AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MUKNINV4 DAILY NE3VSPAPEE
AMERICAN HOME
CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MARCH 1, 1945
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
Materi je odzeta skrb
za čevlje
Chicago. — Mrs. Kate Alpert je bila kot druge ameriške ženske v skrbeh, lcje bo dobila znamke, da si bo kupila nove čevlje. Za to njeno veillco skrb je vedel tudi njen sinko, ki služi 'z ameriško armado nekje v Franciji. Pisal ji je> naj bo le brez skrbi, ker poslal ji bo dva para, lci bosta kot nalašč zanjo.
En teden kasneje je prinesla pošta darilo od sina. Mati je vsa srečna odvijala omot, da bi si ogl"Stlal.a nove čevlje iz Evrope. Res, v zavoju sta bila dva popolnoma nova para čevljev — lesenih — iz Holandije, kot jih tam nosijo.
Marini predirajo zdaj na severni konec Iwo
Guam, 1. marca. — Ameriški marini imajo v oblasti vse višine na otoku Iwo in zdaj prvič prodirajo v nižino proti severnem koncu otoka. Včeraj so dobili marini potrebščine s padali.
Marini imajo zdaj v rokah oba letališča na otoku in prodirajo zdaj proti tretjemu in zadnjemu, Več kot polovico otoka imajo marini že v rokah v enajstih dneh bojev. Dozdaj so našteli 4,784 ubitih Japoncev.
Vsi pravijo, da je glavni odpor sovražnika "na otoku zlomljen in da bo kmaiu ves otok v rokah marinov.
I Guverner Lausche je v boju z močnimi lobisti
Columbus, O. — Guverner Lausche je udaril po dveh močnih skupinah lobistov, ki skušajo vplivati na legislature za sprejetje predlogov njim v korist. Ena skupina lobistov hoče imeti $5,000,000 več za šole, druga skupina je pa od delavskih unij, ki hoče preprečiti ponovitev postave, ki olajšuje tekom vojne zaposlitev žensk in otrok.
Guverner .Lausche trdi, da šole že zdaj dobivajo več kot pa potrebujejo in nikar, da bi celo dobile več. Lausche je tudi za to, da se podaljša za dobo yojne postava za zaposlitev žensk in otrok.
Lausche trdi, da je zdaj v ohijskih šolah 155,000 manj otrok in do 800 manj učiteljskih moči, torej ne vidi, zakaj naj bi dobile šole od države kar 5 milijonov več.
VOJNE NI KONEC- TRDI GOEBBELS
Na radiu je sinoči vpil na narod, naj se bori naprej do zmage
London. — Nemški propagandni minister dr. Pavel Joseph Goebbels je sinoči navduševal nemški narod z novim apelom, naj pokaže svojo močno voljo za odpor ter se bori naprej do zmage.
"Vojne še davno ni konec," je govoril Goebbels. "Nemška vojska je res doživela mnogo pfera-zov in naša zaloga živil trpi. Toda to še ni dovolj, da bi nehali z vojno.
"Bolj kot kdaj poprej je zdaj v veljavi klic po ekonomiji, več orožja ter za novo mobilizacijo nemške moči.
"Nemčija mora zopet dobiti nazaj ozemlje, ki ga je izgubila na vzhodu. Raje umrjemo, kot bi se pa podali."
Potem je Goebbels posvaril zaveznike ,da se veselijo prezgodaj, kakor so se že večkrat v tej vojni, ko so mislili, da so zlomili hrbtenico Nemčiji.1 Goebbels je tudi obljubil narodu, da bodo kmalu začele leteti na Anglijo nove leteče bombe in da bodo začele podmornice potapljati zavezniško brodovje v velikem obsegu.
-o———
Nove uradnice
Podružnica 41 Slovenske ženske zveze ima za letos sledeči odbor : Duhovni vodja Msgr. Vitus 1 Hribar, predsednica Mary Lu- j jšin, podpredsednica Ana Rebolj, tajnica Katarina Artelj, 16006 Parkgrove Ave. tel KE 3362, balgajničarka Ella Stalin, zapis-nikarica Mary Jane, nadzornice: Margaret Rožanc, Ana Stopar, Theresa Miklavec, zastavonoši-nja Gertrude Koželj. Seje so vsak prvi torek v mesecu v SDD na Waterloo Rd.
JUGOSLOVANSKE IN ANGLEŠKE ČETE SODELUJEJO
Rim. — V Belgradu sta se dogovorila angleški feldmaršal Alexander in Tito, da bodo čete obeh držav v bodoče sodelovale v vseh slučajih. Alexander je vrhovni poveljnik zavezniške bojne* sile v Sredozemlju.
Kot znano, so partizani že dvakrat pognali Angleže, ki so se hoteli izkrcati na suho na dalmatinski obali.
-o--
Licence za Collinwood
Lastniki avtov v Collinwoodu in sploh na vzhodni strani mesta, dobe hitro postrežbo, če se zglasijo za nove licence pri Mrs. Ann Dorrington na 870 E. 152. St. Urad je odprt vsak dan od 8. zjutraj do 8. zvečer razen ob nedeljah.
Vreme
Včeraj je pobelilo' Cleveland in okolico in par palcev ga je naneslo. Toplomep je bil včeraj med 21. in 28. Za danes napoveduje vremenski urad lepo in ne posebno mrzlo.
POT DO BERLINA
VZHODNA .FRONTA — 32 milj od Zellina.
ZAPADNA FRONTA — 293 milj od reke Erft pri Morkenu.
ITALIJA — 544 milj od reke Reno.
-o-—
Maša 30 dnevnica
V	petek 0b 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Jennie Merhar iz 66. ceste v spomin 30 dnevnice njene smrti.
Prva obletnica
V	petek ob 5:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Tomažin v spomin prve obletnice njene smrti.
V Kalifornijo
Za nekaj mesecev sta se podala v gorko Kalifornijo Mr. in Mrs. John Filipič, ki vodita gostilno na 79. cesti. Za njima odide tudi hčerka. V sončni Kaliforniji jim prav gotovo ne bo dolg čas po mrzlem Clevelandu.
--o---— '
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
ZAPIRANJE BO V OHIO PO STAREM ČASU
Columbus, O. — Zapiranje gostilen in drugih prostorov v državi Ohio bo po starem času, kadar bodo šla mesta zopet na hitrejši vojni čas. Tako je odločil direktor za likerje, Sohngen.
To pomeni, da bodo gostilne v mestih, kjer bodo imeli vojni ali hitrejši čas, zapirale ob eni zjutraj po novem času.
