ko ta Njegov vpliv na indijsko ljudstvo je še zmerom neizmeren. Gandhi je posebne vrste diktator, takšen, ki vlada z ljubeznijo. Njegova podoba visi v enem milijonu koč in ljudje jo časte; njegovo sliko polagalo na otroke, da bi ozdraveli. Povsod v Indiji se« opazil, kako ljudem zasije obraz, kadar kdo izgovori »jegovo ime. Gandhi je edini človek ▼ Indiji, ki bi mogel z eno samo besedo užgati nov ljudski upor, upor ki bi utegnil povzročiti pasiven odpor več ko 350 milijonov ljudi — petine vsega človeštva. Kako naj si pojasnimo ta Gandhijev vpliv na Indijo? Kaj je mož storil za Indijo? Oglejmo si tega izrednega moža nekoliko od bliže. I T I ohandas Karamčand Gandhi se je rodil 2. oktobra 1869. v neznatni domačinski državici Porban-derju na polotoku Katiavarju. Danes je star 70 let: visoka starost za Indijca, medtem ko bi bila za Japonca iele doba pravega zorenja. Njegov •če in ded sta bila devana, to se pravi, ministrska predsednika v državicah na Katiavarju. Njegovo ime pomeni v jeziku njegove ožje domovine toliko kakor kramar. Njegov oče se je štirikrat poročil in mladi Gandhi je bil najmlajši otrok njegove četrte iene. Zelo je vplivala nanj njegova mati, silno pobožna ženska. O Gandhijevi mladosti nas najbolje pouči njegova avtobiografija The story ot my experiments with Trouth (Povest mojih poskusov z resnico). Knjiga Je kaj nenavadna) kljub *a-ivni prostodušnosti zbuja vtis skoraj svetopisemske veličine. Gandhi j« življenjepis napisal v svoji materinščini, v angleščino ga Je pa prevedel njegov zvesti tajnik Mahadev Desaj. Gandhi se je oženil, ko mu je bilo 13 let Pred tem je bil trikrat zaročen, a vse zaročenke so bile umrle. Njegova lOletna žena je bila hči nekega soseda, • poročila sta se hkratt kakor njegov starejši brat in bratra- Gandhi eief Te dni je Gandhi dejal: »Indija nima ne volje ne moči, da bi se Angliji uprla. Indija ve, da si ho popolno svobodo izvojevala le na strani Velike Britanije.« To je rekel mož, ki se vse življenje bori za neodvisnost Indije; mož, ki ga nihče ne hi mogel prisiliti, da bi rekel, česar ne misli. Torej Gandhi ne sovraži Angležev? Torej Anglija ni za Indijo to, za kar jo nekateri proglašajo, tiran in krvnik? Odgovor na ti vprašanji, danes važnejši ko kdaj koli, dobite v pričujočem izvlečku iz poglavja o Gandhiju, izšlega v knjigi Inside Asia. Njen avtor John Gunther, | veleugleden ameriški politični žurnalist, je našim čita- j tel jem že dobro znan po svoji prvi knjigi Inside Europe. { nec; tako je bilo cenejše, kajti ženi- Velika Britanija je res uvedla re-tovanje je pri Hindih komplicirana formo, tako zvano Montagu • Chelms-zadeva. fordovo reformo z zelo omejeno sa- Spolnost igra veliko vlogo v Gan- moupravo. Toda novi sistem se ni ob-dhijevi knjigi. Pri sleherni priložnosti nesel; Indijci so postajali čedalje ne-popisuje svoje meseno poželenje; še leta 1933., pravi, ga ni dokončno zatrl. Vsi njegovi fantastični dietni poskusi so bili posledica njegove želje, da bi zatrl svoj spolni nagon. Naposled je spoznal, da je kozje mleko idealna hiana v ta namen. Leta 1900., ko mu je bilo 31 let, ie opustil spolno občevanje; leta 1906. se je vrhu tega še zaobljubil, zato da se bo laže premagal. V tem je videl svoj pivi korak k samopremagovanju in glavno pripravo za dolcrino o nenasilnosti. IZ I\ o je končal študije na vseuči-lišču v Ahmedabadu, je sklenil iti v London in tam študirati pravo. To je bilo septembra 1888. V londonski indijski koloniji si je hitro našel prijatelje; postal je celo član izvršilnega odbora vegetarskega društva. V tistih letih je bil tako plah in boječ, da ni bil v svojem prvem javnem govoru zmožen niti besedice spregovoriti — celo rokopisa ni mogel brati. Tri leta nato se je vrnil v Indijo in je v Bombayu odprl lastno pisarno. Ko je pri svojem prvem procesu vstal, da bi skočil neki priči v besedo, spet ni mogel govoriti; moral je sesti, ne da bi bil pričo kaj vprašal. Videč, da v Indiji nima uspeha, se je leta 1893. odpeljal v Južno Afriko; tam je namreč prebivala velika indijska kolonija. Sam ne vedoč kdaj, je postal voditelj indijske občine in ostal v Južni Afriki več ko dvajset let To so bila velika leta njegove priprave. Prišedši v Južno Afriko in še dolgo potem je bil Gandhi lojalen državljan britanskega imperija. V burski vojni je pomagal urediti sanitetstvo in je tako podprl britanska armado. Leta 1914. se je brez pomišljanja odpeljal v London in se ponudil, da bo pomagal sestaviti poseben indijski ambu-lančnl zbor. To je storil kljub žalitvam, ki so jih on in njegovi rojaki doživljali v Južni Afriki snričo angleških predsodkov proti nebelcem. Se isto leto — leta 1914. — se je kot 451etnik vrnil v Indijo In tedaj šele se je pričel njegov veliki čas. rvo leto po vrnitvi v domovino je Gandhi prebil na potovanju In pri socialoem delu, nato je pa leta 1915. ustanovil svoje samotarstvo Sa-tiagraho blizu Ahmedabada. To besedo — satiagraha — je Gandhi sam »koval. V dobesednem prevodu pomeni samo »pravi napor«, a zvečine jo prevajajo z »močjo resnice« ali »duševno močjo«; pozneje so pa v svobodnem prevodu izrazili z ni o »nesodelovanje«, »pasivni odpor« in »državljansko nepokorščino«. V to svojo samotarsko naselbino je preselil kopico siromakov in tako u-stanovil kolonijo, namenjeno revščini in ljubezni. Njegova beseda je začela odmevati po Indiji. Lotil se je tudi praktičnih nalog: preiskal je pritožbe kmetov v raznih občinah In pomagal odpraviti, kar je bilo slabega. Leta 1917. je bil že znan kot mahatma (beseda pomeni »veliko dušo«)i tega vzdevka ni dobil od nobenega posameznika, ampak mu ga je spontano podelilo hvaležno ljudstvo. Ob koncu vojne je politični položaj prikipel do zrelišča. Indija je Veliko Britanijo lojalno podpirala v vojni: poslala je 1,215,000 mož čez morje in izgubila več ko 100.000 mrtvih in ranjenih. Zato so pa Indijci z Gandhi-jera vred zahtevali, da naj Velika Britanija omili svojo nadvlado. K* (• Anglell »vladali nad Indijo, niso ravnali pa takonu narave, po katerem mo6-nejti slabšega potre. Pred njlhevim prihodom Je pri nas vladala pravica molnejiega. ¥ M letih anglelko vlade >• fe lndl|a docela spremenila; v deželi vladata red In omika. Izobraženi Indijci uživajo lot* ugled kakor Angleli; Indijski tedniki cede iravoo angleških, kot enaki a enakimi. Indijci po* ctanejo tudi guvernerji. Take ravna Anglija. Debor Človek hote vtem ljudem dobro. Miroljuben dr Javlja« lati, da M penod vladal mSr. Tako Jo A» gHJa ravnala * Indiji. •ARKATUCAM KAN, ladijski moliamedaashl odliMk Mohandas Karamčand Gandhi zadovoljnejši. Tedaj so Angleži uvedli Rowlatt-Bill, zakonski osnutek, ki je podeljeval policiji posebne pravice. Indija se je uprla in Gandhi je postal voditelj nacionalističnega gibanja. Pridružili so se mu celo mohamedanci. Gandhi je v protest zoper Rowlatt-Bill proglasil splošno stavko. Tedaj se je pa v aprilu 1919. pripetila amri-tsarska tragedija: neki angleški general je ukazal streljati v množico neoboroženih Indijcev, moških, žensk in otrok, in več sto ljudi je ob'ežalo mrtvih ali ranjenih. Indija je reagirala — a ne z vikom in krikom. Reagirala je s satiagraho. Poznavalci trde, da je Gandhi na koncu koncev zaradi Amritsarja začel boj zoper Angleže. A tudi na Angleže je Amritsar močno učinkoval. Lahko bi celo rekli, da so bile vse reforme, kar jih je Indija doživela od leta 1919., pokora za amrit-sarsko sramoto. Indijsko ljudstvo je bilo na robu revolucije, in mahatma mu je kazal pot. Geslo o nenasilnosti in o samo-obvladanju je večina Hindov instinktivno razumela, saj je apeliralo naravnost na njihovo versko nrav. To geslo je iz Hindov napravilo leve. Angleži niso vedeli, kaj bi. Kako naj ravnajo z ljudmi, ki se puste pobiti, ne da bi se sploh poskušali^ braniti? Kaj naj store, če se tisoči in tisoči mladih Indijcev zgrnejo okoli kaznilnic, terjajoč, da jih zapro? Gandhi je mislil, da bo vlado tako prisilil, da prekliče svoje ukrepe. Gandhi se je zmotil. Indijska vlada ni ničesar preklicala. Tedaj so nacionalistični Indijci spenili, da bodo bojkotirali angleško blago, da bodo svoje otroke vzeli iz angleških šol, da se ne bodo več zatekali na sodišče, da bodo odložili javne funkcije, da ne bodo več davkov plačevali, predvsem pa da bodo rabili samo kadar, to je doma na roko predeno platno. To je bil — prav tako kakor satiagrahi — drugi primer Gandhijeve politične pretkanosti. Z ničimer ne bi bil Gandhi mogel svojega gibanja bolj dramatizirati, tja do najzadnje vasi na indijskem polotoku, kakor z oživljenjem domače tekstilne obrti. S tem je pa hkratu zadrgnil angleški izvoz in oživil domače gospodarstvo. i.eta 1922. so Gandhija aretirali. ” Proces je kazal kaj nenavadno sliko. Gandhi je razlagal državnemu tožilcu, da je njegovo hudodelstvo hujše, kakor ga slika obtožnica; mirno in dostojanstveno je terjal od sodnika, da ga obsodi na najvišjo kazen, ki jo zakon določa. Toda sodnik je bil kos položaju in ni glede vljudnosti prav nič zastajal za mahatmo. Na koncu je razglasil, da ga obsodi na ieat let zapora; Ghandi se mu je vljudno zahvalil. Prihodnje leto se je postil celih 21 dni zaradi nemirov, nastalih med Hindi in mohamedanci v Kohatu. Vsa Indija je s strahom čakala, kaj bo. Ko je naposled mahatma 21. dan popil požirek oranžnega soka, je bil prešibak, da bi mogel govoriti. Potlej je prišlo pet let napetosti, ko je raziskoval položaj in odlašal odločitev. Angleži so poslali v Indijo Simonovo komisijo, da bi utrla pot novi ustavi. Kongres je postajal čedalje močnejši; leta 1930. je celo zahteval popolno neodvisnost, ob istem času je pa indijski podkralj lord Ir-win — sedanji zunanji minister lord Halifax — napovedal, da bo naravni konec indijskega ustavnega razvoja proglasitev Indije za dominion. Začelo se je novo razdobje neizprosne opozicije, to pot z Gandhije-vim »solnim pohodom« na morje. Sol je že od nekdaj državni monopol; solni dave‘: je posebno težko občutil siromašni svet, in Gandhi si je ta davek prav zato izbral za simbol, da ga bodo vsi razumeli. Solni pohod je eden izmed najpomembnejših v novejši zgodovini. Ko je Gandhi nazadnje dospel z gručo svojih prijateljev do morja in zajel iz vode nezakonito sol, je rekel: »Rajši umrem od lakote, kakor da se vrnem kot poraženec.« In vendar tudi to pot ni zmagal. Odpoved pokorščine nasproti državi se je spremenila v veliko nacionalno revolucijo, a popolna zmaga to ni bila. Leta 1934. je val državljanske neposlušnosti zamrl. Potlej so 'Angleži na tako imenovani konferenci za okroglo mizo izdelali ustavo, ki je pomenila zelo velik korak na poti do indijske avtonomije. Na drugi strani se je pa tudi kongres izrekel 1. 1937. za bolj ali manj prisiljeno sodelovanje pri tej ustavi. Angleži so dali večje svoboščine; Indijci so godrnjaje pristali na sodelovanje z njimi. Takšna je slika še danes. (Leta 1938. Op. ured.) Gandhijeva kariera od 1 1931. do 1. 1938. je nekam zmedena. Leta 1931. je šušmarsko podpisal z lordom Irwi-nom začasno premirje; potem se je odpeljal na londonsko konferenco za okroglo mizo kot edini zastopnik indijskega kongresa, a to se je mnogim zdelo dokaz pretiranega samozaupanja. Ko se je vrnil v Indijo, so ga spet zaprli, in takrat je začel svojo lakotno stavko za parijce. Pozneje se LORD IRWIN, indijski podkralj v 1. 1925—1931. Lord Irvvin je po snnli svojega očeta postal lord Halifax in kmalu potem britanski zunanji minister je vnovič postil 21 dni, da bi samega sebe »očistil«; s tem se je odkupil za nadaljnji zapor. Se enkrat je prišel v zapor in še enkrat se je postil. Leta 1934. se je umaknil iz kongresa in iz političnega življenia, da se posveti skrbi za kmete — a k jub temu za kulisami še zmerom vodil kongres. 7 ^T^daj preživi mahatma večji del leta v eni izmed najbolj zaostalih indijskih vasi, hoteč tako dokazati, da ima še tako nazadnjaška vas korist od gandhizma. Gandhi vstane vsak dan ob 4.30. Najprej opravi jutrnjo molitev, potem jo pa mahne na hiter sprehod, naj bo že sonce ali dež. Hodi tako hitro, da ga nihče ne more dohajati. Mesa nikdar ne jč in tudi kuhane Jedi le redko. Ni pa res, da bi malo jedel. Vrč kozjega mleka,, datlji, orehi, žlica medu, česen, polna skleda narezanega svežega sočivja in obilica sadja (oranže, ananas, slive, breskve): takšen je njegov običajen, jedilnik. Svoboda Indije In njen obstoj sta odvisna od uiode »obode in demokracije na svetu, Samo zveza med narodi, ki ljubijo svobodo, samo njihovo složne sodelovanje mere odvrniti grozečo nevarnost. Za taktno zvezo te mera zoveeti Indija. PAMDIT JAVAHARLAL NEHRU, prvak Indijskega Vongrt-sa Gandhi trdo dela in ima skoraj venomer obiske Denarja ne potrebuje mnogo, a tudi skrbeti mu ni treba zanj, ker dobi vse, kar mu je potrebno za gospodinjstvo, kot milodar. Za narodno gospodarstvo se ne zanima dosti in tudi gospodarsko misliti ne zna. Tako je na primer nekoč dejal nekemu svojemu prijatelju-so-cialistu, da veruje v oboje, v zasebno lastnino in v nacionalizacijo. »Ce bom kupil mlin,« je razlagal, »bom dal svojim delavcem dobro mezdo; to je socializem.« Telesno je Gandhi kar zdrav, le včasih ima prehud krvni pritisk. Na fotografijah je videti nežen in droban, a v resnici ni takšen: ima dobro postavo in trde in gladke m’šice. Svoje telo neverjetno obvlada. Zgodi se, da reče: »Zaspal bom za 25 minut.« In zaspi pri priči in spi natanko 25 minut. Nekoč je ?pal v avtomobilu. vračaje se s pogreba nekega prijatelja. Avto se je prevrnil. Gandhija je vrglo ven, a ko so njegovi prestrašeni prijatelji prihiteli k njemu, je že spet spal. Gandhi je mnogo manj častitljiva oseba, kakor utegnejo ljudje misliti. Je sicer svetnik, a svetnik, ki ljubi smeh in ki se tudi sam rad smeje. Nekoč je rekel nekemu prijatelju, da bi si bil že zdavnaj vzel življenje, če ne bi ime! smisla za humor. Njegova ljubezen do Kasturbaie — njegove žene — je kar ganljiva. Kastnrbija je majhna, oVrogla in živahna ženica in njen obraz je podoben speči Kitajki iz meissenskega porcelana. Gandhiieva imata štiri sinove in več vnukov. Dva sinova sta napravila blestečo kariero kot žurnalista. M I B ahatma je nenavadno skromen in preprost. Ko je bil zaprt v Južni Afriki, se je sam ponudil, da bo stranišče snažil, čeprav je paznik hotel drugemu jetniku odkazati to delo. Nekoč je bil pri niem neki kristjan v gosteh; gospod Gandhi se je sam potrudil, da mu je očedil nočno posodo. Njegova hitra razumnost je živa in nevarna ne samo v indijskih zadevah. Med monakovsko krizo je rekel: »Da sem jaz Ceh, bi osvobodil Anglijo in Francijo dolžnosti, da branita mojo domovino.« Monakovski dogovor je imenoval »mir brez časti«; vprašal je, kaj bi se bilo zgodilo, če bi bili Cehi poskusili s pasivnim odporom. (Gandhi pozna sicer Angleže, ne pa Nemcev Op. ured.) Gandhi najbolj liubi otroke, svei zrak, smeh, prijatelje, resnico. Najbolj sovraži laž. I/' f^adar Indijci govore o njegovih napakah, jih naštejejo natanko pol tucata. Prvič je diktatorski. Omenil sem že, da je šel popolnoma sam na londonsko konferenco — in rezultat je bil, da so ga prelisičili. Drugič je prestaroverski. Leta 1934. je bil v Behariu hud potres; Gandhi je takoj oznanil, da je to kazen božja zaradi grehov nad pariici. Ce'o njegov prijatelj Nehru je priznal, da ga je ta mahatmov izrek silno osupil. Tretiič je njegova pretirnna ponižnost Angležem samo olajšala po-gaiania z niim. Četrtič mu manjka srrtošneaa es(ef-skega smisla, čenrav je velik ljubi-teli cvetlic in narave. Petič nima pravega smisla za proporci/e. Zgodi se. da za ves dan pusti svoje delo in se loti neznatnega nro-b'erna, n. pr. tolažitve vekajočega otroka. Šestič in posledniič ie nreveč kompromisarski. Gandhi si želi knmnro-misa s socialisti, s knezi, z industrijskimi magnati, z vlado v Delhiju. Sovraštvo mu ie prav tako tuje kakor zamerljivost. C* ^Hfandhijevo razmerje do vere je resda važna stvar, toda definirati ga je težko, zakaj nihče ne ve, kaj mahatma prav za prav veruje. Njegovo stremljenje, da bi zlo poplačal z dobrim; njegov nauk, da je pravičnosti deležen samo tisti, ki je pravičen tudi nasproti sovražniku; njegova zapoved, da je greh sovraštva vreden, ne pa grešnik — vse to je bistvo krščanstva. Gandhi veruje v podedovani greh in je naibrže bližji Kristusu kakor kateri koli politik katerega koli veka. Gandhi je pobožen Hiud, toda prepričan je. da so sveta pisma vseh velikih verstev enako izraz božje besede: biblija, talmud, zendavesta, koran in budistovski kanon. Nekoč je dejal: »Trpljenje je večen zakon in znak človeškega rodu. Mati trpi, da bo njen otrok živel. Življenje pride iz smrti. Da pšenica uspe. mora poprej propasti vsejano zrno ... Nemogoče je, odpraviti zakon trpljenja, ker je neobhodni pogoj našega obstanka. Napredek se meri po velikosti pre' stanega trpljenja ... čim čistejše trpljenje, tem večji napredek.