To in ono.
253
Domača umetnost. Akademični kipar gospod R e p i č je izdelal doprsni kip pesnika M. Vilharja. Umetniku so pri delu služile tri slabe slike pokojnikove, a ravnal se je najbolj po oni, ki ga predstavlja kot očeta, sedečega sredi družine. Vilharjevi sorodniki, katerim je gosp. Repič poslal sliko originala, so se mu prav iskreno zahvalili, osobito za to, ker je podobnost tako dobro pogodil. Delo bo razstavljeno meseca maja ali junija v Ljubljani.
Vilharjeva nova opera „Ivanjska Kraljica"
se je prvič predstavljala v Zagrebu dne 25. marca z dobrim uspehom. Libretto je napisal hrvaški pesnik Milivoj Podravski.
Hrvaški slikar Vlaho Bukovac je dovršil ogromno sliko „Karneval" in jo poklonil društvu „Epidauru" v Cavtatu. Na sliki je čez sedemdeset oseb.
Češki slikar Alojzij Kalvoda je razstavil prošli mesec v Pragi okoli petdeset slik. Nadepolni, komaj sedemindvajsetletni slikar je učenec Julija Mafaka, kateri je Čehom vzgojil več plodovitih mladih talentov.
Jakob Čišinsky jeplodovitlužiško-srbski pesnik. Nedavno je izdal zbirko balad „Krew a kraj", v kateri opeva „krv in kraj" svoje lužiško-srbske domovine. Naš sotrudnik g. Fr. Štingl je napisal oceno te pesniške zbirke za češki mesečnik „Vlasf". V tej oceni imenuje Čišinskega najboljšega lužiško-srbskega pesnika ter pravi: „Verzi Čišinskega so polni in zvonki, in kadar jih čitam, spominjam se vedno podobnih nežnih stihov slovenskega pesnika Simona Gregorčiča."
„Ottuv Slovnik naučny", češki „Konversa-tionslexicon", je izšel do črke O.
Češki skladatelj Kovafovic je bil po velikem uspehu, ki gaje dosegla njegova opera „Pso h lave i", poklican k »Narodnemu gledišču" v Pragi kot operni vodja. Zdaj je zložil zopet novo opero „Na starem beli d le". Mehki ton češke lirike zveni tudi iz te skladbe. Kritiki radi imenujejo Kovafovica učenca francoske šole zaradi mehke in pestro razpredene orkestracije. Vendar jedro njegovih skladb je češko in domače. Libretto opere „Na starem belidle" je posnet iz znanega idiličnega obrazca Božene Nem-cove: „Babička". Isto snov je bil že prej porabil J. Horak za spevoigro „Babička".
Razvoj gospodarskega šolstva na Češkem je dosegel visoko stopinjo. Najstarejšo gospodarsko šolo je ustanovil knez Schwarzenberg za svoje lastne potrebe v Rabinu 1. 1850. L. 1866. so ustanovili višji gospodarski ustav v Taboru; od tega časa dalje se je ustanovilo mnogo nižjih srednjih in gospodarskih šol, in sicer ne le za splošne gospodarske nauke, ampak tudi za posebne gospodarske  stroke. Dobro uspe-
vajo zimske gospodarske šole, ker dobiva v njih poljedelsko ljudstvo priložnost za izobrazbo ravno v isti letni dobi, ko ima največ časa in dobre volje za učenje. Na tehniški visoki šoli v Pragi je oddelek za višjo agrikulturo. Na ljudskih šolah se vedno množe gospodarski tečaji. Da bo ljudsko učiteljstvo moglo pri teh tečajih uspešno poučevati, se bo moralo učiti gospodarstva že na pripravnicah. K temu pa pride še delovanje potovalnih učiteljev, katere pošilja poljedelski svet češkega kraljestva po celi deželi.
O staropoljskem ljudskem gledališču je predaval v krakovski akademiji dr. Stanislav Winda-kiewicz. Prvo poročilo o poljski dramatiki sega nazaj v 14. stoletje. V njem popisuje Nikolaj Polak pasi-jonske predstave. V 15. stoletju so poročla številnejša. A šele v 16. in 17. stoletju se je bogato razvila poljska dramatična umetnost. Te igre imajo vse versko vsebino in cerkveni značaj; semtertja pa predstavljajo tudi take sodobne predmete, da dobe značaj satire na tedanje nravne razvade (n. pr. igra „P desetih modrih in neumnih devicah"). Sploh so bile nravopisne igre v 17. stoletju jako priljubljene. Iz dobe do konca 16. stoletja sta se ohranila samo dva teksta poljskih iger; od ostalih so znani samo odlomki ali pa celo samo imena. Od konca 16. stoletja dalje pa nahajamo že cele zbirke in obsežne letne repertoarje. Zanimiva so „Intermedia", kratke igrice, razdeljene med dejanja velikih misterijev. V njih je dobil ljudski dovtip priložnost, da se je svobodno in sveže razvil. Ta „Intermedia" so se tako priljubila, da so dobila pravico samostojnega bivanja. Nabirali so jih v posebnih knjigah.
Antoni Popiel je poljski kipar, katerega ime je zaslovelo, ko je dobil prvo nagrado za načrt Mickie-wiczevega stebra v Lvovu. Potem je dobil nagrado v Varšavi, postavil spomenik Korzeniowskemu v Brodih, izvršil več dekoracijnih del pri novem lvov-skem gledališču, zdaj pa izdeluje spomenik Ujejskega za Lvov. Kiparstva se je učil najprej na „Szkoli sztuk pie-knych" v Krakovu, potem na Dunaju in po drugih mestih. Popiel je star šele 36 let, a si je med Poljaki pridobil toliko zaupanje, da ne more niti izvrševati vseh naročil. Zdaj ima v delu tudi nagrobno skupino „Pieta" za grofa Potockega.
Boleslaw Biegas. — Popoln secesijonist! Mlad umetnik, kateri se ni vglobil v tajne klasične umetnosti, ampak ki po vplivih nove dobe izkuša sam iz sebe ustvariti velika dela, pred katerimi bi svet strmel! Tak je ta mladi, sicer jako nadarjeni, a še premalo dozoreli poljski kipar. Zdaj klesa fantastične, divje romantične, sicer anatomično nemogoče, a idealno globoko simbolične podobe. Ko se njegov talent razvije, bo popoln umetnik.
Nove struje. V poljskem dramatičnem slovstvu se je pojavilo več novih, od najmodernejšega duha