--o—-
Preveč masti sta rabila pri izdelovanju mila
Zvezni sodnik Freed je obsodil Michael Weila in Isidore Wassermana vsakega na $7,500 globe, ker sta v svoji tovarni za milo porabila 2,310,045 funtov masti več, kot pa jima je bilo dovoljeno. Tovarna se nahaja na 5307 Sweeney Ave. Sodnik jima je dal odloga 24 ur, da plačata kazen.
Druga obletnica
V soboto ob 6:30 bo darovana vcerkvi sv. Vida maša za pokojnega Štefana Jakša v spomin 2. obletnice njegove smrti.
Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama
Pfc. Martin J. Mirtel, ki je prišel iz Francije na dopust za 28 dni, ima zdaj nov naslov, na katerega mu prijatelji lahko pišejo in sicer: Pfc. Martin J. Mirtel, 35064326, 462 A. M. O. H., T. R. K. Co. Fort Lewis, Washington. Martin je sin poznane družine Mirtel iz 9401 Prince Ave.
Pvt. Clarence J- Legan, je

DOMOVINA
plmo Nne fONDE 1 In
m
7 i«» ie veste
iv besed *ki
r^vsat /^arjajo, žJaka nekaj drugega
avi lPf Dvorniki pri;
> l4n fj° 2 rokami!
; te in one bese-' , "a kaka pomota.
ZSSr-^r po-j
39. If J a ln njegove i paraciar pa govori na1
:i4wj drugega in
^ vedo kaj ^ Povedati.
' oi^a mnogo slik
CL\nevtralne de-i
ali in dh Jih bodo lah- ; liskant.prijeli, če bi ka-N«i. varnega za-
kdo * * 1
bCdi,Pri obravna-
^tiiik to dokazuJe 5 ravnjo Jočejo na. " stanj., ' kl obtoženčevo I ugo- 1 h v a! zdravniška za-V v ?rikije §e ved-i! Ni, ž "katerih porota t ii' ertca tl ,le duš«vno sta- r
*	7«ialno ali ne. t
total« ,	s
Siw uPirane de- i, h ^matično. Za b v °kupirano c <^bno trenira- J *ta jeJec »z štirih stot- ? WPA°^tih potem 7 « Je ^f in umetni- 7 *iti, k"la ^ Prvi po t0 J|]blla Poprej l
'•H VSP ke' 80 Poslalij • da ' 2aPiske o njih " so n. 7 tako nobene "
*	lr°Pali
* . •
vojni ]
i! 1 «jeti , generalov. 1 ' ah so umrli na '
1 f so iZYršili sa" ' 0 £blh od Gesta- !
C ef tega ie Pa 1 \ J ^stavil devet i
J.iih J,5 drugih ge- (
Vi d°m^til s svo-* (
žene si ! j ^ B ® lla ta način, ( Sod?anjein držijo ] > ilkateri tlijo , 'Clh vonj zale- ,
m nimajo * * ' revice. * h, * J
1925 i
C Po s^ajo da- , ; WJ1.000 vsaka,
1 V -! 0 vrednost
so jih'
IM°l n to * na-! ; vredne>;
^Stvn08ijo ženske ' Sbll^'e. Pa ni- i
dria-J
■si.^^kat Se Znaj0
Pokonci in » NC S tem lah-1.
jih11
H, % *
i 13 V
SvVo^ p at bolj usi • a vendar Je> živo sre-
Pki SitKte ! 30
lce njene
Amerikanci se zgrinjajo na Kolin
PARIZ, l • marca. — Tanki in pehota prve ameriške armade so danes zjutraj dosegli predmestje Kolina. Tako se glasi posebna depeša s fronte.
PARIZ, 28. februarja. — Tanki in pehota prve ameriške armade so se zrinili nocoj na 6 milj do Kolina potem, ko so si za-sigurali prehod čez reko Erft na treh krajih. Do Kolina, ki leži na levem bregu Rene, je zdaj sama nezavarovana planjava.
Deveta ameriška armada pa pobija nereden in slab nemški odpor ter se vali proti Duesseldorfu na Reni. To glavno mesto industrijskega Porurja je že v dosegi ameriških poljskih baterij.
Nemci, ki se nahajajo na levem bregu Rene zdaj vedo, da je, zanje igra končana in so začeli umikati svoje topništvo. Vprašanje pa je, koliko ga bodo rešili.
Nemško umikanje pred ameriškimi armadami sliči onemu v Normandiji, ko je general Patton predrl nemško linijo, kar je bil konec za Nemce v Franciji.
Kanadci in Angleži na severu ogrožajo vrata v Porurje od severne strani. Proti kanadskim pozicijam se je zdaj nenadoma
obrnila 9. ameriška armada. Komaj 25 milj sta še druga od druge. Kadar se strneta, bosta zajeli v velikem loku kakih 15 nemških najboljših divizij. Deveta armada je s syojirrti topovi tudi že v dosegu Duesseldorfa ob Reni.
Zavezniško poveljstvo pa že več ur ne izda poročil o gibanju 9. ameriške armade, da bi sovražnik predčasno ne zvedel strategije.
Na tisoče nemških beguncev vre v Duesseldorf, ki leži onstran Rene.
Vsa znamenja kažejo, da sovražnik zdaj ne more drugega, kot da brani umik glavnih armad proti Reni in preko. Nima pa dovolj moči, da bi ustavil prodiranje 1. in 9. armade. Tako trdi-jb depeše s fronte.
Piloti so spazili dolge kolone nemških trnkov, ki so hiteli proti Reni.	,
Prva armada je tako naglo planila do reke Erft, da je dobila velik most čez še nedotaknjen. Ameriška pehota se je vsula čez reko, ki je bila zadnja ovira pred Reno. Ameriške čete, ki so pred'
Kolinom, so zdaj 37 milj v notranjosti Nemčije in 298 milj od Berlina.
Amerikanci so se tako naglo vsuli čez planjavo pred Kolinom, da je ostalo mnogo nemških oddelkov brez zveze s svojim poveljstvom. Zato zavezniško poveljstvo ne pusti poročati do vse podrobnosti premikanje naših čet.
Nemci se vdajajo po 5,000 in 10,000 na dan.
Zdaj, ko je kanadska armada počistila na severnem koncu fronte ves zapadnj breg Rene in ko sta 1. in 9. ameriška armada tako blizu te Reke, se pojavlja vprašanje, če bodo zavezniki takoj izvedli ali poskušali izvesti prehod čez Reno. Pri Ivolinu je Rena do 1,700 čevljev široka, kjer se nahaja pa kanadska armada pa celo 3,270 čevljev.
Vojaški strokovnjaki sodijo, da zavezniki nimajo s seboj priprav, da bi se takoj podali čez Reno, kjer bodo Nemci gotovo porušili vse mostove. Za tako bojno silo, kot- je, zavezniška, bo treba jfa tako široko reko mnogo in dobrih mostov. Treba, je pa tudi napeljati potrebščine iz zaledja do Rene.