« Kaj bom c delali jutvi? Mučno vprašanje, ki Je pa v njem tudi mnogo upanja Zanesljivo ne dvomite v moč elektrike. Morda si je ne znate razložiti, toda če ugotovite obstoj brezžičnega brzo-java ali televizije, vam ne pride na misel, da bi podvomili v to plodonosno moč. Če vam bi nekdo navedel neizpodbitne dokaze možnosti nekega dela vaše bodočnosti, ne bi, zahvaljujoč znanju drugih, nič več podvomili v to znanost, čeprav si je ne bi znali razložiti. Poskusili bi dobiti koristi iz astrologije prav tako, kakor dobivate koristi iz čudovitih izumov elektrike. Namen tega članka je, da dokaže kako važen je vpliv zvezd na usodo ljudi in da boste vi sami poskusili, ali je mogoče ta vpliv spoznati in izkoriščati. Evo vam nekaj relativnih napovedi za mesec januar 1940. leta. Berita jih, proučujte jih, zapišite si tiste, ki vam ustrezajo, posebno pa zahtevajte, da vam osebe iz vaše okolice dajo podatke o svojem rojstvu in da vam povedo ali so se dolnje napovedi uresničile. To bo dokaz, da vam bo 75% vprašanih oseb odgovorilo, da poznate te napovedi, da to: PIJAVA RESNICA! I Če ste rojeni: med 21. marcam in 20. aprilom... Vaši srečni dnevi so: 6., 15., 24., 8., 25. prvi teden: lahno dolgočasje, spremljajo z nasvetom tako imenovanega prijatelja. Drugi ali tretji teden: Važen razvoj nekega dela, ki ste ga even-tuelno zaključili zadnji mesec. Na koncu meseca: Imeli boste možnost narediti debro kupčijo, ki jo že dolgo nameravate. Med 21. aprilom in 21. majem... Vaši srečni dnevi so: 8., 17., 26., 27. Morda bo potrebno, da ta mesec naredite neko pot, da uredite neko dobro družinsko zadevo: izberite po možnosti za svoje potovanje enega gornjih srečnih dni. Med 6. in 12. lahno razočaranje v pogledu nekega zasebnega načrta, ki ste ga bili naredili. Med 15. in 30. zelo ugodna novica. Med 22. majem ta tl. junijem... Vaši srečni dnevi *o: 10., 19., 21., 28. Ta mesec vztrajajte na tem, da boste odporni proti tendenci vznemirjenja, pazite na svoje zdravje. Na sredi meseca: Dobili boste odškodnino za neko velikodušno dejanje, ki ste ga storili v preteklosti. Med 22. junijem in 23. julijem... Vaši srečni dnevi so: 4., 12., 22., 30. V prvi polovici meseca: Nepričakovan dobitek. Morda boste 12. doživeli prijetno presenečenje. V drugi polovici meseca: Dobili boste lep dobitek od neke zamisli ali od neke sugestije. Med 24. julijem in 22. avgustom«. Vaši srečni dnevi so: 6., 15., 24., 25. Prva polovica ni srečna za priče-njanje novih podjetij. Drugi ali tretji teden: Nekatere prehodne težave boste z lahkoto odstranili. 25. je srečen dan za koristne spekulacije. Zapomnite si dobro te dni, ki bodo morda izboljšali vaš položaj. Med 23. avgustom in 22. sept... Vaši srečni dnevi so: 8., 17., 26., 27. Dobro pazite, da ne boste doživeli razočaranje od nekega sleparja, ki ste ga imeli za svojega prijatelja. Okrog 17. velik denarni dobitek. Storite vse potrebno proti eventualnim nesrečam in malim nezgodam okoli 29. Med 23. sept. in 23. oktobrom... Vaši srečni drevi so: 11., 20., 28., 29. Neki nepredviden dogodek bo spremenil vaš načrt. Sredi meseca velik denarni dobitek iz nekega zanemarjenega vira, toda ta dobitek boste verjetno uporabili za kritje nekega nepredvidenega izdatka. Med 24. okt. in 22. novembrom.« Vaši srečni dnevi so: 4., 13., 22., 31. V prvi polovici meseca ni izključena prehodna ali stalna sprememba Vašega bivališča. V zadnjem tednu se bo morda pojavil neki prijatelj, ki bo Vaš položaj spet popravil. Med 23. nov. in 21. decembrom... Vaši srečni dnevi so: 6., 15., 16., 25. Prvih 14 dni delno uresničenje nekega načrta. Tretjo nedeljo: postopajte modro in oprezno z nekim pismom, ki ga boste dobili okoli 20. Medtem posvečajte pažnjo nekemu predlogu, ki ga boste dobili pismeno okoli 25. Med 22. dec. in 19. januarjem.. Vaši srečni dnevi so: 7., 17., 26., 27. Prva polovica meseca: Ne vznemirjajte se zaman zaradi nekega od-godenega obiska ali zaradi nekega pričakovanega pisma. V drugi polovici meseca: Nasveti nekega prijatelja bi utegnili biti zelo koristni in če o njih vodite račune, vam bodo korist: Med 20. jan. in 18. februarjem... Vaši srečni dnevi so: 10., 20., 28., 29. V prvi polovici meseca: Dobro se varujte hitrih odločitev in krivih obsodb. V drugi polovici meseca: na zanimiv način boste ustvarili neki načrt, ki ste o njem mislili, da ga dolgo re boste mogli uresničiti, ali pa boste v svoje zadovoljstvo uredili neko težavo. Med 19. febr. in 20. marcem... Vaši srečni dnsvi so: 4., 14., 22., 30. Naj večja značilnost tega meseca: denarja bo zmanjkalo, toda vaše zdravje se bo izboljšalo. Najtežji pogoji, težave v hišnem redu. V drugi polovici meseca: vesela novica o enem člajiu družine. KRATKI IZVLEČKI ZAHVAL IZ VSEGA SVETA: Vaši nasveti so se najbolje izkazali. Presenečen sem, kako točno ste pogodili moj značaj in neštete važne dogodke iz mojega življenja v poslednjih letih. Se z večjim veseljem morem ugotoviti, da se je to, kar ste mi narekovali za naslednje mesece jasno in ratanlco, ne samo popolnoma izpolnilo, temveč, da so se vaši nasveti kar najbolje obnesli. ...Neka srečna igralka loterije. Čutim se dolžna, da se vam za obširno življenjsko analizo posebno zahvalim. Točno ste mi označili, kateri čas mi nosi srečo v dobivanju pri loteriji in res, dobila sem točno v napovedanem času. S tem ste mi naredili takšno uslugo, da Vam bom večno hvaležna. ... Točno do dneva napovedano. Pošteno Vam moram priznati, da me je Vaša umetnost iznenadila. Nekatere stvari iz moje preteklosti ste mi z Vašo psihoanalizo tako verno napovedali, kakor da me poznate že od preje in kakor da bi Vi sami igrali važno vlogo v mojem življenju. Tudi v bodoče se bom ravnal po teh nasvetih in Vas bom v krogu svojih znancev in prijateljev rad priporočal. ... Napovedan poslovni uspeh. Veliko zaupanje, ki ste si ga pridobili pri meni, kakor hitro sem prejel Vašo skico analize, je bilo v Vašim obširnim delom popolnoma upravičeno. Srečen preobrat v mojem delu, ki ste mi ga bili napovedali, je že nastopil in Vaše nasvete, ki so se doslej izkazali za odlične, bom tudi v nadalje poslušal in bom s tem, tako vsaj upam, dosegel kmalu blagostanje. ... Od ljubezenskih bolečin do zakonske sreče. Karkoli ste mi v moji obširni življenjski prognozi napovedaU, vse je točno, in prepričana sem, da so Vaši nasveti odlični. OdvrnUi ste me od nekega nepremišljenega koraka in mojo žalost ste izpreme-nili v veselje. Vsi spori med menoj in mojim zaročencem so poravnani, in po Vaši napovedi je odrejen celo dan poroke. Zahvaljujem se Vam še enkrat iz vsega svojega srečnega in mladega srca. ... Ozdravljena od težke bolezni. Da more grafologija poznati re samo bolezen, temveč tudi vrsto bolezni, me je izredno presenetilo. Ko sem prejela Vašo analizo, so vsi dejali, da je z menoj konec, medtem ko ste me Vi prepričali, da bom čez pel leta popolnoma ozdravela: tako sem svojo težko depresijo prebolela in trdno verovala, da bom spet ozdravela. In res se je moje stanje skoraj vsak dan izboljšalo, danes se Vam sreč- na zahvaljujem, da ste mi vrnili življenje in zaupanje vase. ...Mir v zakonu. Najsrčnejše se Vam zahvaljujem za poslano analizo. Naredila mi je že velik* uslugo. Ker sem poslušal Vaše obširne in pametne nasvete, to ni le vrnilo miru v moje zakonsko življenje, temveč sem zdaj tudi na najboljši poti, da se v svojo ženo ponovno zaljubim. Za svojo kariero se imam zahvaliti samo Vam... ...mi piše te dni neka politična osebnost. Vedel sem, da nekaj v mojem značaju moji stranki ni všeč, toda nisem vedel, kaj. Vaša psihoanaliza mojega rokopisa mi je pomagala in danes se moram samo Vam zahvaliti da se moje napredovanje in moje ideje vsak dan izboljšujejo. ... 20. avg. 1937. sem prejel Vaš letni horoskop. Zdaj, ko imam že devet mesecev za seboj, od teh so se vsi čudovito uresničili, Vam moram g. Karmah izreči svoj poklon za Vaše vestno in modro delo. Tudi za zakonsko analizo, ki ste jo izdelali zame, se Vam moram prav lepo zahvaliti. Vaša vestnost me je obvarovala velike napake, ki jo morem šele zdaj prav dojeti, šele zdaj vidim, kako velike vrednosti je astrolo-giia. Naš znani grafolog F. T. Karmah, 2alec Pariz 12. maja 1938. ...Vam sporočam, da ste presegli moje pričakovanje, Ce bi bili stalno v moji bližini, bi rekel, da ste telepat, kajti opisi značaja in napovedi o mojem zakonu ne bi mogli točneje analizirati, kakor ste to storili. Berlin 20. aprila 1937. ...Najlepša hvala za Vaš izvrsten horoskop. Zelo sem zadovoljen z njim in Vas bom pri vsaki priložnosti kar najbolje priporočal. Ziirich 1. decembra 1936. ... Z vsem delom, ki ste mi ga storili, sem zelo zadovoljen in se zmerom znova vprašujem, kako je mogoče človeka tako dobro soditi po zvezdah. Posebno frapantni so bili dnevi, ki ste mi jih povedali iz moje preteklosti, potrditi moram, da so držali. Vse napovedi ustrezajo resničnosti. Milano 25. januarja 1937. ..Kar sili me, da Vam pišem te vrstice. V preteklih desetih letih sem naročil horoskop že pri mnogih astrologih in od vseh teh dragih del je Vaš horoskop najboljši. Izdelan je presenetljivo natanko, doslej se je vse do dneva natanko uresničilo. Čestitam Vam! St. Galletn 15. februarja 1937. Horoskop, ki ste mi ga poslali, izvrstno drži. Aprilska konstelacija, ki pada na 15 aprila, se je zgodila 9. maja. Umrla je neka teta v St. Gallenu. Dan 23. maja, neugoden za občevanje z drugim spolom, se je zgodil 22., ko je gospod D. tako trpel zaradi duševnih depresij, da je bil življenja že kar sit. Monakovo 10. junija 1937, ... Da Vam takoj povem. Zelo sem zadovoljen z Vami. Kar ste doslej povedali o dosedanjih razmerah mojega razvoja, je pravilno, tudi glede svojega zakonskega položaja moram priznati pravilnost Vaših izjav. Videli ste pravilno. Drži tudi, da imam nagnjenje do študija, ki se tiče zdravilstva. Zdravljenje duševnosti itd. so zadeve, ki me zelo zanimajo. K61n 19. marca 1938. ... 2e dolgo je tega, kar ste mi naredili horoskop in moram priznati. da drže vsi opisi lastnosti mojega značaja in vse Vaše napovedi. Vse se je uresničilo, kakor ste mi napisali. Zdaj Vas želim samo vprašati, koliko bi zahtevali za izdelavo horoskopa za prihodnja štiri leta in prosim, da mi to sporočite. Dunaj 28. februarja 1938. ... Ce Vam danes pišem te vrstice, mislim, da storim s tem uslugo ne samo Vam, pač pa tudi Vašim strankam. Sklicujem se s tem na rojstni in letni horoskop, ki ste mi ga poslali v maju 1937. Priznati moram, da sem si dal že pogosto in za drag denar delati horoskope, toda nobeden od njih ni bil tako izčrpen in me ni tako zadovoljil, kakor Vaše delo. Ne samo osebne lastnosti, ampak tudi dnevi o napovedi dogodkov, so se skoraj sto odstotno ujemali z resničnostjo. Zdaj, ko se Vam za Vaše delo ponovno najlepše zahvaljujem, se lahko zanesete na moje priporočilo v krogu mojih znancev. Nica 25. avgusta 1937. Zelo spoštovani gospod Karmah! Hamburg dne 25. maja 1936. Naposled imam toliko časa, da Vam napišem nekaj vrstic o horoskopu, ki ste mi ga bili poslali, predvsem zato, da se Vam za to ogromno delo kar rjajlepše zahvalim. Teh 55., s strojem napisanih strani, je bilo zanesljivo veliko delo. Meni so bile v veselje. Ze prva vitalogična psihologična obravnava moje pisave in fotografije me označuje bolje, kakor bi si sploh upal želeti. Horoskop je sijajno delo, kakršno le redko vidimo. Z njim ste mi pokazali življenjsko pot, po kateri bom skušal hoditi z vsemi svojim: močmi, kajti iz drugih Vaših napovedi sem spoznal, da n. pr. mojih družinskih in delavnih razmer ne bi mogli bolje opisati. Toda tudi moje prijateljske odnose ste — žal — tako označili kakor v tem trenutku so; zelo rad bom poslušal Vaš dober nasvet, saj kakor ste mi pisali, naj bi se kaj najhitreje poročil na trd:e finančne temelje v srečen zakon, ki mi ne bi dal samo otrok, ampak tudi dobre življenjske razmere. Moje sedanje denarno stanje se dejansko ujema z Vašimi navedbami. Ce bo konec mojega življenja res takšen, kakor ste mi ga bili napovedali, potem bom s svojo bodočo usodo zadovoljen. S tem svojim tako krasnim in tako točnim delom ste Vi, g. Karmah dokazali, da ste strokovnjak in zato Vas bom v krogu svojih znancev zelo rad priporočal. Upam, spoštovani g. Karmah, da nisem samo Vam, temveč tudi Vašim strankam naredil uslugo in Vas pozdravljam z odličnim spoštovanjem: B. L. POSEBNA VPRAŠANJA: Značaj in zmožnosti: Kakšen je moj značaj? Katere lastnosti me v življenju ovirajo? Katere zmožnosti so pri meni posebno izrazite? Katere možnosti razvoja mi dovoljuje moj horoskop? Delo, poklic, imetje: Katero delo ustreza mojemu nagnjenju? Kateri poklici so zame najprimernejši? Ali je moj sedanji poklic zgrešen? Ali sem boljši kot uslužbenec, ali mi priporočate samostojnost? Katero socialno poklicno stopnjo bom v življenju dosegel? Ali bom menjal svoj poklic? Ali imam s svojimi sodelavci in uslužbenci srečo? Ali bom dosegel blagostanje? Ali smem računati na srečen slučaj? Ali bom kaj podedoval? Ali bom kaj zadel v loteriji? Ali smem špekulirati? Kako mi bo šlo v starosti? Ljubezen, zakon, otroci itd. Ali imam srečo v ljubezni? Ali se bom poročil z ljubljeno osebo? Ali mi priporočate zgodnjo ali pozno poroko? Kakšen značaj se strinja z menoj’ Kakšen bo moj zakon? Ali bo moj zakon ločila ločitev ali smrt? Ali bo moj zakonski drug umrl prej ali jaz? Kaj naj storim, da bo moj zakon srečnejši? Ali se bom večkrat poročil? Ali bom poročen živel dalj časa kakor samski? Ali bom kaj izvedel od otrok, ki žive daleč od mene? Kako jim gre? Ali mi bodo ti otroci v starosti kaj pomagali? Bolezni, nezgode. Kako je z mojim zdravjem? Ali bom dolgo živel? Katere bolezni se moram posebno varovati? Ali bom umrl nasilne smrti? Razno: Ali imam možr.osti, da bom daleč potoval? Ali bi v tujini bolje živel? Kakšne prijatelje bom imel? Po čem spoznam svoje sovražnike? Grafolog Karmah, ki je za Vas napisal ta članek, ne trdi, da zna delati čudeže. Samo njegovo veliko poznanje antropologije je vzrok njegovega velikega uspeha. Daje vam edinstveno priložnost, da se poslužite njegovega znanja. Zato je izbral nekaj srečnih dni, ki vam jih je zgoraj navedel. Izberite enega teh dni, da boste izvršili kakšno odločilno dejanje in da si boste lahko zabeležili njegov doseženi uspeh. Ti nasveti Vam pa ne bodo koristili, če se ne boste ravnali po razdobju štirih tednov, ki spada vanje Vaš rojstni dan. Iz gornjih vrstic lahko sklepate na velike koristi, ki Vas čakajo v razdobju, ki ste se v njem rodili. V kolikor ne želite dognati samo tega, temveč tudi svojo natančnejšo usodo, sporočite profesorju Karmahu dan svojega rojstva, on Vam bo pa sporočil stanje Vašega zdravja, Vaše možnosti za ženitev, Vaše možnosti za uspeh v podjetjih... kateri so Vaši srečni dnevi, srečne številke... Da boste mogli izkoristiti priložnost, ki jo imate danes, kakor tudi veliko pomoč, napišite na kos papirja spodaj označene podatke in jih pošljite na točen naslov: F. T. KAKMAH, ŽALEC Izpišite točno in čitljivo: Ime in priimek .......................... poklic ............. Dan rojstva .................................. Točen naslov ....................................... Točni rojstveni podatki ljubljene osebe — ............................ Navedite nekoliko važnejših vprašanj, kaj Vas najbolj zanima za Vaše nadaljnje življenje. Zgoraj označeno življenjsko analizo morete dobiti popolnoma brezplačno, če naročite knjigo >Naš život in okultne tajne«, ki stane samo din 30"—, a denar pošljite na ček. štev. 17455. V teku 48 ur boste dobili v zaprtem ovoju svoj brezplačen natančen horoskop, ki Vas bo prepričal, da boste izkoristili sleherno možnost in da boste srečno obrnili kolo svojega življenja. Ni Vam treba storiti ničesar drugega, kakor poslati zgoraj naznačene podatke. Ne odbijte tega uspeha v današnjih mračnih časih, ko ima sleherni pravico vprašati: kaj naj storim jutri? Hcfizahes božic mi Indijanci Moti k»ž/a in tonski bogovi čez noč so se čez strme, poraščene vrhove Colorada priplazili nad Novo Mehiko velikanski, težki snežni oblaki in pokrili z bleščeče belo preprogo skale hi gozdove, reke in jezera, pa tudi staro misijonsko cerkvico in ponekod več nadstropij visoke indijanske hiše. Bilo je pravo božično vreme. Že dopoldne so prebivalci vasi polnih rok hiteli po trgu, urejajoč še poslednje priprave za božično slavje. Iz vseh dimnikov so se dvigale sinjkaste zastave dima. Dišalo je po svežem kruhu in indijanski pečenki iz bravine. Ko se je rdeče zimsko sonce potopilo za zapadne vrhove, sta prišla k meni oba poglavarja taošldh Indijancev in me med svečanimi prikloni povabila, naj se udeležim njihovega božičnega slavja. Tiho, zelo resno in dostojanstveno sta korakala, odeta v modra ogrinjala ob moji strani čez trg. Novozapadli sneg je komaj da Zaškripal pod njunimi mokasini,' tako nalahno sta stopala. Pred starošpansko cerkvijo je že čakala pobožno molčeča množica. Indijanke v pisano obarvanih ogrinjalih in v mokasinih iz jeleno-vine, ovitimi do kolen in malone bolj belimi, kakor sneg. Otroci s črnimi čopi las, okrašenimi s pisanimi peresi. Žilavi, visokorasli možje, z vranječmimi lasmi, spletenimi v kite in okrašenimi s pisanimi trakovi. Njihovi bronasti obrazi podobni krinkam so bili kakor iz lesa izrezljani. Hitro se je stemnilo. Ko se je maša pričela, so Indijanci tesno drug ob drugem klečali v svoji majhni cerkvici. Toda težka, izrezljana hrastova vrata so bila odprta na stežaj, da so lahko bili pri maši tudi drugi, oni, ki niso dobili prostora v cerkvi in so morali poklekniti na belo snežno preprogo. Tudi mene je zajela resna svečanost Indijancev. Kakor prekrasna, barvita slika kakšnega staro-italijanskega mojstra se je zdela polnočnica teh ukročenih divjakov. Jasen glas duhovnika, ki je mašo bral, je donel kakor zvok globokega, starega zvona. Blagoslovil je ljudi in kakor zmagoslavje je zadonelo skozi noč iz sto in sto grl: »Aleluja... Aleluja.« Na lepem so, kakor s čarobno besedo vžgani, vplamteli nešteti ognji. Bilo jih je sto in sto. Na vsaki terasi večnadstropnih hiš so plesali plameni v zvezdnato noč. Nemo se je množica razdelila v dve vrsti, ko je videla stopati iz razsvetljene cerkve procesijo. Najprej duhovnik v z zlatom izvezenim cerkvenem oblačilu. Blagoslavljajoč je razprostiral svoje ozke, drobne roke nad sklonjenimi vranječmimi glavami. In za njim so nosili krepki, mladi indijanski fantje taoško Mater božjo v ognje-nordečo noč. Ob vsakem koraku mladeničev so se zazibale debele, pisane verižice biserov, ki so jih verni Indijanci kupili in obesili okrog vratu svoji Materi božji. Negiben, skoraj grd je bil njen leseni obraz, zakrpan njen sinji plašč. Indijanci so zelo, zelo revni. In vendar so svoji Madoni za polnočnico izvezli temnomodri baldahin s papirnatimi srebrnimi zvezdicami. Visoko nad glavami množice se je zibala Mati božja, mimo gorečih grmad. In da bi vsi, prav vsi mogli videti svojo Mater božjo, so korakali ob obeh straneh sprevoda mladeniči z visokimi trpolečiml bakljami. Otroški glasovi so peli svete pesmi, ko so nosilci po natanko določenem obredu odložili Mater božjo v bleščeči sneg. Komaj je izzvenel zadnji stih, je topo in enolično zadonel neki boben. In še. In spet. Zdelo se je, kakor da bi bilo na lepem povsod polno teh bobnov. Vriskaje je zadonela pesem skozi noč. Toda ta pesem ni imela nič sorodnega s krotkimi melodijami polnočnice, nič z vonjem po kadilu in blagoslavljajočimi rokami duhovnika. Nič s sklonjenimi glavami, kajti tedaj so bile vse glave ponosno vzravnane in so gledale bleščečih oči čez trg. Kakor pozabljena je stala Mati božja v snegu, ob njej pa duhovnik, z vse razumevajočim smehljajem okrog ozkih ustnic. Poznal je svoje Indijance. In vsi, vsi so peli. In to staro-indijansko petje je zavelo vse do tja, kjer so na skrajnem koncu trga kakor sence proti bleščečemu se snegu kipele strme lestve In s peresi okrašene zastave iz podzemeljskih staroindijanskih svetišč. Trzajoče so plesali plameni in doneli streli po prostrani dolini, dokler niso izzveneli ob bližnjih gorah. Mogočno, bučeče je kipela pesem čez strehe, čez misijonsko cerkev, čez križ, čez staroindijanska svetišča ven, v tiho, prisluškujočo noč, čez širno, neskončno prerijo. In na lepem je spet vse utihnilo. Obisk Napisala Marija Dutli-Rutishauser Ondan je v neki veseli družbi načel neki gospod vprašanje, s koliko besed se ljudje pomenijo. Za primer je omenil neko malo zgodbico, ki jo je zapisal nelci tujec o dveh švicarskih kmečkih zaljubljencih. Ta dva sta namreč v dobrih dveh urah spregovorila vsak samo po štiri besede: On: »Saj me imaš rada?« — ona pa: »Seveda te imam rada/« In prav danes sem se spomnila male idile, ki sem jo opazovala v neki bolnišnici. Starčka, ki ju imam v mislih, mi menda ne bosta zamerila, da o njima pišem. Sončna bolnišnišlca ploščad je bila polna bolnikov, ki so smeli že na zrak, da tamkaj pričakajo svoje obiskovalce. Upanje in dvom sta bila zapisana na obrazih čakajočih... Ali bo kdo prišel, ali bo treba počakati do druge nedelje? Spet so se vranječme glave sklonile, in nad njimi se je zibala lesena Mati božja za smehljajočim se, blagoslavljajočim duhovnikom, mimo plamtečih grmad čez trg. Previdno, zelo skrbno so nesli mladeniči svojo Mater božjo nazaj v misijonsko cerkev. Kakor bi trenil se je množica razšla. Ljudje so hiteli po lestvah in kar čez terase domov k slavnostni pojedini. Počasi so ugašali Neki prav star protinast možak, ves siv in nadložen, je sedel na svojem stolu, kakor ga je bila tja posadila bolniška sestra. Njegove stare oči so vprašujoče preskakovale z obiskovalca na obiskovalca — in že sem se zbala, da bo revež zaman čakal. Toda zdajci je pridrsal po peščeni poti truden korak. Starec se je zdrznil. Da, to je ona ! Stara kmetica se je počasi pritipala po stopnicah. Njena obleka je bila ohlapna, ponošena, a vendar svetešnja. Nemara jo je pred davnimi leti prvič kot mlada žena oblačila k maši. Nerodno se je 1/e-seU tožibii pcazhiUe. želi vsem cen}, odjemalcem In se priporoča za nadaljnjo naklonjenost tvrdka Ign. Zargi Ljubljana, S*. Petra c. 11 ognji. Na lepem sem bila sama na trgu. Doživela sem čudovito božično noč, kakršne nisem videla še nikoli. Doživela sem nenavadno mešanico kar najbolj vernega krščanstva, z malone fanatično navezanostjo na stare indijanske bogove. In zdelo se mi je, kakor da bi nevidni in nedoumni korakali čez trg, davni, toda še zmerom pričujoči staroindijanski taoški bogovi. približevala — in ko sta se starca uzrla, jima je zdrknil komaj zaznaven sij po ovenelih, razoranih licih. Plaho, ko da bi se sramovala mehkega ganotja, sta si segla v roke in sta oba hkratu dejala: »Bog daj!City of Flint« so vrgli jarko lačna borbo dveh edinih diplomatk na svetu, Mrs. Harrimanove, poslanice Združenih držav v Oslu in na njeno nasprotnico Kolontajevo, rusko poslanico v Stockholmu. Te dve ženski bijeta trd, zagrizen boj za bodočo politično usmeritev Skandinavskih držav. Pred glavnimi vrati norveškega Zunanjega ministrstva se je ustavil svetlosiv avtomobil z diplomatskim znakom. Ministrstvo je srednje-Velika zgradba, sezidana v empir-skem slogu. Iz avtomobila je izstopila vitka osivela dama z majhno aktovko pod roko. Njena obleka je preprosta, samo dvojna vrsta biserov okoli vratu izdaja, da mora biti premožna. Ta dama je Mrs. Evgenija J. Harrimanova, »izredna pooblaščena ministrica in prava redna poslanica« prezidenta Roosevelta pri Nj. Vel. kralju Haa-konu Norveškem. Njen obisk je Veljal zunanjemu ministru Kohtu. Ob njegovi orjaški postavi je bila videti ta mala, nežna ženska kakor ljubka igrača. Obiskala ga je zato, da mu je izročila lastnoročno napisan izvod svoje knjige, svojega življenjepisa »Od klavirja do politike«. »Od klavirja do politike«, to je Značilna življenjska pot te žene, ki jo imenuiejo v nieni domovini prvo ameriško političarko. Kot mlada pianistka se je poročila z uglednim finančnikom Jimom Har-rimanom, članom ameriške železniške' družbe. Njen mož jo je vne-ljal v vse svoje delo, in to je bilo za ameriško velemestno družbo nekaj iarednega. »Ko bom umrl, boš ti vodila moje podjetje naprej. Nisem zato delal vse življenje, da bi tujec nadaljeval moie delo.« Kakor da bi slutil. L. 1912. je Jim Harriman zbolel in po nekaj mesecih hudega trpljenja je zatisnil oči za zmerom. Zvesta njegovi volji, je njegova žena, ki so jo doslej v javnosti noznali le kot nadarjeno pianistko, sama prevzela delo. Gospa Kolontajeva je skušala severne države spraviti pod vpliv Moskve. Toda s svojim podtalnim delom je naletela na tiho. skromno, že osivelo Mrs. Harrima-novo. Gospa Harrimanova zagovarja načela nevtralnosti s preprostimi mirnimi besedami. Gospa Kolontajeva prireja sprejeme, blesti, skuša pregovarjati in ugajati. Mrs. Harrimanova pa zaigra zunanjemu ministru Kohtu na klavir nekaj svojih najljubših skladateljev, Chopina, Liszta in Mozarta. Med igranjem spregovori nekaj političnih besedi. To zadošča, kajti ti stavki drže. Mrs. Harrimanova, poslanica USA v OeIu Nato je prišla afera s »City of Flintom«. Amerika je želela po zakonih nevmešavanja, obnovo poveljstva ameriške posadke. V Murmansku tega niso storili. Ladja je plula proti Nemčiji, držeč se norveške obale. Odločitev je bila v rokah norveške vlade. Vsa Amerika je gledala na Mrs. Harrima-novo. Iz Stockholma je skušala žge po navadi svojo debelo cigaro, Anthony Eden cigareto, gospodu Chamberlainu pa prinese sluga klobuk in znameniti dežnik. Preden pa ministri sedejo v svoje avtomobile, se jim približa skupina starejših elegantnih dam, ki se živahno pogovarjajo. To niso morda članice spodnje zbornice, temveč »boljše polovice« angleške vlade. Zelo redko se zgodi, da ne bi gospa Chamberlainova, Hali-faxova, Simonova in Hoareova ne počakale svoje može, ko odhajajo iz parlamenta. V Angliji namreč žene ministrov pomagajo svojim možem nositi vse dolžnosti in bremena političnega delovanja. Chamberlainova pot v politiko V Chamberlainovi družini je politična karijera že več rodov tradicija. Samo Neville Chamberlain je bil izjema. Bil je bolj navdušen za trgovino, in ta ga je privedla v Birmingham. Ko je pa dopolnil 42. leto, ga je doletelo nekaj, kar je njegovo življenje popolnoma izpre-menilo: poročil se je. Njegova žena, rojena Annie de Vere-Coleova, iz znane irske umetniške družine, je polagoma spravila svojega moža v politično življenje. Prepričala ga je, da je dolžnost trgovca, da postane birminghamski mestni svetnik. To je bil velik preobrat v njegovem življenju. Kandidiral je, bil je izvoljen in je tri leta nato prišel v spodnjo zbornico. Ko je bil Neville Chamberlain prvič minister, je njegova žena izjavila časnikarjem: »Ko sem se s bi odločitve norveške vlade pokvarile manever v Murmansku. Zaman! »City of Flint« je srečno priplula v neko norveško pristanišče. Pristaniške oblasti so zaprle Nemce, ki so bili ladjo zaplenili, in ameriški kapitan je spet prevzel poveljstvo na »City of Flintu«. Vsa Amerika se je oddahnila. Časopisi so bili polni hvale za pravilno ravnanje norveške vlade. Mrs. Harrimanova je zmagala. Kakor da se ni nič posebnega zgodilo, hodi ta tiha lepa žena po svojih opravkih, mimo, preprosto, ne da bi zbujala pozornost. Prva ameriška političarka ni razočarala zaupanja svojega prezidenta... Liberalne žete kemrvaMi politikov Ko velike luči v palači parlamenta na bregu Themse ob desetih zvečer ugasnejo in se zgornja in spodnja zbornica izpraznita, se začno v veliki predsobi zbirati v majhnih gručah udeleženci vlade. Winston Churchill si pri- vodstvo njegovega podjetja. Leta^ „0Spa Kolontajeva_vplivati, da ne 1913. je vstopila v Industrijsko - - — • - zvezo U. S. A., neke vrste trgovsko zbornico, v njej je bil nien mož dolgo let podpredsednik. Tri leta je tam delala in bila v njej edina ženska. Zaradi tega dela je zaslovela no vsej deželi. Z vstopom Združenih držav v svetovno vojno, se je njen pomen zvečal Demokratska stranka, ki je bila na vladi in ki je bil nje predstavnik prezident Wilson, jo je imenoval* »a predsednico Zenskega industrijskega društva. To društvo tudi gospodarsko^ pomaga Rdečemu križu. To društvo jo Je pa imenovalo za vrhovno voditeljico sanitetne službe pri ameriški konjenici. Neposredno po vojni ie bila predsednica demokratskih ženskih društev in članica izvršilnega odbora demokratske stranke. Posvetila se je svojemu političnemu delovanju. Poleg tega je pisala svojo knjigo »Od klavirja do politike« in pazila na vzgojo svoje hčere. Ko so leta 1932. izvolili pre-zkienta Roosevelta, je zopet prvič po Wil»onu vladala demokratska stranka. Tedaj se je Mrs. Harrimanova ponovno vrnila _k politiki. Roosevelt sl je vzel dve zenski no-močnici: Mtes Perkinsovo. ki ji je zaupal ministrstvo za delo in Mrs. Harrimanovo, ki ji je zaupal diplomatsko službo. Ona je prva no-slanica Združenih držav in za Rusinjo Kolontajevo druaa na svetu. Dvoboj dveh diplomatk Ko je Mrs. Harrimanova d as pela na svoje novo službeno mesto, v Oslo, se je zelo začudila, ker so jo vsi ’ v pozdravnih člankih norveškega časopisja primerjali z njeno rusko tovarišico Kolontajevo. Slučaj je hotel, da sta se obe edini diplomatki sveta srečali pri isti vladi. Gospa Aleksandra Kolontajeva je hčerka carističnega generala in boljševiška zarotnica od leta 1905. L. 1918. je bila komisarka za umetnost in šolstvo. Bila je prva ministrica Sovjetske unije in je deset let od 1. 1922. do 1. 1932. zastopala svojo državo v Oslu, prestolnici Norveške. Nekaj pred prihodom Mrs. Harrimanove v Oslo so jo pa prestavili v Stockholm. Najprej sta se obe ženi le redko kdaj srečali. Skandinavija je miroljubna in stoji nekoliko ob strani Velike svetovne politike. Razen tega so odnosi med Sovjetsko unijo in Združenimi državami prijateljski. šele jeseni 1. 1939. se je položaj izpremenil. Skandinavija je postala žarišče Evrope. Obe diplomatki sta se mrzlično podali na imajo mlade matere priložnost videti, kako teče uiieko skozi dojenčkove, telo. če ga pravilno drže in kako, Če ga napačno drže. Tega ni moči videti bolj nazorno nikjer drugje kakor na t«*m steklenem otroku V steklenpm otroku je videti torej samo požiralnik, žolddec in čreva Čreva so pri novorojenčku dolga 8 m, torej Šestkrat toliko ' " ‘ V uteklo- Aleksandra Kolontajeva, ruska poslanica v Stockholmu Chamberlainom poročila, ni hotel o politiki ničesar slišati. Brez mene gotovo ne bi nikoli spremenil s-ojih načel.