NOVI GROBOVI
Johana Kržmanc
Včeraj ob 2:30 popoldne je umrla na svojem domu Johana Kržmanc roj. Bricelj, sestra pokojne Terezije Bašca in soproga Luka IOžmanc, doma iz Bevk pri Vrhniki. Doma je bila iz Dobrunj pri Ljubljani. Stara je bila 59 let in v Ameriki se je nahajala 40 let. Družina ima svoj dom na 1181 E. 74. St.
Poleg žalujočega soproga zapušča tukaj tudi brata Frank Briclja, enega brata pa v starem kraju. Zapušča tudi štiri nečakinje in 10 nečakinj ter mnogo drugih sorodnikov.
Bila je članica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Truplo bo položeno danes popoldne na mrtvaški oder v Grdinovem pogrebnem zavodu. Pogreb bo pa v soboto zjutraj ob desetih v cerkev sv. Vida in na Kal vari j o. Naj ti bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje.
Jeiinie lntihar
Kot smo že včeraj na kratko poročali je umrla Jennie lntihar, roj. Cimperman, stara 69 let. Stanovala je na 1118 E. 64. St. Doma je bila iz Krvave peči, fara Rob, odkoder je prišla v Cleveland pred 37 leti.
Bila je članica društva Srca Marije in društva1 sv. Cecilije št. 37 SDZ. Tukaj zapušča « Žalujočega soproga Johna, hčer Mary Stefančič, štiri sinove: John B. M. 2/C, Sgt. Edward, William in Joseph, enega ! vnuka, brata Louis Cimperma-j , na in več drugih sorodnikov, v! !starem kraju pa štiri brate in; eno sestro.	j
Pogreb bo v soboto zjutraj ' ob devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kal vari j o. Naj počiva v miru, preostalim soža-Ije.
Irene Vidmar
Po enotedenski bolezni je , umrla Irene Vidmar, roj. De-! ring, stanujoča na 3867 E. 154 St., stara 41 Jet. Poleg žalujo-jčega soproga Franka zapušča sinova Richarda in Joteepha, starše, eno s,estro in enega brata. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9:30 iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Cecilije in, na Kalvarijo. Naj počiva v mirju, preostalim naše sožalje.
-o-
Vabilo na sejo
i1 ičilanice kluba Slovenskih vdov j naj pridejo nocoj ob 7:30 na se-; jo, ki se vrši v navadnih prosto-; rih pri sestri Karolini Modic. I
ROOSEVELT BO GOVORIL KONGRESU
Predsednik Roosevelt se je vrnil in bo danes govoril v kongresu
Washington. —- Predsednik Roosevelt se je včeraj vrnil s konference na Krimu. Nahaja se pri najboljšem zdravju in je trdno prepričan, da bodo zaključki na Jalti prinesli trajen mir. Danes bo nagovoril obe zbornici kongresa. Njegov govor bodo prenašale vse radijske postaje ob 12:30 popoldne, kar je 11:30 elevelandski čas.
Mr. Roosevelt je glede konference na Krimu toliko povedal, da vseh zaključkov ob tem času ne bo mogoče dati v javnost. Ako so ti tajni sporazumi vojaške ali politične tajnosti ni znano.
Predsednik je bil odsoten pet tednov in je napravil 14,000 milj dolgo pot v Rusijo in nazaj. Potoval je s križarko in letalom.
Kolikor je dozdaj znanega, se bo predsednik udeležil konferen-efe Združenih narodov v San Franciscu, ki se prične 25. aprila. Potem se bo pa zopet sestal s Churchillom. V Londonu namigujejo, da bo Mr. Roosevelt obiskal Anglijo, kamor ga že dolgo vabijo.
Predsednik je povedal časnikarskim poročevalcem, da je zdaj zaključeno, da bo Rusija okupirala vzhodni del Nemčije,' Anglija zapadni in severni, Zed. .države pa južni od Mainza vključno prpvinc Baden, Wuert-temberg in Bavariia. Potrebščine si bo Amerika vozila skozi Bremen. Nekaj tega se bo po- , zneje morda dalo Franciji v varstvo.
-o-
Apel na legislature radi vojaških glasovnic
Mestni odbornik Edward Ko-vačič se bori, da bi se vojaki letos mogli udeležiti mestnih volte v. V ta namen je mestna zbor-' niča poslala na državno legislature, da dovoli pomakniti primarne volitve za par mesecev naprej. S tem bi se pridobilo na času, da bi se vojakom lahko poslalo glasovnice.
K molitvi
V Zakrajškovem pogrebnem I zavodu naj se zbero k molitvi za | pokojno sestro Jennie lntihar članice društva Srca Marije nocoj ob osmih, članice društva sv. j Cecilije št. 37 SDZ pa jutri ve-IČer ob sedmih.
dospel iz Aluetskih otokov za 30 dni na dopust. Prebiva pri svoji ženi na 20681 Fuller Ave., Euclid, Ohio. Prijatelji ga lahko ob priliki obiščejo.
RM im n Spomnite se vojakov preko morja s kako kartico za veliko noč. To morate pa storiti takoj, da bodo prejeli do praznikov.. Pri Novakovih na 6126 St. Clair Ave. dobite prav lične kartice.
CLEVELANDČAN JE UJEL NEMCA, KI TRDI, DA JE ŽIVEL V CLEVELANDU
Poročnik Dickerson iz Cleve-landa, ki se bori v 3. ameriški armadi, je pisal domov, da je zajel v nekem nemškem mestu vojaka, ki trdi, da je živel dolgo let v Clevelandu.
Zajeti Nemec pravi, da je živel od 1912 do 1931 na Clark Ave. in da je delal v neki de-
I partment trgovini. Leta 1932 je
odšel v Srbijo, kjer je stopil v armado. Ujeli so ga Nemci in
poslali v Rajh. Pozneje so ga izpustili, da je vozil truke. Zatem so ga vtaknili v uniformo in ga poslali na rusko pronto. Tam se ni upal vdati Rusom.
Pozneje pa, ko je bil poslan na zapadno fronto, je v nekem mestu čakal osem dni, da so Amerikanci vzeli mesto, nakar se je tudi on podal. Tako vsaj on trdi. Njegovega imena pa poročnik Dickerson ni smel povedati.
"AMERIŠKA DOMOVINA'.'
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) <117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland S. Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do Doštl, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti Četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50,
Četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 8 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents.
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879.
No. 48 Thurs., Mar. 1, 1945
Ali naj Evropa po vojni še kaj išče v Ameriki?
1 i.