« Tudi Chamberlain je priznal: »Moja žena pozna vse moje načrte, vpeljal sem jo v vse skrivnosti in se nisem za to nikoli kesal. Brez njenega nasveta in opominjanja ne bi bil nikdar to, kar sem danes... »Chamberlainov zakon j; vzoren. Oba otroka imata idealno* domačo vzgojo. Ministrski predsednik je najbolj srečen, če lahko nedeljo preživi v krogu svoje družine, lovi ribe in pije čaj. ISTEKLEN OTROK ♦ Pravilno hramen/e doienčka ♦ X Ameriške mlade matere so uče držati in tnegovati dojenčka na steklenih otrokih, naj- ♦ novejšem izumu na področju ntge dojenčkov. YY notranjosti steklenega otroka so najvaž- Politično soglasje gospe in gO-*“<*S‘ organi, želodec in črcve^c, tako da spoda Chamberlain pa ni odloču-; joče pravilo v angleški vladi. Dva* člana konservativne vlade imata* žene iz znanih liberalnih družin ♦ Kdor ve, kako vkoreninieno je v* stoletjih nasprotje med »Whigi« in* »Tory.ici«, med liberalci in konser-* vativci, ta bo razumel, da morata; gospod Walter Elliot, minister za| narodno zdravje in minister za; delo gospod Ernest Brown, doma J ponovno premlevati razgovore iz 2 angleške suodnje zbornice. Vendar J pri tem družinski mir nikoli ne J trpi. * Odkar se je pa pričela vojna, je seveda malo drugače. Gospa Ellict-tova je danes poveljnica londonskih prostovoljnih pomožnih ženskih organizacij. »Women’s Land Army«. Ta voiaška služba jo popolnoma zaposli, tako da nuna časa za politične pogovore, posebno ker se s svojim možem večkrat ves dan ne vidita. Kraljica lepote lady Halifaxova| 'Gospa Halifaxova, žena zunanjega ministra, je bila najmlajša hčerka grofa Onslowa in je imela vse dobre lastnosti, ki jih more imeti mlado dekle. Pri nekem tekmovanju v študiju tujih jezikov je med 5000 udeleženci dobila prvo nagrado. Poleg tega je bila izrednoikakul' JO novoeojenček sam. lepa, pogosto slikana angleška .................. »girl«. Pod njeno sliko, ki je izšla malone v vseh angleških revijah, je navadno pisalo: »Izrazita angleška lepota.« Leta 1906. se je poročila z mladim lordom Halifaxom, sedanjim zunaniim ministrom Velike Britanije. Imata tri sinove, od teh dva nosita uniformo. Samo najmlajši sin jima je še ostal. Ta prebiva v Hickletonu, starem deželnem gradu v Yorkshireu. Tu gospa Hali-faxova še zmerom peče znani rozinov kipnik, ki je še danes najljubša jed njenih gostov. Zastopnica notranjega ministr Najbolj aktivna in nedvomno tu-di najbolj priljubljena izmed vseh* angleških ministrskih žen je go-I spa Maud Hoareova, * Svojega moža spremlja na vsehf potovanjih. Leta 1926. se je peljala celo z letalom v Indijo. Imela je s seboj samo majhen ročni kov-čeg, ker letalo ni smelo vzeti velike prtljage, že pet in dvajset let je sir Samuel Hoare v spodnji zbornici. Ker ga njegova žena spremlja na vsa potovanja, jo prav tako kakor njenega moža poznajo tudi v podeželju. Po londonskih: ulicah jo pozdravljajo stražniki,* ki jo navadno takoj spoznajo. Ka-* dar je njen mož zadržan, navadno* kar ona- stopi na njegovo mesto.* Večkrat ga je že nadomestovala* na raznih družabnih večerih, ki so| jih praznovali stražniki ali stari* vojaki. Ko je leta 1924. prav med* volitvami minister Hoare zbolel* za hripo, ga je tako s pridom na-* domestovala pri volilnih sestankih ♦ da so ga z veliko večino ponovno* izvolili. | Še pred kratkim so jo povabili.; naj stopi v spodnjo zbornico. Ona; je pa to smeje se odklonila, češ.; da ne utegne. Dejala je: »Moje; mesto kot zastopnica. notranjega; ministra me bolj zanima.« nem otroku seveda tega niso mogli napraviti, pač so pa Čreva naznačill z nekaj steklenimi zavoji, k« pokažejo, kako teče mleko po dojenčkovem telesu. Najbolj važna pri otrokovem hranjenju je otrokova lega. Otrok mora ležati z nekoliko dvignjeno glavico, vendar mora biti tudi hrbet naravnan. V ta namen je najboljSa takšna blazina, kakršno vidite na naši sliki. Če mati položi otroka na takšno blazino, Ima zavest, da otrok tako najugodneje leži, ugodneje kakor v njenem naročju, poleg tegn se. pa še sama ne trudi. Na steklenem * . otroku, ležečem na blaziui, vidite, kako teč© J mleko skozi njegovo telo. Tako ga otrok z lahkoto prebavi. Prvi dve sliki kažeta, kako teče mleko skozi dojenčkovo telo, če pravilno leži. Tretja slika pa prav tako no/orrio križe, zakaj otrok ne sme piti v vodoravni !egi. Mleko teče nazaj v požiralnik, ker so želodčni organi še preslabo razviti, da bi mleko potegnili vase. Otroku se zaleti in tako mora bljuvati, i Popolnoma je torej pogrešno mnenje, da mora otrok pri, hranjenju ležati vodoravno.. Na zadnji sliki vidite, kako se mlada Arne* ričanha uči držati otroka. Za steklenega Glavna ulica v Oslu s Kraljevskim gradom v ozadju KRIŽANKA Problem štev. 131 Sestavil George Edward Carpentei (1. 1902.) Iz spominov takratnega šefa nemškega vohunstva Mat v 4 potezah Pravi božični oblizek za naše bistre šahiste: lep, duhovit — pa tudi težak. (B 19) Šahovska past Pozicija iz partije Tarrasch—Bogoljubov (Goeteborg 1920) Po potezah 1. d4 Sf6, 2. Sf3 e6, 3. c4 b6, 4. Lg5 Lb7, 5. e3 h6, 6. Lh4 Lb4šah Posebno pazite, kai jffc bolnik pije! Če Vam )e le mogoče, Jaite rnu za zdravje In užitek č m češče nal-boljšo mineralno vodo ono z rdečimi srd Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevalte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdraviti. Uprava Radenskega zdravilnega kopaltiia sledi 7. Sbl—d2? g7—g5! 8. Lh4—g3 g5—g4l In črni dobi figuro po potezah 9. a3 gXf, 10. aXb fxg, 11. LXg2 LXS-Če 9. Seo, sledi Se4! Klasična kratka partija Evansov gambit (Newyork 1869) (Beii brez konja bi) Morphy Bryan 1. e4 e5 2. Sf3 Sc6 3. Lc4 Lc5 ; 4. b4 LXb4 ; 5. c3 Lc5 ; 6. 0—0 d6 7. d4 Lb6 ; 8. dxe dXe ; 9. Db3 Df6? (De7) ; 10. Lb5 Le6? (Ld7) ; 11. Da4 Sge7 : 12. Lg5 Dg6 ; 13. LXe7 KXe7 ; 14. LXc6 bXc 15. SXe5 Df6 I ' 16. SXc6 šah Kf3 : 17. e5 Dg5 18. h4 Dg4 : 19. Da3 šah Kg8 20. Se7 šah Kf& I 21. Sg6 šah Kg8 I 22. Df8 šah TXI8. I 23. Se7 mat. ; Nazoren primer zadušenega mata. ► • Rešitve problemov it. 129 in £t. 130 > na strani 9 Weiser je tekel ca »Ancono«, ki je pravkar dvigala sidro. Na srečo sta mu bila Irca natanko razložila, v kakšnem zavoju sta smotki. Dolgo se je moj zvesti sodelavec pričkal s poštnim uradnikom in šele nekaj dolarjev je pomagalo, da je dobil dragoceni zavoj nazaj. Pošteni uradnik z ladje »Air.cona« pai ni slutil, kakšno dobro delo je s tem svojim na videz protizakonitim dejanjem storil sebi in svojim sopotnikom... »Dajte mi 10.000 dolarjev, ali pa grem naravnost na policijo!« Kmalu se je pokazalo, da ima naše podtalno delovanje uspeh. 5. julija 1915. leta je bila v ruski dumi burna debata; tedanji ruski ministrski predsednik je v svojem govoru naglasil, da bo treba nekaj ukreniti za preprečitev sabo ta Je pri prevozu vojaškega materiala iz Amerike. Energično je zahteval najstrofcjo preiskavo in je VT/ J; f l. v F •' in maščevalni fantalin, Gospod Subito ČEVELJČEK J Nekje na cesti, kajpak na važni 1 prometni cesti, je sredi velike, ve-flikanske družine kamenčkov ležal | kamenček, ki bo o njem pripovedo-Zvala naša zgodba. Bil je priden, z lep, majhen kamenček, precej X oglat, kakor se za pravi kamenček 2 spodobi, bel in iskreč se od veselja I in mladosti. Njegova edina želja je 5 bila, da bi videl dosti, dosti sveta, ♦ da bi lahko vse življenje potoval. t Zla usoda je pa hotela, da je mo-| ral vsa otroška leta preležati med t svojimi sorodniki na beli cesti in ♦ samo hrepeneti in gledati, kako Z vozovi, ljudje, avtomobili in mo-| torji vozijo čezenj in izginjajo v ♦ daljavi. Ubogi kamenček! | Dolgo, dolgo je kamenček pre- ♦ mišljeval, kako bi tudi sam mogel ♦ potovati. Skušal se je prilepiti med | zareze velikega avtomobilskega ko- ♦ lesa. Zaman. Skušal je ljudem uga- ♦ jati, da bi ga pobrali in nesli s se-| boj. Nihče se še zmenil ni zanj. j Lepega dne se je pa zgodilo tisto, ♦ kar je tako dolgo pričakoval: od- ♦ potoval je. t Bilo je pa takole. V največjem {trgu ob tisti cesti je bilo tisti dan f žegnanje. Med vozovi, med mo- Dekletce : z žveplenkami L_______________________<&£.'&*- * ~ - Bilo je strašansko mraz, snežilo je in se mračilo, bilo je poslednji večer v letu, na Silvestrov večer. Tisti ledenomrzli večer je korakalo po cesti majhno dekletce, boso in ogrnjeno le v tenko ruto. Pač je imela copate, takrat ko je odšla iz hiše, toda kaj ji je to zdaj pomagalo? Bile so zelo velike copate, nosila jih je nazadnje njena mati, in bile so res strašansko velike. Tedaj je plamen ugasnil, peč je izginila. Sedela je v mrazu ob golem zidu in držala v roki ogorek žveplenke. Prižgala je novo žveplenko. Zagorela je, zažarela in tam, kjer je njen sij padel na zid, je postal zid prozoren kakor tenčica. r* -----------------------.• ~:Jb:______________________________ Deklica se je skozi tenčloo zazrla v veliko razsvetljeno sobo; na sredi sobe je stala miza, z belim prtom pregrajena in na prtu je bilo polno finega, tenkega porcelana. Na sredi mize se je kadila s češpljami in jabolki nadevena pečena gos! In kar je bilo še imenitnejše, goska je skočila z mize in kar z vilicami in nožem v hrbtu odkoracala naravnost proti mali, ubogi deklici. Tedaj je pa žveplenka ugasnila in deklica je videla samo še goli, mrzli zid. ... Dekletce jih je izgubilo, ko je pohitelo čez cesto. Medtem sta privozila dva voza. Ene copate ni mogla več najti. Z drugo je pobegnil neki deček; rekel je, da jih bo imel za zibelko svojim otrokom, če jih bo kdaj imel. Prižgala je novo. Nenadno se je znašla pod prekrasnim božičnim drevescem. Bilo je še lepše in čudoviteje okrašeno kakor tisto, ki ga je lani videla skozi stekleno izložbeno okno bogatega trgovca. Tisoč in tisoč lučic je gorelo na zelenih vejicah in pisane podobe, kakršne je videla v izložbi, so gledale z drevesca nanjo. !škimi, med ženskami, med konji' in med motorji, ki so hiteli na tisto; žegnanje, je bilo tudi majhno de-; kletce. Šlo je na žegnanje peš, s strganim čeveljčkom. Naš kamenček je luknjo v njenem podplatu zavohal že nekaj metrov prej, I preden je prišla do njega. »Hopsa,« si je dejal, »to bo pa nekaj zame!« In ko je dekletce nič hudega ne sluteč stopilo nanj, se je spretno izmuznil skozi luknjico v podplatu v njen čeveljček. V čeveljčku se je kamenček čisto ♦ dobro počutil. Bilo je nekoliko tesno ♦ in temno tudi, toda upal je, da | bodo kmalu prišli boljši časi. Dru-5 gače je bilo pa za deklico, ki je s imela čeveljček na svoji drobni { nožiči. Nekaj časa kamenčka sploh 1 ni začutila, potem jo je pa pričel 5 zbadati v podplat. Pričela je šepati. } Naposled se je ustavila, sedla na | obcestni kamen — na tisti, kjer so } na njem napisani kilometri — in J si sezula čeveljček. Fantiček, ki je ♦ šel z njo na žegnanje, je pa stopil J bliže, da bi videl, kaj je našla v 2 čeveljčku. | »Glej no, kakšen oster kamen-Z ček,« je vzkliknila deklica, prijela t kamenček in ga podržala med svo-X jimi drobnimi prstki. 1 »Stran ga vrzi!« ji je dejal fan-: tiček. Tako je hodilo malo dekletce boso, čisto boso z drobnimi nogami, ki so bile od mraza že vse rdeče in modre. V starem predpasniku je nosila prgišče žveplenk, en šop jih je pa držala v roki. Toda ves dan ni še nihče ničesar kupil, nihče ji ni pcdaril niti vinarja; lačna in naspol zmrznjena je tavala okrog; bila je tako utrujena, uboga mala! Snežinke so padale na njene dolge, plave lase, ki so se lepo kodrali po tilniku in po ramenih. Na to pa mala, lačna deklica kajpak tedaj ni mislila. Iz vseh oken so se bleščale luči in na cesto je čudovito dišalo po gosji pečenki: da, saj je bil Silvestrov večer! Dekletce je iztegnilo obe roki za drevescem — tedaj je pa ugasnila žveplenka, in lučce z drevesca so bežale višje in še višje. Deklica je videla, da so te lučce zvezdice na nebu. Ena izmed njih se je utrgala in padla na zemljo, puščajoč za seboj dolg, srebrn rep. »Zdaj je nekdo umrl,« je dejalo dekletce, kajti tudi njena babica — zdaj je bila že mrtva — je vselej dejala: »Kadar pade zvezda z neba. tedaj odleti k Bogu ena človeška duša.« V neki kot med dvema hišama — ena je stala nekoliko oolj naprej kakor druga — je deklica sedla in se stisnila k steni Male nožiče je potegnila, kolikor je mogla k sebi, toda še zmerom jo je zeblo. Ni si upala domov, saj ni prodala še nobene žveplenke in tudi nobenega vinarja še ni dobila. Spet je potegnila z vžigalico Po zidu, da je živo kakor ogenj vzplamenela. In zagledala je svojo babico, vso sijočo, neskončno milo in ljubo. Konce priiiochiji6 Oče bi jo natepel, in mraz je tudi doma, čeprav imajo streho nad seboj in čeprav so zakrpali naj večje razpoke v njej s krpami in slamo. Vseeno je v hišo pihal veter. Njene drobne ročice so od mraza malone čisto otrpnile. Oh! Kako dobro bi ji del plamenček žveplenke, če bi si jo le upala potegniti iz šopa, jo podrgniti ob zidu in si ob njenem plamenčku pogreti roke. Potegnila je eno: »Rič!« ljen gumb s svojega plaščka, svinč- Ubogi svinčnik je hitro umolk-nik, prav tako kratek kakor je bil nil. Kamenčku se je zasmilil, toda kamenček sam, zrcalce in košček ker se ni hotel nikomur v žepu za-radiike. Ti stanovalci dekličinega meriti je lepo molčal. Dolgo so se žepka niso bili posebno veseli no- vsi v žepu zibali sem in tja, dokler vega prišleca. se deklica naposled ni ustavila. »Kaj pa ti tukaj?« ga je vprašal Segla je v žep In poiskala med gumb, že na prvi pogled pusto, svinčnikom, zrcalcem, radirko in zagrenjeno bitje. Nič čudnega, bil gumbom naš kamenček. Vzela ga je tako oguljen, da je moral biti je v dlan in mu dejala: zmerom slabe volje. »Vidiš, zdaj smo na žegnanju. »Dovolite, da se vam predstavim, Le ozri se naokrog in poglej, kakšen jaz sem kamenček,« je vljudno de- je svet.« jal naš kamenček. Kamenček je bil kakor začaran. Priklonil se je, tedaj je pa v Na žegnanju je videl nešteto novih zrcalu zagledal samega sebe. Silno čudes, ki se mu o njih poprej še se je prestrašil, saj se še nikoli ni sanjalo ni: lesene konje na vrti-bil videl v zrcalu. Mislil je, da je ljaku, čisto podobne resničnim ko« zrcalo voda, kajti dotlej sc je videl njem. Debelo, debelo ln dolgo kačo, samo enkrat, in sicer v vodi, tedaj, leno zvito v svitek. V nekem šotoru ko se je skotalil na breg nekega je videl žensko z brado. Razen tega potočka in bi kmalu padel v vodo. je spoznal, da bi bilo na takšnem Vode pa ni maral, ker je bila mrzla, žegnanju prav lepo živeti. Prosil je Brrr! Plaho je potipal zrcalo in deklico: videl, da je trdo. To ga je pomirilo. »Pusti me tukaj, vrzi me na tla, »Kamenček?« je tedaj začudeno da bom vse življenje gledal ta ču-vprašala radirka, ta je bila še od desa.« vseh najbolj prijazna. »Odkod pa Deklica se je sicer kar težko lo- ste in kam greste?« čila od kamenčka, naposled ga je »Na žegnanje grem,« je ponosno pa le vrgla na tla, prav tam, kjer odgovoril kamenček. »Tudi mi je bilo največ videti: vrtiljake, šo-gremo tja,« je odgovorila radirka, tore s plesnimi umetniki in s Ki-kajti ujela je nekaj besed svoje tajcem z žogo, šotor, kjer je bila gospodarice. ženska z brado in šotor, kjer je Svinčnik je pa takoj vprašal: ležala v svitku debela, debela kača. »Ali imate potni list? Ali hočete, Kamenček je padel na mehka, da vam ga napišem?« ilovnata tla. Ves srečen se je za- »Kaj se pa tl siliš v ospredje?« gledal v vsa ta čudesa, saj revež se je zadrla radirka, očitno sovraž- ni slutil, da bodo drugi dan šotore nica svinčnika, »samo poskusi pi- podrli in da bo ostal še bolj sam, sati, te bom takoj zbrisala s pa- kakor je bil na veliki cesti, kjer je pirja.« imel vsaj nekaj sorodstva. S. j stokal kamenček. | Otroka sta prisluhnila. Deklica ♦ se le razjezila: »Kamenček, kaj pa ♦ ti iščeš v mojem čeveljčku? čevelj- ♦ ček je hiša za mojo nogo. Samo ♦ moja noga sme stanovati v njej. ♦ Ti sl tako rekoč pritepenec, da ♦ veš!« ♦ »Oh, usmiljenje, lepa gospa,« je ♦ še bolj milo zajavkal kamenček. ♦ »Tako rad bi videl svet, pa sem se ♦ vtihotapil v hišo vaše gospodične ♦ nožiče, v vaš čeveljček. Oh, vze- ♦ mite me s seboj!