Dobro vemo, da je mnogo Amerikancev, v ki bi na to vpršanje na kratko odgovorili: Ničesar naj Evropa več ne išče v Ameriki, na Rusijo naj se nasloni in vsi njeni problemi bodo enkrat za vselej rešeni.
Tako bi v prvi vrsti odgovorili na to vprašanje vsi tisti, ki bi celo Ameriko radi spravili pod sovjetski vpliv. So pa tudi drugi, ki Ameriko sicer še nadalje hočejo imeti zase, pa mislijo, da z gornjim odgovorom samo izražajo misli povprečnega današnjega Evropejca. Trdijo namreč, da Evropa vedno bolj spoznava; kje je njena bodočnost, namreč v posnemanju Sovjetov,« torej Rusije.
Toda tudi tem ne moremo potrditi brez malo bolj po-bližje preiskave, češ, ali imajo prav ali ne? Ali je res povprečna sodba Evropejcev ta, da imajo zanaprej gledati le proti vzhodu, ne pa proti zapadu?
Zato smo z zanimanjem vzeli v roke razpravo o tem. vprašanju, ki je izšla dne 20. januarja tega leta v londonskem katoliškem tedniku "The Tablet." Ne bomo dejali, da je ta list nekako glasilo današnjega povprečnega Evropejca. Če torej ta list priporoča še. nadaljnje gledanje Evrope na Ameriko, je treba najprej presoditi, s kakšnega stališča to dela. Morda mu gre samo za kakšne materialne koristi? Morebiti je med tistimi, ki se boje kakega slovanskega vpliva Rusije na zapadno Evropo? Morebiti se navdušuje za kak "anglo-saksonski" blok? In še kaj takega bi bilo mogoče, kar bi nas prej odbijalo kot bi nam ugajalo. Koncem konca — ali nismo ugotovili Zgorej, da imamo pred seboj katoliški list? Torej utegne biti le zgolj bojazen pred — boljševizmom...?	<
Katerikoli od teh posameznih vidikov bi imel pred seboj londonski "The Tabl'et," bi se mu lahko ugovarjalo, da nima pravice govoriti takorekoč v imenu Evrope, ali pa vsaj v imenu te ali one poedine evropske dežele. Saj se pojavljajo neprijetnosti, da tu pa tam v Evropi celo čisto nayadne materialne dobrote, kakor je povojna rekonstrukcija, pričakujejo bolj od Rusije nego od Amerike. In v politiki! Kdo ve, če ne bo kmalu še kaj takih mož v Evropi, kot je De Gaulle, da bodo na povabilo našega predsednika k sestanku zavihali nos in ostali, kjer so bili pred povabilom.?
Toda londonski list "The Tablet" priporoča Evropi, naj se še nadajje ozira na Ameriko, s povsem drugačnega stališča. In to stališče je tako, da ga morajo odobriti vsi količkaj misleči Evropejci, pa naj sicer mislijo o Ameriki tako ali tako.
"The Tablet" se namreč poteguje za to, da bi se sprejel čimprej nekak za ves svet veljaven "Bill of Rights." To se pravi, da bi se vsem ljudem celega sveta zagotovile temeljne človeške pravice. Taka listina, če bi se sestavila in splošno sprejela, bi imela še stokrat večjo važnost kot kak Atlantski čarter, dasi je tudi ta izrekel marsikaj, kar še ni bilo izrečeno s toliko avtoriteto, zlasti pa ne za ves svet. Splošno sprejeti "Bill of Rights," ki bi veljal za ves svet, bi bil stokrat večjega pomena kot bodo kaki sklepi bodoče mirovne konference, pa tudi stokrat več, kot bo tudi najboljša svetovna organizacija za vzdrževanje miru — če res pride do nje, kar nam daj sam ljubi Bog!
Ko se omenjeni list poteguje za to velevažno reč, si pač sme domišljati, da. mu pritrjuje vsak poprečen Evropejec. Kdor je dandanes proti temu, da bi se razglasile za ves svet veljavne temeljne človeške pravice, se pač ne sme prištevati k povprečnim Evropejcem! Saj ne verjamemo, da bi jih bilo kaj dosti,„ki so proti' temu. Saj so celo doli v Mehiki pokazali za to stvar skoraj nepričakovano veliko razumevanja, ki niso*šli zadnja leta skozi tako nečloveško teptanje vseh človeških pravic, kot so šli Evropejci. Iz Mehike je namreč prišla najbolj ostra kritika načrtov znanega Dumberton Oaksa. ki je dosti govoril in veliko sklenil, pozabil je pa na — mednarodni Bill of Rights!
In v tej zvezi poudarja oni londonski list, da ima ravno v tem pogledu Amerika nuditi neprimerno več Evropi, kot katerakoli druga dežela na svetu. Naj torej Evropa ostane s svojimi očmi na Ameriki!
Ker upamo, da bo zanimalo naše bralce, se bomo v nadaljnjih uvodnikih nekoliko pobliže popečali z razmotriva-njem londonskega lista "The Tablet."
(Pride še.)
TO IN ONO
Rudy Hess, nacij št. 3, ki je zdaj na Angleškem v ujetništvu, se pritožuje, da ima preslabo hrano. Temu se prav lahko odpomore. Angleži naj ga pošljejo domov. Bo ravno prav prišel k slavnostnem banketu, ki ga pripravljajo te,dni zavezniki za nacije.
5j<	>jc	'!«
Ameriški marini s,o dobili na otoku Iwo v osmih dneh boja samo osem živih Japoncev. To je vse preveč in samo potrata časa.
J);
Pravijo, da pride mesec marec v deželo ali kot ponižno jagnje, ali kot rjoveč lev. Če bo prišel'kot jagnje, naj ne pozabi prinesti s seboj rdečih pointov, ki so potrebni za jagnjetino.
fWI
BESEDA IZ NARODA
M ■ HITHI« H 1W»1 i * š * 11111 g
Trije kralji so tako sklenili
Ga-Mi-Bo -
Ti, Gašper, ali mi veš povedati, kaj ga je papež tako polomil tamle o Božiču, da mu v Moskvi kar naprej levite berejo, je vprašal Mihel, ko so skupaj sedeli.
A še tega ne veš? je rekel Mihel. Prav za prav ga papež ni nič polomil. Sicer nisem vsega bral, kar je govoril na radio, to pa vem, da je nekaj hvalil demokracijo. To si pa lahko misliš, da vsaka hvala demokracije stopi Moskvi na kurje oko. To že zastopiš, ali ne?
To že zastopim, rad bi pa kaj več vedel, kaj je papež rekel o demokraciji. Ali mi ne veš kaj bolj natančnega povedati?
Kaj bolj natančnega, praviš? Je rekel ... je dejal . . . čakaj no, kaj je že dejal? Vidiš, za ušesi se praskam, pa mi ne pride na misel. Morebiti pa Boltežar kaj bolj natančnega ve.
Oba sta se obrnila proti Boltežarju. Ta se je obema pomilovalno smejal, odprl usta in rekel: Taka tiča sta vidva,! Delata se, kot bi vse vedela, kadar debatiramo. In v cajtenge pišeta! Pa še tega ne vesta, kaj je papež govoril o Božiču- Ha, ha, ha!
Nič nista rekla, samo čakala sta, da jima bo Boltežar povedal. Ta je pa segel nekam med svoje papirje in rekel: Med nami povedano, saj sem jaz že tudi pozabil, kaj je papež govoril. Najbolje bo, če vama preberem v angleškem jeziku, pa bosta vedela. In jaz sam bom osvežil v svojem spominu, kar sem že .skoraj pozabil.
Oba sta bila zadovoljna in Boltežar je bral. Skoraj poldrugo uro je bral, lepo glasno, počasi in s poudarkom. Prav lepo je bilo, samo precej misliti je bilo ti;eba zraven. Pa sta se Gašper in Mihel zelo potrudila in res nista prav nič zaspala.
Ko je bil Boltežar pri kraju, je rekel Gašper: škoda, da nismo že prej tega brali. Papež pa res ni kar tjavendan. Vesta kaj, Boltežar naj vse to na slovensko prestavi in da, tiskati v Ameriški Domovini.
Mihel je bil navdušen, pa ne prav preveč. Je rekel, da naš "folk" ne bo bral tako dolge klobase, pa magari je poslana od samega papeža. Gašper se je ustrašil in že skoraj napol pokimal.
Boltežar je pa malo pomislil in rekel: Ni kar tako, ta vajina debata. Imata prav, pa spet nimata prav. Dolga klobasa je res, ampak ljudi je treba malo goljufati, pa gre. Učimo se od Jakata, namreč od tistega Jakata, ki piše svojo kolono v Domovini . • .
Ali misliš tisto kolono, ki pravi: Če ne verjameš al' pa ne? To vem, da tisto kolono vsi berejo, ampak kaj misliš s tem reči, ljubi moj Boltežar?
Mislim reči, da če bi Jaka vse, kar imam za srajco, vse naenkrat ven potegnil in 'napisal en dan dve strani dolgo klobaso, drugi dan pa nič, bi ljudje tudi ne brali. Dedec je pa toliko kunšten, da nadrobi ljudem tiste svoje velike modrosti po malem, vsak dan samo en košček. Zato ljudje nič ne kikajo, ampak berejo, pa še kako radii
Boltežar, tudi ti si modra glavica, ne samo kak Jaka! Tako tudi ti naredi in začni še nocoj na slovensko prestavljati papežev božični govor. Tako se je razvnel Mihel.
Boltežar se je pa uprl v mislih in v besedah kakor Kara-
bicev kozel, ki ni hotel iti v štalo, in je rekel: Vesta kaj, ali sem samo jas trije kralji? Za svoj delež se prav rad ob-ligiram, več pa ne. Razdelimo si papežev govor po koščkih in vsak naj svojega posloveni in ven da. Toliko obljubim, več pa ne. 4 Govoril sem!
Gašper in Mihel sta se ustrašila, malo pomislila in oba naenkrat rekla: To pa za naju ni lahko, ko ne znava tako dobro angleško kot ti, Boltežar. No, hvala Bogu, saj je dr. Kern spet dal v svet svoj slovar, samo to je križ, ker če imeti zanj celih pet tolarjev. Pa to naj bo, vsak dva tolarja in petdeset krajcerjev bova odrinila, pa bo vse v redu.
Takoj drugo jutro ob šestih zjutraj je moral Jaka odpreti štacuno in je prodal po dolgem času spet en Kernov slovar. Delo se je začelo in lepega dne boste videli ves uspeh tega velikega dela v Ameriški Domovini.
če boste brali ali ne, tega mi zgoraj podpisani ne vemo. To pa vemo, da je bila ta seja ob teh besedah do prihodnjič soglasno zaključena.
--5—0--
Pismo slovenskega vojaka
Naslednje pismo sta prejela Mr. in Mrs. George Panchur, 829 E. 143 St. od svojega nečaka Joseph Robertsa, katerega starši žive na 905 E. 237. St., Euclid, O. Pismo, ki je pisano v slovenščini, se glasi:
Ljuba teta in stric!
Gotovo se boste čudili, ko vama jaz pišem. Vesta, jaz sem še zmiraj na vodi. Vozim se na onkraj sveta. Včeraj dopoldne, ko smo se lepo mirno vozili, sem bil zašel na ladji ha kraj, kjer bi ne smel bili. Ko tako ogledujem krog sel^e, sem zagledal poleg sebe stoječega fanta v beli čepici. Izgledal je kot Vaš sin George, šel sem k njemu ter ga prijel za roko in ga vprašal: "Ali ti mene kaj poznaš?" Ko se je ozrl in se zagledal vrne, so njegove oči postale kot dva velika srebrna dolarja. Svojim očem nisva mogla verjeti. Stala sva kot primrznjena nekaj časa, potem sva se pa objela kot dva otroka . . .
O, meni je bilo tako dobro, ko sem ga videl, kajti poteklo je že skoro tri leta odkar se nisva vir dela. Ko je on odhajal k vojni mornarici, sem bil jaz v Detroi-tu. Lahko si mislite, da sva si imela mnogo povedati.
Mama mi je za Božič poslala nekoliko Bencinovih hrušek. Vsedla sva se v kot in jih pozo-bala. Sedaj sva vedno skupaj, kadar le ni George v službi. Sicer pa itak ne bova več "dolgo skupaj, ker naše vožnje bo kmalu konec. Najbolj pa me žalosti, ker bo šel George nazaj, a jaz pa bom moral ostati v tujini in neznani mi deželi.
Rad bi vam še dosti napisal, pa mi ne pustijo. K0 bova domov prišla, ako nama bo sreča mila, Vama bova pa povedala, kako je bilo, ko sva se bila srečala na drugi strani sveta. Vam bom pa še drugič kaj več napisal. Vas pozdravlja Vaš nečak, pfc. Joseph Roberts.
P. S. Naslova Vam še ne morem dati.
France z Brazil Rd. pripoveduje
Frank Drugolich (Kofiec.)
Tako smo se vozili iz kraja v kraj. Nekoč smo prišli mi trije po nekakih farmah, kjer je tekla precej močna voda. V njej je bilo kakih P»r sto rac« Obirali smo se okrog da bi videli kje kakšno hišo, a ni je bilo in tudi nobenega človeka v bližini, da bi izvedeli, čjgave so race. Takoj
smo mahnili po njih. Jaz mojo dobil kaj hitro s kamnom, a ona dva sta pa precej časa lučala predno sta "dobro zadela vsak eno. Potem smo pa šli doli k progi in" pripravili race za pečenko. Sedaj smo šele sprevideli, da ne bo prave pečenke, ker nimamo soli in neslano pa tudi ne bomo jedli. Kje naj dobimo sol?