« ♦ Deklica je imela zelo mehko srce. ♦ Ni mogla odreči kamenčku te mile ♦ prošnje. Vzela ga je v dlan in mu »dejala: »Dobro, če boš lepo priden, ♦ te bom vteknila v žep svojega | plaščka in te bom vzela s seboj na »žegnanje. Toda obljubiti mi moraš, t da boš lepo priden in pameten.« t »Obljubljam, vse obljubljam!« je t navdušeno vzkliknil kamenček. In tže je zdrknil v mehki, mračni žep | dekličinega plaščka, t Priletel je med zelo pisano dru-X ščino. V žepu je deklica nosila ogu- Kako je zakipelo, zašvrketalo, kako je zaplamtelo! Bil je pravi, svetal plamenček, kakor majhna luč in ko je podržala roko nad njim, ji je postalo toplo. Bil je res čudovit ogenj! Deklici se je zazdelo, kakor da bi sedela pred veliko, železno pečjo z nogami iz medi, ogenj je čudovito plamenel v njej in jo tako lepo grel! Dekletce je že Iztegnilo nožico, da bi jo pogrelo. Bila je tako mrzla in otrpla, tako potrebna toplote. napravi točno po Copate Volnena Jopica 1 letnik »Družinskega tetin.« Garnitura mila Blago za predpasnik Spodnje hlače Blago za pidžamo žfežič v ictu fespodoi/etn 1939 Včasih beremo v dnevnikih o bedi tega ali onega, ki ga je bolezen prisilila, da je ostal brez denarja, brez obleke, brez življenjskih sredstev, od vseh zapuščen. Navadno si takšni ljudje potem, po časopisih iščejo podpore, če imajo še toliko energije. Kako malo je pa neimenovanih dobrotnikov, ki so pripravljeni lajšati bedo teh ljudi! In vendar 1 Dovolj je pol kile sladkorja, da pokažeš dobro voljo, dovolj nekaj dinarjev, ki jih prav lahko utrpiš, in že bo takšen trpin spet dobil vero v življenje in dobroto ljudi. Časi, ljuba moja, so takšni, da prav nič ne vemo, kaj nas čaka. Morda bomo sami kdaj odvisni od dobrote drugih. Kako grenko nam bo, če bomo videli, da se nihče ne zmeni za nas in za našo bedo. Zato se odločimo, da bomo letošnji božič prav posebno praznovali, tako da bomo storili vsaj eno dobro delo pa ne samo tistim, ki so nam blizu po krvi, pač pa tudi vsem tistim, ki jih ta-reta revščina in beda, in ki jih doslej še ne poznamo. Morda je naš svet čisto drugačen od njihovega, toda le malo dobre volje je treba, da prodremo vanj. Mnogo je družin na svetu, ki imajo komaj zase dovolj. Mnogo je takšnih, ki se jim prav dobro godi, ne da bi mogli govoriti o bogastvu. Nekaj jih je pa tudi, ki še nikoli niso vedele, kaj pomeni odpoved in žrtev. Vsaka družina naj pa letos, ko^ bo v sreči in miru praz.iovala letošnji božič, stori nekaj dobrega za tiste., ki bi prav tako radi praznovali ta lepi praznik, pa jim razmere ne dajo. Skromnejše družine naj darujejo nekaj dinarjev kakšnemu revežu, pa bodo plačale svoj dolg trpečemu človeštvu. Tisti, ki imajo več denarja, naj darujejo kakšno darilo mestnim revežem, otrokom po sirotišnicah in tistim ubogim, ki vsak teden po časopisih prosijo podpore. V.s% vsi naj pa letošnji božič praznujejo v prelepi zavesti, da so položili svoj na oltar ljubezni do bližnjega! Saška Kljub viharnim, dnem, ki smo jih preživeli v letošnji jeseni, kljub slabim napovedim nekaterih črnogi e-dov, smo v miru in zadovoljstvu dočakali letošnje božične praznike. Da, marsikaj nas je prizadelo letošnje lete, bili so dnevi, ko so se naša srca plaho stisnila v nemem vprašanju.: kaj bo? Včasih smo se bali, da ne bomo več praznovali božiča v miru, in ob tej misli nam je postalo tesno pri srcu. Mi, ki letos praznujemo božič v svečano okrašenih domovih, mi, ki bomo svojim otrokom in svojim dragim kupovali skromna, toda zazele-na darila, mi, ki bomo kakor sleherno leto, tudi letos pohiteli k pol-.nočnici z lahkim, srečnim srcem, vsi »e vsaj enkrat na leto spomnimo na tis te, ki so dočakali letošnji božič v vojni, v bedi, v ~evščini. Dokler sami ne preizkusimo vseh strun človeškega življenja, pač ne vemo, kaj se prav za prav pravi: živeti. Tisti, ki sam na lastni_ koži nikoli ni preizkusil odpovedi in žrtev, pač ne ve, kaj se pravi: odpovedati se. In tisti, ki sam nikol* ni trpel, tudi iz najbolj živih opisov trpljenja ne more razumeti bede svojih bližnjih. Toliko gorja se je zadnja leta razlilo po svetu, da smo se — kar lepo si priznajmo — že nekoliko privadili nanj. Da, mi smo se privadili, ker se nas samih ni dotaknilo s svojo pekočo roko. Sprva smo globoko ogorčeni prebirali v časopisih tiste vrstice, kjer je pisalo o bedi žena in otrok v bombardiranih mestih, o revščini beguncev, o krvavih bojih na frontah in v obleganih mestih. Danes — priznajmo si to — smo se že nekoliko privadili na te novice. Vprašati bi se pa morali, ali je tako najbolje in prav? Ali je pravilno, da ne razumemo bede, dokler je ne občutimo n a lastni koži? Ta ali bo dejala: xSaj se nam tx Ijiulje smilijo, toda pomagati jim tako ne moremo.€ Utegnila bi imeti prav. Toda usmiljenje do bližnjega lahko pokažemo tudi drugače, na drug, nam 'bližji način. , Dolžnost sleherne izmed nas je, da vsaj o letošnjem božiču plača svoj oboi na oltar človečanstva in ljubezni do bližnjega. Ttuli pri nas je dosti revežev. O, ko bi ve matere, ki imate tako neskončno rade svoje malčke, kdaj pogledale v razne sirotišnice! Otroci is sirotišnic imajo prav posebna srca. Ta srca ne znajo biti nikoli tako neskrbno otroško vesela, kakor srca vaših otrok, ka’tt kljub temu, da jim usmiljenu rolat reže kruh, niso deležna tiste materinske ljubezni in topline, kakor so je deležni vaši otroci. Kako bi bdi ti otroci veseli, če bi vsaj enkrat v svojem življenju dobili za darilo ne- kaj takšnega, kar si res žele. Enkrat v življenju bi dobili za darilo igrače, in ne samo najpotrebnejšega. Namesto rokavic bi ti otroci enkrat dobili žogo, namesto čepice punčko z oblekcami, namesto plašča konjiča. Koliko je med vami, ki to berete, mater, ki bi prav lahko storile to dobro delo? Morda ne mnogo, toda nekaj jih je prav zanesljivo. Tistih nekaj naj pretehta te moje besede in naj po svoji vesti odgovori nanje. Poznam nekega možičlca, ki vso zimo postaja na vogalu v tenki suknji. Star je že, tako skromno pokojnino ima, da sme jesti samo enkrat na dan. Ni dolgo tega, kar sem govorila z njim. Vprašala sem. ga, ali more prenašati mraz tako slabo oblečen? Česa pač najbolj potrebuje? Odgovoril mi je, da se je včasih še našla kakšna dobra duša, ki mu je kaj podarila, zdaj pa, da so časi tako slab:. Oh, tako bi potreboval kakšen šal in kakšne rokavice in kajpak, najbolj bi ■ potreboval kakšno toplo jopico ali staro suknjo. Obljubila sem mu, da mu bom pomagala, da. bom že poskrbela zanj, da bo kaj dobil. Sama mu bom dala topel šal, morda se bo našel kdo drugi, ki mu bo daroval kakšne stare rokavice ali staro suknjo. Ve, ki to berete, prosim, poglejte, ali nimate morda doma v kakšnem predalu kaj primernega zanj ali pa za kakšnega njegovega tovariša? dar Naša kuhinla KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnr.jše razmere Četrtek: Goveja juha z vlivanci, govedina, krompirjeva omaka. Zvečer: Jetra v omako Petek; Fižolova juha, krompirjevi cmoki, kisla repa. Zvečer: Fižo- lova solata, čaj. Sobota: Zelenjavna juha. dušen riž, s6lata. Zvečer: Polenta z mleikom. Nedelja: Goveja juha z rižem, prepečena govedina, čebulna omaka, krompirjev pire. Zvečer: Polenovka, potica, čaj. Ponedeljek: Možganova juha, svinjska pečenka ali kokoš, pražen krompir, mešana solata, kompot. Zvečer: Kakao, potica. Torek; Goveja juha s fretatninii vlivanci, dunajski zrezki, pečen krompir, zeljnata solata. Zvečer: Telečja rižota, solata. Sreda: Kislo zelte. ajdovi žgan«. Zvečer: Mlečen zdrob. Jedilnik za premožnejšo Četrtek; Goveja juha, kolerabice, prepečena govedina. solata. Zvečer; Jetrne klobase z zeljem. Petek: Leča v prežganju, riževi svaljki, zeljnata solata, jabolčni zavitek. Zvečer: Palačinke, kompot. Sobota: Kruhova juha z jajcem, z drobtinami in orehi zabeljeni makaroni, kuhana solata. Zvečer: Rižev narastek z malinovo polivko. Nedelja: Golaževa juha1, pečeni nadevani piščanci, pečen krompir, pražen riž, pesa, endivija, krompirjeva solata, potica, pecivo (glej lansko božično številko >D. t.<), mešan kompot. Zvečer: Mrzila pečenka s kislimi gobicami in kumaricami, pecivo, čaj. Ponedeljek: Kurja juha2, ernjin hrbet3, krompirjevi kifeljčki, mešana solata, čokoladna torta*, kompot, pomarančni liker5. Zvečer: Narezek, pecivo, čaj. Torek; Ragu juha, pljučna pečenka, riž z gobami, mešana solata, potica, kompot, jajčni punč6. Zvečer : Lovska pečenka, krompirjeva solata, čaj. Sreda: Telečja obara z jetrnimi omaki, fini polpeti, riž. solata. Zvečer: Golaž, polenta. Pojasnila: * Golaževa juha; Zarumeni 10 dek čebule na 10 dekah maeti. primešaj žličko sladke paprike in zalij z nekoliko vode. Dodaj 20 dek na majhne koščke zrezane govedine, osoli, dodaj nekaj česna, kumina, majarona, nekoliko paradižnikove mezge in počasi duši. Olupi dva do tri krompirje, zreži jih in skuhaj v elani vodi, odcedi in dodaj mesu, ko je že skoraj kuhano. Vse skupaj zalij s tri četrt litra vode in skuhaj do konca. 2 Kurja juha: Dobro očiščen kurji drob zreži na majhne kosce in ga proslavi z vodo, zelenjavo, nekoliko čebule, nekaj zrnc popra in soljo j n počasi kuhaj, dokler se ne zmehča. Napravi svetlo prežganje iz 6 dek presnega masla in 5 dek moke, zalij z juho. Na juho daj koščke zrezanega drobovja, nekoliko kuhanega korenja, nekoliko dušenih gobic ali graha in kakšne cmoke. 3 Srnjin lirbet; Srnjinemu hrbtu odstrani kožice in ne rani mesa Meso odrgni s soljo in poprom. Rezance prekajene svinjine pretakni skozi meso, zmerom samo po dolgem. Meso ostane zelo sočno, če ga pol ure pred uporabo nalahno namažeš z oljem. Daj | v pečico z gornjo stranjo navzdol, peci pa prav tako kakor pečenko Vmes torej polivaj z nacejeno mastjo. * Čokoladna torta: Zmešaj 20 dek sladkorja in 8 rumenjakov. Dodaj 14 dek neolupljenih zmletih mandljev, kos nastrgane čokolade, kakšnih 15 zrnc dobro zmlete kave. Primešaj sneg osmih beljakov. Testo stresi v namazan model in speci. Pečeno razpolovi, namaži in zloži. Nadev: mešaj 14 dek masla in 1 rumeniak. Kuhaj 20 dek sladkorja tako dolgo, da se vleče kakor nit. Vrelemu dodaj dva kosa nastrgane čokolade, odstavi in zmešaj, da se čokolada raztopi. Ko se ohladi, 'dodaj sneg enega beljaka in omešano maslo. Ko si mešala toliko časa, da je nadev postal gladek, namaži prerezano torto. Namaži jo tudi po vrhu in ob strani, potlej pa potresi z zrezanimi mandlji. 5 Kavni liker: Kuhaj pet minut 1 kilo sladkoria, nekoliko vanilije in 1 liter vode. Pridaj 4 žlice ruma in precedi tekočino ekozi gost robec. Med tem pa na osminko kile dobre kave nalij liter vrele vode. Ohlajeno črno kavo in ]>ol litra alkohola primešaj pripravljeni precejeni tekočini, nalij liker v steklenice, zamaši jih dobr.o in l>oloži v klet v pesek. Za praznike bo dovolj, če boš vzela polovico predpisanega recepta. * Jajčni punč: Vzemi pol kile sladkorja, nastrgane lupine ene limone in Majhni, z visokim krznom pošiti klobučki so se našim damam letos izredno priljubili, posebno odkar so ugotovile, da je na primer rep srebrne lisice tudi na oglavju starega klobuka izredno elegantno pokrivalo. Na naši sliki vidite damo s podobnim klobukom in ovratnikom, samo da je to krzno oposuma, neke vrste ameriškega kenguruja, ki je za takšne s vrhe izredno primerno nastrgane lupine ene pomaranče, vlij na vse to liter belega ali črnega yina. Pridaj močnega čaja, kozarček češnjeve vode in košček vanilije. Ko se shladi, raztepi v ko*ličku štiri rumenjake in dve celi jajci. Vlij na to ohlajeni punč, pristavi k ognju kakor šodo, da se zgosti. Vlij v skodelice in postavi na mizo. Kaj naj darujemo za božič? Stara navada je, da svojim dragim za božič nekaj darujemo. Darilo naj bo simbol naše ljubezni, naše pozornosti do onih, ki jih imamo radi. Pogosto so ta darila prav malenkostna, toda njih prisrčnost nadomesti njih dejansko vrednost. Pri darilih in pri ljudeh gre za tisto notranjo vrednost, Nogavice perilo de^nfkl v najboljši k»al'te*l. po tovarnUklh cenah, v prodajalnah tovarne VIDMAR Pred Skoiijo 1» Prešernovo ul. 19 Goa-tosvetaka i Tyrieva 5, Palača ,SlaviJa“ ki je z denarjem pač ne moremo vrednotiti. Da olajšamo izbiro primernih daril, smo skušali na spodnji razpredelnici našteti nekaj prav primernih in praktičnih daril za vaše drage. Kdor si je mogel prihraniti 200 dinarjev, bo pogledal v najnižji predalček naše razpredelnice, tisti, čigar mošnjiček pa Razpredelnica daril ne more utrpeti več ko nekaj kovačev, bo ostal kar pri vrhu. Skušali smo darila, ki jih lahko darujete svojim dragim, razporediti po cenah, da vam olajšamo izbiro in nakupovanje. Upamo, da boste v dolnji razpredelnici prav zanesljivo našli kaj primernega in lepega za pod letošnje božično drevesce svojim bližnjim in dragim. Kadar goste sprejemate Božič je dan miru in družinske sreče. Zato imamo navado, da ob praznikih povabimo k sebi vse tiste, ki jih imamo radi in ki si z njimi želimo preživeti praznik. Ali vsi imamo prijatelje in sorodnike, ki bi radi z njimi preživeli topel večer ob razsvetljenem drevescu, ob jaslicah, v topli sobi, blagodišeči po smrečju, vosku in poticah. Dolžnosti gospodinje pri urejevanju in okraševanju mize, pripravljanju jedi in pospravljanju hiše so šele prvi del opravila, ki jo čaka ob pričakovanju gostov. Iz hiše morajo izginiti sledovi vseh priprav. Razume se, da je za to treba imeti nekaj organizatoričnega smisla. Izračunati je treba znati, da so priprave o pravem času končane in upoštevati tudi tisti čas, ki ga bo gospodinja porabila čisto zase, za svoje lepotičenje. Kajti tudi to je gospodinjina dolžnost, da goste sprejme v praznični obleki, ne pa v domači halji in da teka sem in tja ko iz uma. Za goste ni neprijetnejšega; kakor če najdejo gospodinjo nepripravljeno ali pa vso utrujeno in godrnjavo. To je prav tako, kakor če bi jim v obraz povedala, da jih je sicer povabila, a se je pri pripravah tako utrudila, da bi jih najrajši odslovila. Tako si gostje mislijo, da potlej gospodinja pač komaj čaka, kdaj bodo odnesli pete. Pri vstopu v tujo hišo imajo tudi gostje dolžnosti; denimo, da pač vedo zanje. Ker zdaj govorimo predvsem o tem, kako se ima ravnati pri sprejemanju gostov gospodinja, bomo torej predvsem povedali, kakšne so njene dolžnosti. Dolžnost gostov je, da gospodinjo sami poiščejo, če jih še ne čaka in se pozdravijo najprej z njo in Steznik ki Vas bo zadovoljil v vsakem pogledu Vam napravi točno do meri Za mater Za očeta Za Ženo Za hčerko Za sina Za moža Za zaročenko Za zaročenca tt robčkov 6 kuhinjskih krp Cekar za >ia trg Cigarete Pletene rokavice ftal Šivalni pribor za na pot Kaseta mila ftkallica pudra do 100 din do 200 din Galofte Ovratuiea Nekaj ovratnikov Ovratna volnena ruta Var volnenih nogavic Volnene rokavice Žepni' ali nun za fotografije Doza za puder Pisemski papir Steklenica Kolinske vode j čepica iz baržuna | ftopek cvetlic zn plafič 2 nova filma za fotoaparat Tok ea ključe Patentni svinčnik Ovratnica Cigaretnica Nogavice za smukanje Cigarete Žepni robček Pribor ta britje Ustnik Rokavice Pepelnik Usnjeni okrasni monogram Par svilenih nogavic Brušena vazica Žepna manikira Pisemski papir Lep pas Mrežica za. '.ase Patentni svinčnik Krema, milo in britvice britje Lepa denarnica I ftal Gumbi Ea zapestnice Copate Pipa Domača obleka iz flanele Kotnbineža Umetni nakit Lepe rokavice Dežnik Trajno kodranjc Album sta fotografije Budilka Aktovka Svilena ovratnica, Steklenica likerja Srajca Bonbon Ijc ra Lepa knjiga Blago za toplo bluzo Cigaretnica Svilena ovratnica Lep žepni nož Snežke Domača halja Toplo perilo Obtpžtfnik za pisma Tucat robcev Par čevljev Klobuk Električna plofiča za kuhanje Volnena jopica Krznen muf Blago za tmalo obleko4 čevlji Polnilno pero Zapestna ura Pullover Lepi robci Klobuk Domači Jopič Velika manikira Drsalke Prt s prtiči Listnica Usnjena pisemska mapa Stojalca ra knjige SALON STEZNIKOV Irena Salaj LJUBLJANA. GA JEVA 8 pritličje (Duklčev bi »k) ' .Si;;!: ni treba, da mož doma ne skrbi svojo zunanjost, če je Se kot ec tako zelo pazil, da je bila s&moveznica lepo zavezana, ta žena ima tudi doma rada , in negovanega moža in ne tdaj, kadar gre z doma. relja tudi za ženo. Ljubezniva 4 možu, ko pride domov, mu pomaga pozabiti vse nevšeč-pisami. Ne pomeni vsega samo PcaUticni nasveti Ce na pločevinasti škatli vrežete zarezo in isto napravite tudi na pokrovu, boste imeli sijajno dozo za posipanje, bodisi za moko, sladkor ali kaj podobnega. Kadar boste pripravljali praznično božično mizo in v svečnike vtikali lepe sveče, se utegne zgoditi, da ne bodo kar zdrknile v svečnik. V tem primeru vtaknite spodnji konec sveče v vročo vodo in tako se bo toliko zmehčala, da >o boste lahko poljubno oblikovali. šele potlej z drugimi gosti, če so v hiši. Gospodinja mora potlej goste peljati v sprejemnico, sesti k njim — to je zelo važro! — in napeljati pogovor na zanimivo snov. Pogovor mora zanimati vse goste, ne samo nekatere. To je seveda tudi neke vrste umetnost. Kljub temu pa to ni tako težko, saj časopisi obravnavajo vse mogoče dogodke in tako vam pač ne bo pretežavno najti primerno snov. Gospodinja se mora izogibati zasebnih odnosno družinskih zadev. Nekatere gospodinje imajo navado, da začno tarnati in se pritoževati čez svoje otroke, služinčad itd., kar je pa popolnoma neumestno. Ce gospodinja pripoveduje nevšečne zgodbe iz svojega družinskega življenja, se morajo vsi gostje rehote žalostno držati in z gospodinjo sočustvovati. Priznati pa morate, da ni primemo, če gospodinja sama spravi goste v slabo voljo. Važno je, da je vse, kar prinesete mizo, prvovrstno in pripravljeno po vaših najboljših močeh; od tega bodo imeli gostje užitek. Njihov užitek bo pa šele takrat popoln in dober vtis iz vaše hiše bodo gostje odnesli šele f krat, če boste poskrbeli tudi za duševno hrano, za prijeten razgovor in kramljanje. Ce imate radio ali gramofon, se ju lahko poslužlte. r morate pa radio odpreti -tiho, tako da ne bodo r j gostje, ki godbe nimajo radi. je pa, če se zedinijo za r* godbe. Za gospodinjo, ki ima otroke, je najbolje, če goste povabi na večerjo in ne na kosilo, ker lahko otroke spravi spat. Silno je namreč mučno, če otroci tekajo sem in tja. padajo po parketu in Jočejo. Pa tudi zato je prijetneje, ker lahko postrežete z mrzlo večerjo, d očim tega pri kosilu ne morete storiti. Nikoli, tudi pozimi ne pozabite na cvetje. Kupite nekaj zimzelenih vejic, CIST BEL OBRAZ v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PF.GAM. Suha ali mastim 20' din Po povzetju pošilja: PARFUMERIJ 8A10G — STARI BEtEI, Ounavska lianovina. omele ali bora. Ce je jed že na mizi, nikar ne silite gostu tisto, ki jo imate vi radi, ker je gost morebiti ne mara. Ce gost počasi je, ga pustite in tudi sami počasi jejte. Tudi ne pripovedujte gostu, kako malo je pojedel, ker s tem kažete nepozornost. Saj se utegne zgoditi, da je pojedel več, kakor ste vi opazili. Sploh skrbite zato, da bo razpoloženje vaših gostov na višku, neprisiljeno, če ne celo humoristično. Ko gostje odidejo, imate šele pravico do svojega počitka in sproščenja, če ga niste imeli že v družbi sami. Pleten smučarski pulover Hvaležno ročno delo za dolge zimske večere Problem dveh spolov Pravična zahteva našega ženstva Ugledni beograjski strokovnjak na področju seksualnih vprašanj, zdravnik dr. Kostič je te dni v beograjski »Politiki« napisal nekaj toplih in tehtnih besed k problemu ienske volilne pravice. Objavljamo njegov članek v celoti. V velikem občestvu življenja zastopajo bitja različnih spolov poedinci. V borbi za obstanek poedinci er.ega rodu, enega razreda zasužnijo druge, toda spoli iste vrste tega ne store, ker sta oba spola za izvrševanje življenjskega cilja enako potrebna in zato enakopravna. Samo pri človeku, kjer na splošno moški vodi družabno ureditev, je črtala ženska v podrejenem in popolnoma odvisnem položaju, kar se tiče njenega \ udejstvovanja v tej ureditvi. Zena nima državljanskih pravic, ki bi jih kot človek morala imeti. Teh pravic ji moški ne da. Tak je primer s pravico glasovanja, to je s pravico soodločevanja vsega tistega, kar se tiče ureditve skupr.osti, v kateri ženska ne samo živi, temveč tudi dela. Glavno uteho v borbi za svoje državljanske pravice mora ženska iskati v okoliščini, da je predvsem človek in potem šele spol. Zenska je v isti meri človek kakor moški. Tu ne more biti neenakosti. Toda če so neenakosti sploh kje, so to ravno v funkcijah ženskega spola, v funkcijah, ki so tudi časovno daljše in po kakovosti težje od funkcij moškega spola. Vsa nesreča je v tem, da so funkcije spola stabilizirane že od narave in se jih noben spol ne more otresti in re prevzeti jih. Ničesar se ne more spolu dodati, odvzeti ali spremeniti. Spoli pripadajo samo naravi in služijo samo njej. Nasprotno funkcije moškega in ženske kot človeka, kot socialnega bitja so urejene z družabnimi zakoni. To je delo človeka, odvisno samo od moškega, In prav zato imajo ženske mnogo manj pravic, toda mnogo več dolžnosti. Zenska kot spol pripada samo naravi, ženska kot človek je bila odvisna odslej samo od moškega Odločno zagovarjam stališče, da je treba tudi ženski dati najosnovnejšo državljansko pravico: pravico glasovanja. Mislim, da tako mislijo tudi vsi pošteni moški. Bojazni za podeljevanje te pravice ženski ne more in ne sme biti, razen pri moških, ki ne občutijo pravice in ki jih podpira želja po moški nadvladi. Nobenega vzroka ne more najti moški za svojo trditev, da si ženska, ki bi si priborila pravico glasovanja, ne bi znala pravilno opredeliti pravega in koristnega dela. Zenska je instinktivno pravična: ona pravico občuti. Med- Pulover je pleten iz precej debele volne. Razen tega potrebujete zanj dve pletilki št. 2 in pol, dve pletilki št. 3 in pol, okrogli pletilki št. 2 in pol, eno dolgo 60, drugo pa 40 cm. Model je pleten iz modre in rdeče volne. K modri barvi se pa 6ijajno poda tudi katera izmed modernih pastelnih barv. Za prednji del nasnujte 100 petelj na pletilki št. 2 in pol. 10 cm visoko pletile v navadnem dvojnem rebrastem vzorčku (dve levi in dve desni). Potlej nasnujte na pletilki št. 3 in pol in dodajte takoj še 20 petelj, ki jih nasnujte na vsaki strani pol. Vzorec je izredno preprost: 1. vrsla: Ovijte, 1 petljo levo — snemite prav narahlo, 1 petljo desno — pod pleti te. Ponavljajte do konca vrste. 2. vrsta: Ovijte, 1 petljo levo — snemite narahlo, 2 desni — podpletite hkrati. Pletite tako do konca vrste. V6e naslednje vrste pletite tako kakor drugo vrsto. Ko je prednji del 18 cm visok, dodajte na vsaki strani na vsakih 6 vrst po eno petljo, 8 krat na vsaki strani, potlej pa pletite naravnost, do višine 31 cm Zdaj začnite snemati za ro-kavno odprtino, in sieer; najprej 10 petelj na vsaki strani, potlej po dve, nazadnje pa po eno v vsaki drugi vrsti, drkler ne ostane 106 petelj. Naprej pletite naravnost, dokler prednji del ni visok 35 cm. Zdaj morate oblikovati okroglo odprtino. Najprej snemite prav narahlo srednjih 24 petelj, potlej pa vsako stran pletite zase in neprestano snemajte v začetku vrste po štiri petlje. Kajpak prav narahlo. Na koneu vam ostane še 16 petelj, ki jih pletite naravnost do višine 49 cm.. Zadnji del pletite natanko tako kakor prednjega. Ko je gotov, oba se-šijte na ramenih. Na vratnem izrezu nasnujte 240 petelj na okroglo pletilko z rdečo volno. Pletite dve levi in dve desni, in sicer 14 cm visoko. Nato pletite eno vrsto desno, pri čemer vselej po dve petlji podpletite skupaj. Predenite na manjšo okroglo pletilko in pletite spet z modro volno za ovratnik. Seveda mora biti v sredi presledek. Ovratnik naj ho visok 10 cm. Na koncu prav narahlo snemajte. Za polovico rokava nasnujte 30 petelj z modro volno in pleitite s pletilkami št 3 in pol. Na ena strani dodajajte, na drugi strani pa vseskozi pletite naravnost, ker je polovica rokava modra, polovica pa rdeča, Na eni strani torej dodajajte na vsakih 6 vrst po eno petljo do 40 petelj, dalje pa na vsake štiri vrste po eno petljo do 56 petelj. Potlej pa na isti strani sne- majte po dve petlji, dokler vam jih ne ostane 30, ki jih snemite hkrati. Prav po istem vzorcu pletite drugo polovico z rdečo volno, nato pa dela eešijte. Na spodnjem robu nasnujte 60 petelj in napletite s pletilkami št 2 in pol 7 cm v rebrastem vzorčku. Nato snemite. Rokava všijte. Pulover lahko tudi izvezete kakor vidite na sliki. Posebno ljubke bi bile črke, izvezene z volno najrazličnejših barv. Pulover smete polikali samo po robovih in zelo previdno. tem ko hoče moški doseči pravico s sistemi, ženska doseže isto s pomočjo vsebine in bltnosti. Zato je ženska manj nasilna ko moški, ki pogosto mnogo ve, toda malo občuti. Zenski pustimo, da v državnih in samoupravnih problemih svobodno govori in odločuje. Uverjen sem, da bo znala povedati in pravično odločevati. Ni treba že v naprej ženski zanikati sposobnost za odgovorno in uspešno reševanje teh problemov, preden smo prepričani, da za to res ni sposobna. Ali so pa iz tega delovanja odstranjeni tudi vsi nesposobni moški? Teh moških Je veliko. Ocena sposobnosti ženske kot človeka in kot državljana je lahko popolna samo tedaj, kadar se z delom pokažejo vse njene državniške zmožnosti in kadar znajo te zmožnosti preiti vse zapletljaje in trenja v življenju. Značaj ženske seksualnosti ne more negativno vplivati na državljanske dolžrosti. Zena je prav v svoji spolnosti, a predvsem zaradi materinstva stabilen element, nasprotje nestalni funkciji moškega. V današnjih življenjskih okoliščinah je udejstvovanje ženske v javnem delu vse preveč omejeno, posredno in primitivno. Zato pa ne moremo oceniti v tem pogledu, kaj je ženska v resnici vredna in kaj bi bila vredna, če bi jo postavili v drugačne okoliščine. Pravo sliko o vredrosti ženske in sposobnosti za odgovorno delo, o njenih zmožnostih in nedostatkih, o njenih porazih in uspehih, bomo dobili, če Ji pustimo, da svobodno ustvarja in dela, da se moti in da z uspehom ustvarja. (Dr. A. Kostič v beograjski »Politiki«.) Vljudnost v zakonu »Prosim, bodi do mene dostojen, saj še nisva poročena.« To je znan, vesel rek, ki pa vsebuje precej resnice. V resnici pogosto naletimo na primer, da zakonca nista tako vljudna drug proti drugemu, kakor nasproti tujim ljudem. Zaradi pomanjkljive vljudnosti pa se Je že marsikateri zakon razbil. Ljubezen ne nadomesti vljudnosti. Tudi po- i ročena žena rada vidi, da je mož po-! zoren do nje. Rada vidi, da JI da ! prednost pred drugimi, da ji kakšno stvar pobere. Mnogo takšnih malenkosti je še, ki jih je pred poroko imel za tako samo po sebi umevne, po poroki je pa čisto pozabil nanje. Tudi ni več za zaročeni njegova Poročena čednega in samo tedaj, Isto velja možu, ko pride dom pomaga pozabiti vse pisarni. Ne pomeni dobra jed, čeprav pravijo, da gre ljubezen skozi želodec. Prijazen in smehljajoč obraz pri mizi more doseči, da je tudi preveč slana juha dobra. Zena ne bi smela nikoli trditi, da je tudi najslabša obleka za doma dobra. Samo Proti božiču se porajajo vse mogoče želje — In eno izmed njih vam z našo sliko izpolnjujemo. Izredno elegantna In prikupna jopica s kapuco iz snežno-bclega jagnječjega krzna tudi za vas ni nedosegljiva. Nepremagljivo pa učinkuje s svojo kraljevsko rdečo baržunasto podlogo. Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — pllse fino In hitro Izvrši Matek & Mikeš LJUBLIANA, Frančiškanska ulita Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del domača obleka, ki je poceni in preprosta, pa tudi čedna hitra tl, je uporabna in dostojna. Saj smo vendar za moža rade lepe! če ne pomislimo na učinke, ki jih ima vljudnost v zakonu, ima vedenje zakoncev velik vzgojni vpliv tudi nS otroke. Znano je, da otroci radi posnemajo odrasle. Vljudnostnih oblik se bodo otroci naučili doma, in če bodo te oblike primerne, Jim bo to v poznejšem življenju zelo koristilo. Otrok, ki doma nikoli ni slišal besed: »Hvala, prosim, oprosti«, se bo jrozneje zelo težko privadil na te besedice, ki so v vsakdanjem življenju tako potrebne. Bogato Izvezena bela satinasta večerna obleka, ki s svojim ozkim krilom očitno kljubuje sedanjim širokim večernim oblekam. Edina posebnost na njej je nesmrtni bolero, ki ima edino lastnost, da se neprestano prenavlja in prilagaja najrazličnejšim modelom. Tudi k elegantni večerni obleki na sliki se izredno dobro poda, posebno ker je izvezen v skladu z obleko samo. IS. nadaljevanje »Vidiš, liska, tako je na svetu. Stari hočejo denar, mladi pa ljubezen. Dumoustier je bogat, to drži. Zdi se pa, da gospodični Ca-clreronovi ni do cvenka, kajti očka Cadrsron doslej še ni poslal oklicev. No, če bi bila jaz namesto gospodične, bi storila prav tako kakor ona...« Vrla ženska bi bila zanesljivo zadovoljna, 6e bi vedela, da se ni zmotila zastran simpatičnega tujca. Moreno — nedvomno ste že uganili, da je bil to on — je korakajoč ob bregu Loire res mislil na Orano, in njegove misli niso bile dosti drugačne od tistih nežnih besed v njegovem edinem ljubezenskem pismu, ki ga je bil napisal svoji ženi tik pred odhodom na fronto. Poizvedovanje mlade žene na španskem konzulatu ni ostalo brez posledic. Moreno je izvedel, da se neka mlada Francozinja zanima zanj, ali še živi in ali ni morda padel v bojih na Mallorci. _ Usoda je hotela, da je španska vlada mladega častnika prav tedaj, ko je Orana vpraševala po njem, poslala na Francosko. Sam je bil torej med prvimi, ki je izvedel o njenem povpraševanju. Dama na poslaništvu je bila sicer izjavila, da povprašuje po njem po nalogu svoje prijateljice, toda Moreno je po opisu in tudi po svojih slutnjah uganil, da ni bil na poslaništvu nihče drugi kakor njegova žena. »To ne bo nihče drugi kakor moja žena,« si je dejal, zelo zadovoljen z laskavim opisom mlade dame, ki se je zanimala zanj. Kakor hitro je izvedel za Oranin naslov, ga ni več strpelo. Hrepenenje se je zbudilo v njem, divje in nepomirljivo. Moral je na pot. Takoj drugo jutro se je odpeljal proti Toursu, od ondod pa po stranski železnici do Rieuvala. Zdaj je koračil ob bregu Loire in si z vso vnemo želel, da bi čim prej nagledal Jacheres. JUu&eeem SPANSKEGA CAS Korakajoč proti Jacheresu, je mladi mož modroval sam pri sebi: »Moja žena! Ali je mogoče, da sem oženjen? Hm... nedvomno bo to držalo. Orana nosi moje ime, in bila je moja... Bojim se samo, da vse to ne bo zadoščalo, če jo bom zahteval zase...« Njeno lepo, nežno telo ga je pogosto mučilo v nemirnih in nespečnih nočeh. Hrepenel je po svoji ženi, kakor da se ne bi bila poznala samo eno popoldne in eno noč, temveč kakor da bi bila ze dolgo, dolgo zaljubljenca, prijatelja, tovariša. Zdaj, ko je bil že tako blizu svojega cilja, so pričeli v njem vstajati dvomi. Pričel je razmišljati, ali je dotlej prav ravnal, in kakšno utegne biti svidenje z njo, ki si jo je bil tako rekoč z zvijačo prisvojil... »če me bodo hladno sprejeli, mi bo res zelo mučno,« si je dejal sam pri sebi. Hkrati se je tudi spomnil, da so mu na poslaništvu sporočili, da Orana noče imeti nikakšnih stikov z njim. Ali to pomeni, da ga sovraži, ali zaničuje, ali pa da ga je celo pozabila? Blizu Jachčresa si je bil na jasnem, kako bo ravnal. »Ce ne bo slučaj drugače nanesel, danes še ne bom govoril z njo. Rajši bom nekoliko stikal _ okrog gradu, in povprašal pri soseščini o tej družini...« Tedaj se je spomnil, da ničesar določnega ne ve o svoji ženi in tudi o njeni družini ne. Okoliščina, da imajo grad, zanj še ni pomenila, da so neizmerno bogati, pa tudi ne, da so odličnega porekla. Prav lahko bi bili tudi malomeščani, ljudje, ki so si prav slučajno pridobili nekaj denarja in ki hočejo zdaj pred svetom blesteti in igrati graščake. Ce bo tako, bo Moreno v hudi zadregi. Takšni ljudje so mu že od nekdaj bili zoprni... Spomnil se je, da mu je Orana povedala, da prodaja njen oče kmetijske stroje. »Trgovec torej...