Pustil sem svoja tovariša in se podal na ogledi in res kmalu sem zagledal v daljavi kakih dvajset hišic. Napotil sem se tja in potrkal na prva vrata. Odpre mi ženska, katero sem poprosil za malo soli. Hotela je vedeti, kaj jo bom rabil in ko sem ji povedal, da si bomo nekaj skuhali za jest, pa da nimamo soli in posode, mi je takoj prinesla neko staro posodo, nekaj krompirja in soli in še pristavila: no, sedaj si pa le privoščite. Lepo sem se ji zahvalil in odšel. Tako smo tisti dan imeli kaj fino večerjo.
Mnogo sem pretrempal, a lačen sem bil malokdaj, saj sem dobil, kamor sem šel prosit. Držal sem se namreč pregovora, ki pravi: Kdor prosi, lahko nosi. Povsod sem povedal, da dela nima in krasti pa ne znam in tudi ne maram, a jesti pa moram in dobil sem vselej, kar sem potreboval.
Po pravici pa vam povem, da tisto življenje ni bilo zame. Komaj sem čakal, da bi prišla pomlad, da zopet dobim kakšno delo. Najbolj pa se mi je bilo pri-studilo tako življenje po tem, kar sem videl in doživel.
Bili smo nekje v državi Kentucky. Bilo nas je kakih petnajst, ki smo čakali na vlak. Med nami je bil tudi neki že bolj prileten moški (gotovo že nad 60 let star), z njim sem se že prejšnji dan razgovarjal in ga tudi vprašal, koliko je star, kar mi pa ni vedel povedati rekoč, da on že od štirnajstega leta trempa, ko je ušel z doma očetu in materi in da je pozabil na svojo starost. Vprašal sem ga, kaj bo potem, ko ne bo mogel več trempati, pa pravi, bom pa za. kakšnim plotom umrl ali pa kje pod kolesi vlaka.
Hotel sem ga vprašati še več drugega, a me je prekinil rekoč: fant ne bodi tako radove'den in ne izprašuj preveč, ker bi drugi mislili, da nisi eden izmed nas in da koga iščeš med nami, pa se boš kaj kmalu znašel kje v kakšni reki ali pa pod kolesi, Zato je boljše zate, da nisi tako radoveden.
No, ko smo naslednjega dne čakali železnega konja, je bil tudi on med nami. že smo poska-kali vsak na svoj voz in tudi stari je skočil, a spodrsnilo mu je in kolesa, vlaka so mu odtrgala obe nogi — obležal je in nam še pomahal v slovo. Vprašal sem tovariše, če bi mu ne mogli kaj pomagat, a oni so se samo pomilovalno nasmejali in rekli: kako naj mu pa pomagamo, ali mu moremo noge dati nazaj? če greš pa v mesto in naznaniš, bodo pa še tebe zaprli, da si ti kriv te nesreče in te ne bo nikdar več na svetlo.
Nato pa me vpraša ta moj tovariš, če nisem še nkidar kaj takega videl, ko mu povem, da ne, me zopet vpraša, koliko časa že trempam in mu povem, da samo pet mesecev tAl a j pa pravi, kadar boš trempal 25 let kot jaz, potem boš fant še dosti videl in tudi močnejše živce boš imel. Sam pri sebi pa sem si mislil, pa ne da bi si jaz zapravil življenje meti trempi in nazadnje pa tako končal — ne bo nič iz tega.
Prišla je zopet zaželjena pomlad in vrnili smo se,zopet v gozd v West Virginijo, kjer smo tudi takoj dobili delo. Tam sem bil ostal malo več kot eno leto, potem sem se pa preselil v Cleveland in sem tukaj ves čas. Moja tovariša pa nista vzdržala tukaj', kajti veklo ju je nazaj. Tukaj sta bila kontaj dva tedna in sta jo ubrala nazaj. Enega sem potem še videl, drugega pa nikdar več.
Nekega dne mi nekdo pove, da je videl takega in takega čolve-| ka v Collinwoodu na "dumpu.", šel sem pogledat tja in ga našel,
ko je brskal po smetišču in zbiral tisto ropotijo, katero je potem prodajal starinarjem. Se reče, našel sem ga šele, ko mi ga je nekdo pokazal. Bil je tako umazan, da ga nisem mogel spoznati. Tudi on me je spoznal šele potem, ko sem mu povedal, kdo sem. Takoj me je peljal v neko iz pločevine in raznih starih desk zbito barako in se pohvalil, da je to njegov "grad" pri tem pa ni pozabil vprašati, če imam kaj okroglega pri sebi in da bi bilo en pint tiste pijače res nekaj imenitnega, šel sem torej in mu prinesel pint ognjene vode, ki je res pekla kot ogenj. On sam mi je bil povedal, kje se dobi najboljša, a jaz sem jo samo malo pokusil in sem imel takoj zadosti.
Vprašal sem ga nato, kje je bil ves ta čas. Povedal mi je, da je najmanj desetkrat pretrempal vso Ameriko. Poleti se je na. vdno držal v teh krajih, a pozimi, je rekel, pa da se odpelje kam v Kalifornijo ali Florido. Vprašal me je tudi, zakaj sem jaz pustil ta lepi poklic. Povedal mi je, da se njemu tako življenje nad vse dopade, ker je sam svoj in gre kamor hoče in kadar hoče. Ko sem ga vprašal, kdaj se je zadnjič umil in preoblekel, je rekel, da enkrat prejšnje leto, pa še tistikrat ponesreči, ko je padel v vodo. Kaj se boš pa umival in preoblačil, ko ie pa vse to brezpotrebno delo. Ko se oble ka raztrga, se dobi pa drugo pa naj bo že kakršna hoče, samo da se obleče.
Vprašal sem ga, če je videl še kakšnega, ki ga je povozilo kot tistega, ko sem bil še jaz z nji rni. Rekel je, da nič koliko in da bo z njim enkrat ravno tako. Pa nič zato, eni tako drugi pa drugače. Vprašalssem ga, če gre kdaj kaj k svojim znancem in prijateljem, pa je rekel da ne mara hoditi krog njih, ker noče, da bi se pasli na njem in mu pri-digovali, saj ga itak že dovolj poznajo. Povedal je, da je že predolgo tukaj in da bo treba kmalu odrinti kam drugam. Nisva se več dolgo razgovarjala, kajti tisto kar je imel je kaj hitro posušil. Rekel je, da ko bom odšel, da bo zaspal in naj vrata malo priprem, saj videla se ne bova nikdar več in res nisva. Ko sem šel potem čez par tednov zopet tja pogledat, ga že ni bilo več.