« si je sam pri sebi dejal. »Takšni ljudje so na splošno ljubitelji bogastva in denarja...« Vse te stvari, ki so ga zdaj vznemirjale. so mu bile v Barceloni kaj malo mar. Orana je bUa tedaj zanj samo čudovito lepo dekle, s presenetljivo sinjimi očmi. Tedaj pač ni mislil na nič dragega kakor na njeno neomadeževano mladost in lepoto. »Bil sem kakor začaran,« se je zdaj ošteval. »Le kako more trezen človek tako na lepem priti ob pamet?« Tedaj se je spomnil Oranine čudovite lepote, njene sramežljivosti in nedolžnosti, in takoj mu je bilo žal, da je tako govoril. Bila je pač najboljša žena, ki bi jo mogel dobiti, najsi bi bili njeni starši kar koli in kakršni koli. Tako modrujoč, je naposled prispel do nekega prekrasnega posestva, nedvomno do gradiča Ja ch&resa. Jacheres je bila čudovito posrečena združitev lepote prejšnjih stoletij z okusom današnjega časa. Okrog velikega dokaj dolgega snežnobelega gradiča se je razprostiral velik vrt, posebno čudovit zaradi svojega simpatičnega nereda, in prav zato nekoliko podoben modernim parkom. Izkušeno oko mladega Španca je takoj ugotovilo, da je gTadič verna podoba gradenj cvetoče renesanse in da ga — hvala Bogu — ni prenovila še nobena nevešča roka. »Vraga,« je dejal sam pri sebi, »ni čudno, da je Orana tako drugačna od drugih smrtnikov, če je vzrasla v tako čudovitem ozračju. Zdaj razumem, zakaj mi je bila takoj na prvi pogled všeč.« V svoji preproščini ni pomislil, da bi utegnilo prav v Istem .ozračju* vzrasti grdo, grobo dekle in da potem najbrže on nikoli ne bi imel priložnosti občudovati ta lepi gradič. Hkrati so njegove misli poromale k njegovemu rojstnemu kraju, k neznatni španski vasici. Tukaj je vse dihalo mir in harmonijo... In tam doli? Od njegove rojstne hiše ni ostal kamen na kamnu, vsa vas je bila v razvalinah, da bi jo ljudje le težko spet pozidali in živeli v njej. Sicer pa, saj skoraj nihče ni ostal, ki bi se želel vrniti v to vasico... Beda beguncev je bila pre-strahotna, da bi ji kljubovali šibki in stari. Zdaj je ostala vasica sama, zapuščena, čakajoča, da se vrne peščica tistih, ki so kljub grozotam državljanske vojne ohranili spomin na domači kraj. Mladi Španec je sedel na obronek z vodo napolnjenega obcestnega jarka, ki je ločil cesto od parka. Naspol skrit za velikim rožnim grmom, ki je poganjal tik onkraj tega jarka, si je lahko po mili volji ogledoval prekrasni park in opazoval življenje v njem, ne da bi ga mogel kdo opaziti iz gradiča. Po cesti za njim je neki starček peljal voziček gnoja. Zaskrbljeno se je oziral proti nebu, kakor da bi tehtal, kakšno vreme bo. Vedoč, da so starci po vaseh nekako tisto, kar so v mestih informacijski uradi, ga je Moreno prijazno nagovoril: »Dober dan, očka. Lepo vreme, kaj?« »Mhm. Zato bomo pa jutri, ali najpozneje pojutrišnjem dež imeli. Zahodnik je potegnil in v kolenih me trga. To nikoli nič dobrega ne obeta.« »Nič kaj spodbudne niso vaše besede... Jaz bi se pa tako rad še malo sprehodil po tej prekrasni pokrajini.« »Da, da gospod,« je ponosno dejal kmetič, »pravijo, da jeTouraina pravi paradiž. Kdor jo spozna, se težko loči od nje.« IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. »To vam rad verjamem. Jaz bi prav rad živel tulca j. Sicer pa, hm, ali vas lahko nekaj povprašam?« »Zakaj pa ne!« je uslužno dejal možiček. »Ali se ta grad imenuje Jacheres?« »Uganili ste.« »Ali morda veste, kdo stanuje v njem?« »I kdo neki? Njegov lastnik.« »Najbrže kakšen deželan, kaj ne?« »Kakor hočete. Gospod Le Ca-dreron prodaja kmetijske stroje. V Rieuvalu je imel delavnico za te stroje že njegov oče, pa tudi njegov ded. To je zakup, veste.« »A tako? Ali ima ta gospod kaj otrok?« »Samo eno hčer. En sam cvet je vzcvetel na tem drevesu, da. Človek bi rekel, da je lažje izdelovati kmetijske stroje kakor otroke...« Starec se je pričel hahljati, tako mu je bil všeč lastni dovtip. Morda mu je godilo, da takle graščak ni mogel imeti več otrok, medtem bo V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši. monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA jih je sleherna kmečka družina premogla do malega po pol tucata. »Kar je res, je res, lepa pa je ta edinka. Drobna in zala, bolj kakor vsa druga dekleta v okolici. In dobra, prijazna do vseh. Samo zdaj je nekam otožna, odkar se je vrnila s potovanja po španskem. Veste, bila je tam doli, prav ko se je začelo tisto strašansko klanje. Nič čudnega, če je še zdaj nekam žalostna.« Morenu se je zazdelo, kakor da bi ga ob teh besedah neka nevidna roka stisnila za grlo. Bilo mu je, kakor da je on kriv Oranine otožnosti... »Najbrže je poročena?« je vprašal po ovinkih. »Poročena? Kaj še! Niti ne misli na to, tako mi je vsaj zadnjič povedala debela Marjeta, ki hodi v grad pomagat. Sin bogatega Dumoustier j a se že dolgo suka okrog nje... Saj veste, bogatija na bogatijo. Vsako nedeljo čakamo na oklice.« »Ali govore, da bo kmalu poroka?« je vznemirjeno vprašal Moreno in za spoznanje prebledel. »Prej ali slej bodo že kaj skuhali. Grajsko gospodično in Du-moustierjevega sina so skupaj vzgajali. Prijatelja sta že od otro- Kaj je krepost Katehet v šoli: »No Tonček, povej mi, kaj je vrlina ali krepost?« Tonček: »Krepost, to je, to je... žganje.« Katehet: »Kaj?« Tonček: »Da. Moja babica me zmerom pokliče, kadar jo kaj boli in me pošlje po žganje. Pravi, da jo žganje krepi.« Škotska kri Bogatemu Američanu so morali pomagati s transfuzijo krvi. Našli so krvodajalca, nekega Škota. Po uspeli operaciji je Američan krvodajalca nagradil s sto dolarji. Prihodnjič mu je za isto uslugo dal le 50 dolarjev, tretjič pa nič. Zdravniki so se čudili. Američan jim je pa odgovoril: »Imam namreč čedalje več Škotske Krvi v sebi.« Pri čaju Tetka Evlalija: »Drage moje, to je zares strahovito, kakšna nemorala vlada danes po šolah. Včeraj sem slišala od svoje nečakinje, ki hodi v tretji razred gimnazije, kako jim Je profesorica v šoli pripovedovala o razmerju med neko Hipotenuzo in dvema kadetoma...« Zakonska matematika »Jaz in moja žena sva eno.« »Jaz in moja žena pa deset.« »Kako je pa to mogoče?« se čudi prvi. »Moja žena jo ena, jaa sem pa ničla.« Radoveden otrok »Očka, kaj je podmornica?« »To je ladja, ki plava pod morsko površino.« »Zakaj plava pod morsko površino?« »Zato, da je ne vidijo.« umm »Žalcaj je ne smejo videti?« »Ker bi jo bombardirali.« »Zakaj bi jo bombardirali?« »Ker torpedira druge ladje.« »Zakaj jih torpedira?« »Zato, ker je vojna.« »Zakaj je vojna?« »Se eno vprašanje, pa ti pripeljem zaušnico...« Žalostno! »Veste, draga soseda, drame me prav .nič ne zanimajo. V dramah na koncu vsi umrje jo m to je vse preveč žalostna Dosti rajši imam opere, posebno (Aido1.« »Saj tam na kancu celo žive ljudi zakopljejo.« »Da, res je, a zraven vsaj pojejo!« Pretnja »Prav žal mi je, dragi moj, toda računa vam prav res ne morem takoj poravnati.« »Tako? Kakor hitro tega .takoj ne storite, bom rekel vsem vašim upni kom, da ste mi ga poravnali.« Različno pojmovanje Zdravnik svojemu pacientu pijancu: »Najboljši dokaz, kako je alkohol škodljiv in strupen, vam daje tale primer: dajte psu večjo količino žganja in videli boste, da bo poginil.« Pijanec: »Seveda, to je najbolj« dokaz, da žganj« ni za živali temveč aa ljudi, t ških let. Oče Cadreron bi bil zelo zadovoljen s takšnim zetom — vedeti morate namreč, da so Du-moustierjevi zelo bogati, vse boij kakor Le Cadreronovi. Baje se pa mala gospodična na vse kriplje upira tej poroki. Saj veste, točnega nihče ne ve. Ljudje pa vseeno jezike brusijo.« V Morenovih očeh je čudno zagorelo. Na lepem je začutil, kako mu je val ljubosumja zalil srce. Ali ne brusijo jezikov ob njej, ki je njegova žena, samo njegova? »Morda ima prav, da se noče poročiti,« je zamrmral kakor sam pri sebi. Nehote je stisnil pesti. Vročične misli so se mu podile po možganih. Na lepem se je zavedel, da bi se mu utegnila mala Orana, njegova ljubka ženica, za zmerom izmuzniti. Ali bi bila okoliščina, da nosi njegovo ime, dovolj prepričevalna zanjo in za njene starše? Tudi razlika v premoženju bi igrala tehtno vlogo. Ona bogata, on tako rekoč brez premoženja. Reven človek je dosti bolj ranljiv kakor bogat. Toda on, Moreno, se ne bo dal ugnati v kozji rog. »Oh, nikar naj si ne domišlju-jejo, da jo bodo prodali kakšnemu drugemu. Nikoli, nikoli se ji ne bom odpovedal!« si je strastno prigovarjal. Ob tej misli mu je kri pričela hitreje plati po žilah. Starček ga je začudeno opazoval. »Da, morda ima res prav, da se ne mara poročiti, naša mala gospodična,« je naposled dejal, ponavljajoč njegove besede. Menda se mu je zdelo, da bi bilo pač najbolje, če bi se mladi tujec spet pomiril. Sicer ni mogel razumeti njegove prikrite jeze, toda zvit, kakor vsi kmetje, je razumel, da bo najbolje obrniti pogovor na manj perečo snov. Zato se je na lepem široko zasmejal, prostodušno in veselo na ves glas: »Današnji zakoni niso počenega groša vredni, ali ne? Cisto prav se mi zdi, če se takšno premožno dekle, kakor je gospodična Le Ca-dreronova, brani, meni nič tebi nič obesiti si vrv okrog vratu... Današnji mladi moški so kaj hitro pripravljeni za nekaj beličev zaigrati ljubezensko komedijo... Po poroki pridejo pa z barvo na dan.« »To je pa res,« je raztreseno dejal Moreno. »Današnji zakoni so pogosto res zelo čudni. Kaj pa, ali ni na prodaj ta vaš grad?« je nato vprašal z izpremenjenim glasom. »Na prodaj? Bog ne daj! Le zakaj bi stari gospod grad prodajali? Saj imajo hčer, ona bo dedovala.« »A tako,« je na videz obžalujoče dejal Moreno, »potem se bom moral pač kam drugam obrniti.« »Ali bi radi grad kupili?« je začudeno vprašal kmetič, kajti tako čudnega tujca še živ dan ni srečal. Ugodna priložnost V neko hišo pride že okrog sedme zjutraj mladenič, in ker je povsod vse tiho, stopi v kuhinjo. Kuharica pravkar pripravlja pladenj s kavo in mlečnimi kolački. Obiskovalec vljudno pozdravi m vpraša za gospo. »Gospa še spi, zdaj ne morete z njo govoriti,« odgovori kuharica. »Skoda, gre namreč za neko važno družinsko zadevo. Prosim vas, da ji takoj izročite mojo posetnico.« Hitro napiše nekaj besed m posetnico izroči kuharici. Ko se ta vrne, ni »gospoda« nikjer pa tudi ne pripravljenega peciva na pladnju in srebrnih žlic. Railika Kakšna je razlika med nami in Američani? Američani pravijo: »Plačaj in odpelji«, pri nas pravimo pa: »Molči m plačaj«. Edino zdravilo Gospa zdravniku: »V katero zdravilišče mi svetujete peljati letos mojo hčerko?« Zdravnik: »Svetoval bi vam, da letos ostanete doma in daste nekaj oglasov v časopise.« Zrcalo naših dni Neki mladenič prosi za roko lepo, ločeno žetisko, ki je vanjo do ušes zaljubljen. Takole se ji priporoči: »Začetnik sem in revež, a dovolj sem sposoben, da bom zaslužil toliko, kolikor bova potrebovala za življenje. Moj kapital je y moji glavi.« »Potlej svoj kapital najprej prenesite ia glave v listnico, potlej bova p« dalje govorila.« »Neki moj sorodnik bi rad kupil kakšno veleposestvo v Touraini, pa je mene poslal na oglede. Ta grad mu je bil posebno všeč. No, če ni na prodaj, bomo pa kaj drugega poiskali.« »Tisto pa, da. Na Francoskem je zmerom dovolj gradičev na prodaj...« Videč, da mlademu tujcu ni več do razgovora, se je kmetič poslovil in vrnil k svojemu vozičku. »Končati moram delo, preden se vreme ne obrne,« je zaupno dejal. »Stavim, da se bo še drevi pooblačilo...« »To bi bilo pa res škoda,« je vljudno dejal Moreno. In ko se je spomnil, da je prav on starčka zamudil pri delu, je še zaklical za njim: »Hvala lepa za razgovor!« »O, nič posebnega, gospod! Ce boste še kdaj kaj potrebovali, kar k meni pridite v vas!« In odkrev-sal je za vozičkom po cesti. XXII Ko je kmetič izginil za ovinkom, se je Moreno za nekaj trenutkov sanjavo zagledal v daljavo. Zdaj je pač pobliže spoznal Orano in njeno družino. Čeprav je izvedel o svoji ženi samo lepe in dobre novice, se je zdelo, kakor da ga vseeno niso posebno razveselile. »Bolj všeč bi mi bilo, če bi bila preprosto dekle brez premoženja,« si je dejal, pazljivo ogledujoč ogromni vrt in grad, ki se je zdelo, da ne živi v njem živa duša. Tisti trenutek je bilo res še vse preveč razlike med njo in med njim. »Pozneje bomo to razliko že premostili,« si je prigovarjal, »potem me bodo morda sprejeli bolj odprtih rok. Za zdaj ne pomenim ničesar za te ošabne deželane. Današnje denarno plemstvo je na svojo dozdevno modro kri pač še bolj ponosno kakor nekdanje plemstvo, ki se je opiralo vsaj na slavno preteklost in na slavno ime.« Globoko je vzdihnil. Zdelo se je, kakor da bi pogled na ta razkošni grad in pripovedovanje preprostega kmetiča o razmerah v njem hudo omajalo njegov prirojeni španski ponos. Prigovarjal si je: »Ne maram, da bi mi to šlo do živega. Sicer pa, ali ne dolguje to punče meni svojega življenja?« V jezi ni pomislil, da žali svojo ženo. Priprl je oči in še enkrat s pogledom preletel razkošno ljubkost prostranega vrta in mogočnost gradu v njem. »Kakor v pravljici o speči Trn jul-čici,« si je dejal. »Pravijo, da ni grajska gospodična vesela. Razumljivo. V tem velikem vrtu se zdiš kakor izgubljen, če ne vre okrog tebe novo, mlado življenje. »Nehote si je v duhu predstavljal na grajskih stezicah svojo ženo, okrog nje pa žvrgoleče, smejoče se otroke... Na lepem ga je streslo po vsem životu. Sto metrov pred njim je po ozki grajski stezi prihajalo malone naravnost proti njemu mlado dekle. Bila je oblečena v temno obleko, da so se njeni zlati lasje še bolj slikovito odražali od temnega ozadja. Ob njend desnici sta korakala dva velika ruska hrta. Dekle je stopalo počasi, upirajoč oči v tla. Po divjem utripu srca in po živahni pesmi svoje krvi je Moreno spoznal, da je to ona — Orana. Steza, ki je po njej prihajala, je držala vštric s parkom, tik ob prostorčku, kjer je sedel Moreno. Bil je dobro skrit za velikim rožnim grmom, tako da ga ni mogla opaziti, sam je pa vse prav dobro videl. Da, to dekle, ne, ta žena je Orana. Tista Orana, ki so bile njene sinje oči na prvi pogled začarale mladega španskega letalca, da je tvegal svoje življenje za njeno rešitev. Tista Orana, ki jo je smel eno samo, kratko noč ljubkovati in imenovati svojo... Kakor divji veletok so ga zalili ti sladki spomini... čuteč ljubljeno ženo tako blizu sebe, se ni mogel več premagovati, že je vstal, hoteč preskočiti ozki jarek in stopiti prednjo. Tedaj se je pa nenadno — kakor da bi bila nekaj zaslutila — obrnila in počasi odšla po stezi nazaj proti graščini. Tisti mah se mu je zazdela tako dalnja, tako nedosegljiva, še nekaj sekund poprej je bil pripravljen zavreči vse pomisleke, stopiti prednjo in jo objeti, tako vroče, tako tesno, kakor jo je bil objemal tisto edino noč... Zdaj je bilo pa že vse drugače. Samo še od daleč je slišal lajanje psov, nje same pa ni mogel več videti. Spet se je zavedel, kakšna razlika je bila tisti trenutek med njim in med njo. Tam na španskem je bilo njemu vse domače in njej vse tuje. Tukaj je pa nrav narobe. Tam doli ni bilo nič čudnega, če je po vsej sili hotel, da postanejo te sinje oči za zmerom njegove, če je poslušal kakor mnogi njegovi tovariši, glas svoje razbičane krvi-Tukaj, kjer je vse tako mirno, tako lepo in urejeno, o tem ni mogoče niti govoriti... 6. nadaljevanje Neka ženska, ki je Thorntona že nekaj časa opazovala, je zdajci sedla k njemu. Zatrl je svoj odpor in je ni odslovil, zakaj upal je, da bo nemara od nje kaj izvedel. Njen nekam hrapavi pozdrav je vrnil z dobrodušnim nasmeškom in jo je celo povabil, naj prisede na klop. »No, mi boš kaj plačal?« je izzivalno vprašala. »Naj bo. še jaz si bom naročil komarček, človeka kar zažeja, če mora poslušati vse to opravljanje.