Jaz sem pa še tukaj in prav vesel, da se nisem udal trempar-skemu življenju, ker bi pač ne bil več človek. Vse eno pa mi ni prav nič žal, ko sem nekoliko po skusil tudi tisto življenje in sem vsaj poskusil, kako pa oni žive Večkrat sem že slišla pripovedovati rojake, ki so tu v Clevelan-du po 30 ali 40; let, ko so pripovedovali, koliko so že poskusili v Ameriki in da delajo po 25 ali . več let v eni in isti tovarni, da so bili že v Lorainu, Genevi in morda v Akronu. Mislil sem si, no ti si pa res nekaj poskusil in videl, pa še takrat si se navadno peljal z avtom, kot bi te angelj ci nesli na perotih.
Ko takim jaz povem, da sem #videl kaj več in da sem bil že med trempi, tedaj jih pa kaj hitro zanirha in hočejo, da bi jim pripovedoval. Ker pa ne morem vsakemu posebej pripovedovati, zato sem nekaterim obljubil, da bom raje enkrat napisal za v Ameriško Domovino, da bodo iahko še drugi brali. Pritrdili so mi, da je prav tako ker vsak rad kaj takega čita.
Nikar naj nihče ne misli, da to ni vse resnično kar sem napisal. Vse je res a samo to je težko, ker vsega niti povedati ne mprem kar sepi doživel. Saj so šli v prejšnjih letih še bogati na taka peta, samo da so kaj doživeli in znali kaj napisati potem. Tako sem pa sedaj v Clevelandu že trideset let in še bom za na-potje in jezo komu, ampak umaknem se pa ne nobenemu, saj se me je.še bela žena smrt parkrat lotila, pa sem jo le lepo prepodil, češ, da hi še čas, ko bo pa prišel, bom moral tudi jaz skleniti kot'vsi drugi.
Ko sem nekega d16 delal tlako v afjj proti svojemu prF Tivoli," kakor sem? štrit, se/mi je kar s* začelo kolcati po * košti, v kateri PP mojem mnenju tak{1 citete, kot: žganci = ljem, ali kislo 2eHe 1 pa vsako v svoje"1 svojstvu; krvaye 1,1 kranjske klobase ' ljem; ajmoht; ješP1* na župa; žolica; ' mešanca in kisel i1 čebulce za korajžO'
To so telesna ^ terih vsako rad zilj lej in vsakikrat P°;? steak, za piške i11 * , vse, kar more da*1 derna kuhinja. Se;j ni drugače, tudi ' če prifrči za spi'6®' zo kak pohan ali če se vsede pitan vol s svojih5 f pak to je samo ^ drugače pa prednJ8,* želodčnem poželje™ novane rihte. 1" na mizi, to ali 011 j teden. Hudo se "J kadar so se mi P11 j zo žgančki s ^ kislega zelja. K^r 1 hana skuhala, tol» pojedel. In ker j® prazno skledo, 1 j vedno več. In t8^. je moralo priti, omagal -in žal°s, ; "Kaj me češ fe?J 1 za božjo voljo, a'1 j 1 sul tukaj le za
"Pa si daj kadar ti začno g' j ušesih," mi Je v I j vala.
"Kako bom . sim, ko so pa
■	imam že več kot Pj i še kaj v skledi, P'1
i enkrat bom zajelu ; potem pa še en^j i dokler je kaj v s \ - je kar žarel ob^ » hvalil njene žg*'"''j
pa le revež, k®1 r vsaki taki dom^j časa posedeti z*1 j , notranje razmei'e | dile.
Ko sem se t01/'' 1 zil domov, mi ^
■	Jack, zdaj si P* f
■	amendments ke ^
•	hinjsko a d mi*J ' stvari ne bodo j ; Ne sicer iz
i ali drugačnega jj
>	ampak radi
■	novi kuharici j »	Vse drugo bi ^
■	skupaj, ampak j 1	prave in pristne '
•	recepta drugje j ših starejših
t	prav izteklo, P!l f
.	če, kot da pošlj^
.	jih gospodinj ^
i	učila na žg^jj
i	učitelj bi bil me' i
,	o katerem Je
.	Johnny pred ^
•	javil in trdil, Jj i	žgancev kot j'".^ i	zna nihče. M»»p :	zameril, ata g^/j
sa strašno. vig0*Lfi najbrže zelo še, če bi pom»J klicala še Jim« \ P ' m'o že videli, 1{3 , i 0
Ampak nek^ ^
jih špecialitet * |/
žno in vsaj s0 ^tf! ti tudi sam i" 1 § daljnega skle^y. havnico "v rol^ ,
■	kleti naučil, * tli rihta, ki bo sem se lotil i" ^ polomil, kako*' ^ nostjo pričakal1
1 Ijica. O tem *e I vem.
Junaštvo in t Zvestoba
V)nski roman iz časov francoske revolucije.
Domača fronta
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak daii razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Spisal Zvoran Zvoranov
"Ni mogoče!" je odgovoril France trdo, dasi je bilo tudi njemu hudo v srcu in bi se bil najrajši razjokal.
"Kovčeg shranim pri Tonetu in jutri zjutraj vas poča-, kam pri znamenju za vasjo, predno odideva. Z Bogom!" je dejal in odšel po vasi.
Strmčevka pa se je vrnila ihteč v hišo, zapravljat se za deseto mašo.
Electro Processing Co.
4615 Superior Ave. sprejme*
moške in ženske
za dnevno ali nočno delo za poln ali delni čas.
(50)
Ljudje so odhajali tisto popoldne po blagoslovu iz farne cerkve.
France je stal pod lipo pred cerkvijo in gledal nanje, da bi ugledal Anico, ji povedal, da pojde v Trst in vzel slovo od nje.
Večji del ljudi je že odšel, le postarna ženica ali sivolasi ■starček je še prišel iz cerkve, jaočasi stopal po stopnicah in odšel s težkimi koraki na to ali ono stran. —Morda pa je A-nica že odšla! — se je naenkrat domislil France in odšel
i
|z Grudnovim Tonetom v Trst, ! delat v plavže. . . " I Njej so prišle solze v oči in j tiho je zaihtela. France pa je I molčal in si ni Vedel pomaga-| ti.
| ' Kaj pa hočeš, Anica, tako I je. . ." je dejal po dolgem pre-molju.
"Oh, France, ti ubogi, nesrečni, jaz sem te spravila v nesrečo. Tako lep dom imaš ; in zaradi mene moraš po svetu . . . Oh, jaz nesrečnica!"