« Medtem ko je dekle z užitkom izpila svoj kozarec, si jo je Thorn-ton natančneje ogledal. Bila ni kdo ve kaj pametnega obraza, narobe. Zato si je časnikar dejal, da ne tvega ničesar, ako ji malo vest izpraša. »Ali si tudi ti poznala tisto žensko, ki tolikanj čvekajo o njej?« je začel. »Maram za take. Strašna prikazen, ta ženščina!« »Saj je res čudno, da niti enega prijatelja ni imela.« »Samo s Sallo Greenwodovo se je družila. Tudi jaz sem ju videla.« »Kdo pa je ta ženska, ta Green-wcdova? Ali tudi tu stanuje?« »Kaj še, ta je preimenitna za našo soseščino. Neka francoska šivilja je iz Cranes-Courta.« Tako! Zdaj je izvedel, kar ga je zanimalo. Začel je torej premišljevati, kako bi se te ženščine iznebil. Delal se je, ko da ga spanec mori, toda dekle se ni menila za to. čez nekaj časa je previdno segla po njegovi žepni uri. Brž se je vzravnal in jo je otresel. Tedaj se je pa dekle raztogotila. Zdela se je, da je bila že preveč pijače zaužila. Zato je postala prepirljiva. »Saj sem si koj mislila, da se samo tako delaš, ko da bi spal.« je kričala nadenj. »Figo si spal. Kar rekla bi, da si kakšen vohun. Ta prekleti cucek je prišel samo vohunit. Samo dela se tako. ko da bi spal,« je zdajci tako glasno zakričala, da so postali vsi pozorni. Pijani možje so se ozrli po njem in so preteče zarjoveli; ženske so se pa tako razrepenčile, da so hotele Thorntona kar s pestmi na- ■■■■■■ ■■■■■■ !■■■■■■■■ ■■■■■■■■ i m ■ ■ ■ ■ n ■ II8BII1I i ■ ■ e ■ ■ ■ n ./.■-“AV-1/. >■>> 3 B ■ ■»■■■■»■BOI I* ■■&■■■■■■* ■ n ■ - - MRTVA NEZNANKA ■ « ■ ■ i ■ ■ ■ ■ ■ ■ n ■ i ■ ■ ■ ■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■■a V.V.V.VAV.V.V.V. ■ ■•■■■■■■■■■■■■■a ■ ■■■■■■ I !■■■■■■■ ■ ■■■■■■ I !■■■■■■■ □ n i KRIMINALNI ROMAN * ANGLEŠKI NAPISAL E. PHILLIPS OPPCNHEIM nadenj, je padla pijana na tla. V splošni zmedi je Thornton srečno odnesel pete. 12. POGLAVJE Priznanje Pogreb lorda Alcestona je bil nadvse imeniten in bleščeč. Visoki uradniki, dostojanstveniki in mnogi imenitniki so ga spremili na poslednjo pot. Odposlanstva iz vseh družabnih slojev so bila navzočna in najvišja gospoda je poslala svoje zastopnike. Najimenitnejši govornik dežele je imel v srce segajoč govor ob odprtem grobu, in nobeno oko ni ostalo suho. V mnogih posmrtnicah in člankih so časniki poveličevali pokojnika kot državnika, človekoljuba in dobrega kristjana in ga postavljali ljudem za svetal zgled vseh čednosti. So-žalnih pisem in brzojavk iz vse države je kar deževalo in pokojniku na krsto so poslali znanci, prijatelji in odbori raznih društev nešteto prekrasnih vencev. Celo iz tujine jih ni manjkalo. Ko co pa pokojnega lorda položili v družinsko grobnico k večnemu počitku, se je splošna žalost, nenadejano spremenila v ogorčenje. Vsi so se zgražali, ker lordovega morilca še vedno niso izsledili. Angleško poli-cijo je čakala težka naloga, da razvozla to skrivnostno uganko, sicer bo njen sloves za zmerom usahnil. Vsi so bili za trdno prepričani, da je Neillson morilec. Njegov beg in njegova trajna odsotnost sta bili le potrdilo, da je ta domneva resnična. Neillson je umoril svojega gospodarja — in Neillson a mora londonska policija najti! Sprva so bili v Scotland-Yardu prav trdno prepričani, da bodo že čez nekaj ur prijeli morilca, saj je pasti. Možje so preobračali mize, od umom pa do ure zasledovanja zenska pa, ki se je bila spravila minilo tako malo časa, da bi mo- Vaša usoda brezplačno! 4 < m Ta veliki dobrotnik človeštva, popularni, znani strokovnjak v področju astroloških naukov, brezplačno in karakteristično prerokuje vašo usodo. Njegove izjave bude veliko in 6plošno senzacijo po vsem kulturnem svetu. Pomagal vam bo, srečni boste, zaupajte mu, da vam bo prerokoval važne okoliščine, ki bodo spremenile smer vašega življenja in vam pomagale do dobitka in vsakega zaželjenega uspeha, našel in očrtal vam bo vse glavne smernice vaše bodoče življenjske poti. Ker pozna borbo in težnje človeštva v današnji dobi, ee je odločil, da bo ljudem vseh slojev omogočil s pomočjo te znamenite znanosti, ki preko nje dobiva človeštvo veliko upanje za srečno življenje in vsakomur bratsko pomagal in mu pokazal pravo in nepogrešljivo pot, ki je treba po njej hoditi in tako bo vsakdo našel pravo srečo in blagostanje. Kajti večina ljudi in poedinci so silno neodporni za udarce težke in krute usode. Da bi se pa vsakomur razjasnila pot, mu je potrebna pomoč, pot in smer in tako se bo duševno in telesno okrepil in dosegel vse svoje želje, ker vsi ljudje na tem svetu zaslužijo, da v času svojega tostranskega življenja dosežejo uspehe in veselje. Če ste premožni, revni, bolni, izčrpani ali v ljubezni nesrečni, če ste preživeli življenjske težave, razne izgube, ali ste duševno klonili, imate vendarle vsi svoje duševne napake in boste samo po tej pota dosegih svoje velike cilje Vsakemu bo prerokoval: uspeh io srečo v bodočnosti, preteklosti, sedanjosti, karijeri, službi, znanosti, politiki, bogastvu, ljubezni, zakonu, loteriji, potovanju, dedovanju, zdravju, doti, sodnih sporih, špekulacijah, nenadnih dobitkih, vsakemu bo dal strokovnjaški pismeni nasvet, ki mu bo koristil vse življenje; odgovoril bo tudi na vsa tajna zanimiva vprašanja, ki mu jih morete zaupati brez slehernega oklevanja. Razlaga vaše Knačujne polete, odkriva skrivnosti vaših velikih prijateljev in sovražnikov, napoveduje razne nevarnosti, nesrečne slučaje in podobno. Horoskop pošilja vsakomur kar najbolj diskretno. Mnogoštevilne i*jave hvaležnosti prihajajo vsak dan iz vseh krajev sveta, kar dokazuje izredno zaupljivost in točno prerokovanje. Temu slavnemu astrologu so izjavile evoje priznanje največje osebnosti, veliki znanstveniki, književniki, umetniki, filozofi, veliki politiki in zmagovalci na vseh vojaških in diplomatskih področjih. Znamenita pisarna »Radosavljeviča« je ena najbolj razvitih, najbolj znanih, največjih in najpopularnejših na vsem svetu. Pridobila ei je veliko zaupanje v vseh slojih naroda, v vseh krajih sveta. Vsi največji listi v Evropi so priobčili življenjepis tega astrologa in je ree ta astrolog današnjega modernega časa v pravem smislu vzvalovil in razburkal milijone duš na vsem svetu, ker je zares pomagal narodom obeh polov, narodom V6eh slojev. Vse človeštvo pozua njegova dela. ki se je v njih stavil na razpolago službi naroda, hoieč vsakemu pomagati, da postane zmagovalec na raznih popriščih. da občuti vsakdo veliko in pravo veselje v življenju, saj je velikim in malim ljudem ^astrologija« v vseh vekovib pomagala, jih osrečevala in imela velike zasluge za srečo človeštva Vsi, rojeni med 1857. in 1931. letom, nnj .pišejo po horoskop na Radosavljevičev naelov* ravuati ee morajo pa točno po priloženih navodilih. v. Pošljite tudi vi natančen in čitljiv lastnoročno spisan naslov, označite svoj spol, dan, mesec in leto rojstva. 10 dinarjev, v denarju po položnici ali 15 dinarjev v znam ’> za stroške, klienti iz tujine pa 20 din v gotovini. Naslov: Astrološki biro Radosavljevič, poštni predal št. 1, Sopot. Dunavska banovina. Jugoslavija. rilec ne mogel pobegniti čez deveto goro. Vse postaje in vsa pristanišča so bila močno zastražena in vrli detektivi so vzeli na piko vsakogar, kdor je bil le količkaj sumljiv. Ne bil bi jim ušel, pa naj bi se hotel izmuzniti iz pasti v še tako imenitni preobleki. Hiša v Hollowayu, kjer je stanovala Neill-sonova sestra, je bila noč in dan zastražena. Neillsonov osebni popis so že čez nekaj ur imele vse policijske stražnice širom po državi. Med stvarmi, ki jih je bil pri pobegu pustil v svoji sobi, so našli tudi njegovo fotografijo, in še tisti dan so jo razmnožili v tisočih izvodih in jo razposlali na vse vetrove, časniki so objavili tudi številke in serije lordu ukradenih bankovcev. In ni čudno, da je bil Scotland-Yard popolnoma prepričan, da se ribica ne bo mogla izmuzniti iz goste mreže. Toda dnevi so minevali, lorda Alcestona so pokopali — a Neill-sona še zmerom niso ujeli. Dan po pogrebu so nalepili po vsej državi velike lepake z morilčevo sliko in s pozivom vsemu prebivalstvu, nai pomaga iskati morilca. Mladi lord je po nasvetu svojega prijatelja Thorntona razpisal tisoč funtov nagrade za prijavo in aretacijo morilca. * Tisti dan je imel lord Alceston vazen pogovor s svojo materjo v njeni dnevni sobi. V žalni obleki je bila videti dostojanstvena, a vendar obžalovanja vredna. Sin jo je skoraj s strahom ogledoval. Dotlej je bilo njegovo razmerje do matere utesnjeno v stroge zakore visoke družbe. Zmerom sta občevala prijateljsko med seboj, in dotlej se nista bila še nikoli sporekla. Toda zdaj, ko sta si v somraku stala nasproti, je mladi lord pozabil, da govori s svojo materjo. Samo to mu je vrtalo v možganih, da ta ženska nekaj ve, da morda nekaj sumi, pa mu vendar noče povedati. Ni mu šlo v glavo, da mu tega noče pri- TRTA Cepljenke najplemenitejših «rsi ter zatiče J in korenike Kober 5BB. leleki 8B, Riparia in Chasselas. vse zajamčeno | Cisto in pnrovrsinu. dobavljajo: Prvi iuBOslavenski loznjaci. Daruvar. Zahtevaite cenike. ŠIVALNI STROJI najnoveiSi letošnji modeli v naivetji Izbiri naprodaj po neverielno nizkih cenah NOVA TRGOV«NA TVRSEVA (DUNAJSKA) CEST« STEV. 36 nasproti Gospodarske zvrze znati. Vezi med materjo in sinom so bile pretrgane, in ako mu ne bo hotela iskreno priznati vsega, kar ve, se bosta njuni poti razšli... Vzravnan je stal sredi sobe in ji zrl v bledo lice, kakor da bi hotel predreti skozi krinko, ki si jo je bila nasproti njemu nadela. Njune oči so se srečale, ln mati je vzdržala sinov predirni pogled. Njene ozke ustnice so bile energično stisnjene. Potlej je sedla in na oko mimo pričakovala sinovih besed. »Klicala si me, mati.« »Da, in vesela sem, da si se tako brž odzval.« Zmignil je z rameni. »Tudi jaz sem hotel prav tako nujno s teboj govoriti kakor ti z menoj. Ali si se naposled mar vendar odločila, da se boš z menoj iskreno pogovorila?« »Ničesar ti nimam reči. Iz popolnoma drugih vzrokov sem te prosila, da pridi k meni.« »Pošteno mi je žal, da je tako. Jaz sem prav nasprotno prepričan, da mi imaš mnogo, mnogo povedati. Ako bi hotela, bi mi lahko pošteno pomagala, da pojasnim očetov umor.« j, še enkrat ponavljam, da se motiš. Ničesar ne vem.« »Ali bi mi povedala, če bi kaj vedela?« »Ne bi. Nisem maščevalna, in žal mi je, da si ti takšen.« Mladi lord se je bil odločil, da bo ostal miren, zato se je obvladal, čeprav mu ni bilo lahko. »Maščevalnost ni pravi izraz za to,« je mirno odgovoril. »Samo za pravico gre. Sicer pa nisem prišel, da bi to premlevala. Reci mi, kaj želiš od mene?« , »Slišala sem, da si razpisal nagrado...« »Da. Nagrado za tistega, ki bo pripomogel, da bodo Neillsona prijeli,« ji je skočil v besedo. »Da, tisoč funtov sem ponudil.« S pahljačo si je zakrila obraz, kakor da bi se hotela ubraniti vročine, ki je puhtela iz kamina. »To ni bilo prav. Celo abotno se mi zdi. Predobro veš, da ni Neillson prav nič v zvezi z umorom.« »Narobe. Popolnoma očitno je, da je zapleten v zločin. Nočem sicer trditi, da je sam morilec, pre- RESMAN LOJZE- Cest« 29. oktobra (Rimska) it 21 tatifon 33-53 Primerna priporoia Božična darila i ft.&E.SKABERHE LJUBLJANA ( Vesel Boži*—te ie darilo PFAFF šivalni stroi IGN. VOK Ljubljana, Tavčarjeva 7. pričan sem pa, da vse ve, kar je z umorom v zvezi.« »Tudi če ga boš izsledil, ne bo zinil niti besedice.« Nejeverno se je nasmehnil. »Bomo videli! Ko bo tako daleč, bo nemara policija omehčala njegov jezik. Postave niso tako mile, da bi mu ne mogle izsiliti priznanja.« 14 dni zastonj knjigovodstvo trg. korespondenco, trgovinnstvo in nauk o menicah, praktično trg. računstvo, stenografijo in nemščino, da se prepričate moje nove metode samo-pouka: Praksa v pismenem pouku, brez vsake nepotrebne teorije, brez učitelja. I. skupina za absolvente mešč. in spod. sred. šol — trg. name-čence in pomočnike oz. mlade trgovce v izpopolnitev. II skupina za trg. vajence oz. trg. začetnike vsake branže. Za trg. vajence iz dežele posebno cenen pouki — Izkoristite priložnosti Zahtevajte prospekte od: Kočevar Ivo, Maribor Cankarjeva 14 VjUmicHa fožitHa davita % ROBERT 60LI Specialna zaloga platna, BELEGA IN PRALNEGA BLAGA LJUBLJANA ŠELENBDRGOVA 3 Fk. p. zajec IZPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Strllar|eva ul. fi pri trančiikanskem mostu »salamina otin. caljnogicdi. totiomtn, Mromttii, tlimutri, itd. (mu ubira ur, ililmet m srebrnine. Samo kttlittm oilika Cenik) bniiiaCno Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plaSči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v naivečji izberi, na! cene |e Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 MOLI OGLASI OREHOVA JEDRCA nova, sortiran cvetlični med in medico dobite n ai ceneje v MEOARV1 Ljubljana, Židovska ul. 6. 48. T. mira S H A M P O O SBili Njegujte Vaše — čedo! S 9-7 Garnitura za njegovanje dojeni da: kuti-ja »Hoferovog« pudera, dječji sapun poznate marke »Pelmira« i tuba kreme za kožu marke »Lanolin«, sve ukupno Din 14.— S 9-8 Ukusna boca, fine ko-lonjske vode u raznim mirl-sima po želji, sadržina 1» decilitra, samo Din 18.— S 9-9 Budilka, udomačeni oblik, pon^ klovana, ta »trojem, koji deselke go» dina funkcionira, vedi oblik Din 48^» uvijek dobro došao! S 9-10 Garnitura za damu: najmodemiji oblik fino emajlirane doze za puder i kutija čuveno finog pudera marke »Lentheric«, oboje samo DJn 39.— S 9-13 Budfflca, sa pre- m ciznim strojem, emajli« M gg rana u raznim bojama, ■ Mm • moderan, — praktičen oblik, sa napravom pomolu k oje dodkoM K. obustavHe nepo2etynu zvonUvu nafto sta se probudU 'vi M* • S 9-11 Stro| za ilianje, fino poniklovan, sa rezervnim perom, fino pakovan u originalnoj tvor-ničkoj kutiji, br. 00 Din 18.— S 9-12 Boca kotonfske vode, najmodemiji oblik, sadrii 3 decilitra fine kolonjske vode sa mirisom po ielji, poklon cijena Din 28.-» S 9-3 Garnitura za brtjanje: ogledalo na stalku sa zdjelicom za sapu-nanje, četka za sapunanje, aparat za brijanje od bakelita, 10 komada nožiča za brijanje marke »Habu-so«, sapun za sapunanje u tuljku od bakelita, stipsa (kamen) za po- M gg slije brijanja, zaustavljač krvi, sve ukupno Din 26.— S 9-14 Fiakon za kokmjsku vodu, od stekla u raznim bojama, sa kratkom montaiom, najnoviji oblik Din 17 j— S 9-4 Garnitura za manfckanje, — veoma ukusna, u raznim bojama, montirana na kartonu- Dk» 35.— S 9-16 Fiakon za kolonjsku vodu, od bijelog stakla sa ukusnim ornamenlima, • sa krafkom montažom, vrlo apartan oblik, reklamna cijena Din 26.— S 9-15 Termofor, od erve-ne gume, sa pričvrščenim paienfnim čepom, veliki Din 38.—, srednji Din 32.— mali Din 3Q.— S 9-17 Fiakon za kolonjsku vodu, varv redno ukusan, kombiniran raznobojnim prugama, steklo bijelo pola prožimo pola mat samo 0h» 18*— IS 9-5 G ar ni trna za mani- I kkanje, veča, luksuzna, u raznim bojama, montirana na kartonu Dki40— S 9-19 Garnitura za kupanfa: vrečica od frotira, specijalni sapun za kupanja, vrečica ekstrakta borovih iglica u obli-ku soli, za veči broj kupanja, sve ukup* no. samo Dtnlt.— S 9-6 Garnthira za mani* Idranfe, u raznim modm* n im bojama, montirana na kartonu, poklon dj*. na DinU—. S 9-18 Garnitura 2» niegovanJ®*kose: četka z^—kosu, češalj, odličan šampon »Palmira« r mreža za kosu, t^.r— 60 let nepretrgoma si prizadevamo, da z dobrim blagom veliko izbiro in najnižjimi cenami zadovoljimo naše odjemalce. Ni kraja v državi, kjer vsaj enemu konsumentu ne bi bila poznana solidnost naše postrežbe. Pristopite tudi Vi v krog naših odjemalcev! Zahtevajte naš katalog, ki ga dobite brezplačno in naročajte blago po pošti. Jamčimo, da boste zadovoljni. Sicer blago zamenjamo ali pa vrnemo denar. vsi v Ljubljani za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihnlek VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO! Izdaja