(Dalje prihodnjič.)
-o-—
Tenke nogavice
Nogavice ,kakršne nosijo moderne ženske so mnogo tanjše od onih, ki so jih nosile naše stare matere. Za težo enega para sta. romodnih nogavic je treba vzeti sedem parov modernih nogavic.
lahka tovarniška dela
v naših
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
SERVICE DEPARTMENT
Visoka plača od ure Plača vsak teden
MALI OGLASI
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze, Inštaliramo pihalnike
in termostate Za točno postrežbo pokličite
KE 5200
550 E. 200. St.
Prioritetna tovarna
Odprto vsak dan
od 8 zjutraj do 8 zvečer
razen v nedeljo.
ANN DORRINGTON
Deputy Registrant
Nasledniki
Cleveland Tractor Co
19300 Euclid Ave,
Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE
OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE
V SLOVENSKI NASELBINI PRI SV. FRANČIŠKU
Proda se hiša hitremu kupcu za 2 družini, lo sob, 2 furneza, 2 porča, dva vhoda spredaj; hiša se nahaja v bližini Superior in 71. cesta; cena $7,-000.
Dve hiši na enem lotu, 14 sob, kopališča, fumezi; te hiše se zelo dobro obrestujejo; cena samo $6,800.
Dve hiši na 60. cesti, 15 sob. Ena za 2 družini 10 sob, kopališče, druga 5 sob. Najemnina $59 na mesec. Cena samo $4,500.
Požurite se, te hiše so vredne med brati te cene. Pokličite po 6 uri zvečer. |
Joseph Lusin
HEnderson 6054 __(49)
Opremlja soba
Odda se opremljena soba moškemu, $3 na teden. Vprašajte na 64,13 Spilker Ave., zgorej, vrata št. 4.
(Feb. 27, Mar. 1)
Stanovanje v najem
Odda se v najem 3 sobe, spredaj, zgorej; kopalnica; primerno za dve osebi. Vprašajte na 1090 E. 66. St. v zadnji hiši.	(Feb. 27, Mar. 1)
Š	V zalogi imamo
I GRAND PLINSKE KUHINJSKE PEČI j
Mi vam pomagamo izpolniti prošnjo za dobavo peči.
1 NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE j
6104 ST. CLAIR AVE.	\
JOHN SUŠNIK, lastnik
^»uiuiiiiiniuuiHiiiiniiiinnnuiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiMiiiiiiiiiiin'
Stalna dela sedaj in po vojni. Visoki plača od ure in overtime.
LEMPCO PRODUCTS
DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS .
(50)
Jos. Zelo in Sinovi
POGREBNIZAVOD
Avtomobili m bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago.
Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	z
6502 SXl CLAIR TVENUE	Tel.: ENdicolt 0583	5
C O L I N W O O D S K I URAD:	=
452 E. 152nd STREET.	Tel.: KEnmorc 3118	jj
illllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHilllHIlllllllUlllllllllir
* Psi naprodaj
Naprodaj so trije lepi mladi psi Fox terrier pasme. Vprašajte na 1415 E. 39. St. (50)
RE NU AVTO BODY CO.
982 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender je. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830.
Licenziran kurjač
se sprejme za swing šiht Dobra plača od ure in
premija Lepa prilika po vojni
Browning Crane & Shovel Co.
16226 Waterloo Rd.
FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdicott 9350
6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St.
HEnderson 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
ženska za čiščenje
3:30 zj. do 12 Popust pri nakupih Stalno delo. Plača
The Halle Bros. Co
Cilj zaveznikov. — Rusi z vso naglico pritiskajo 0d vzhoda, in zavezniki od vzhoda, a glavni 6il,j obojih , pa je nemška prestolnica ''Berlin..'Slika,nam predstavlja Aleksandrov trg v Berlinu in je bila seveda posneta predno so zavezniški letalci pričeli obsipati to m6sto z bombami, kajti danes gotovo izgleda malo drugače.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoc 2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
(Iti lV1 je posrečilo, da ;ui '»'Poskušala je prijeli " ani Marsanske-pr0 piloti, ki so sta-
s45a \Ji smejali, ko je Ji noce obvezovati ra-':
re° I n'
se''nižesar več za ob- : i; jI trcek>" je rekel e- ]
m \ vesel0' če
atl tudi ti _ ajdi-	1
j
« divjaki, po-	<
;; Jko ;Je pesmi, vrteli	1 'Ž itere?lapolaJ'°čega og-
' i jJ? 80 metali — z	t
* 4 rekla> da ne	1
"(smi 8j- Po lužah
*! Crurupia je k°- *
t0> saj Vehko stopnišče,	i
i 80 bile Z mrtve-	i e: ii-ipJene; do osemde-
]e bilo/tam pa-	1
% JJii- Videla je'	1
lk° strašnega,	>
' iliko* Predati mrt-	1
z,M'a!
i ženi« m' da Se mor- (
5 C: v^eia je, da
iskati v kra- i
o, f Witak0 se '
jji !«ih stn se ?ori po
Pmcah. Toda t ,, da '"Je sele od me-y 0V0 Poročilo o » t, smrti	6
V Hi H,	S
.< jplšia ■ se je mor" rr «e|a ^ doli v vrt in
* žeird mrliči iska-1
J. ga j' . Vračilo se J d" )(iic f.slednjič našla c
i iUantov n°dij° na te' t
s« se jjj, • uva naša vo-	r
'';odel^nanj zgrudila	j
„ M Pokrila. To-	,
imela cevito držala	j
ri' in MPoročni Prstan	s
: W, ^ je tak0J
j! «6c w Je mislila, da	j
J Vna rtev> in jokajoč	£
njega.	,
? to blJoala ri s čela	(
pustne, je za-	c
tJ >Ui jeizgu" !
J mrt v e 0nesvestil' l
![Si k "	i
e. SC* ga je d'Her- s J" °dPoslal v le- j
^C:kralja' ^1
!!■ N Sfc j 1 do teh Stop-	j
t [Nil ^ Z mil°J?imi to-	j
ien 0 . Vl'očem boju	t
l l težke rane na	<
'	še tri	<
. Nilo ž' .Kaj se je p0-	1
Nva, m' dokler se '
2bU(lil'J1U sv°Je neve- s k življenju, o i
? Hel P0Vedati" :
t11' R^.Zastonj sku- 1 iz vrta.
tlM; J Se i! • i °8lak Je posrečila or. zaročenih SortOVe grme'
J^u d,,0 varnejši
h ki « ^hžZ P° vrtu in , Sko o6Va^e za pad-
S.^siednCUciež bil, •'h le ^h. Morem g.
' temL da je vz-i ! Švicarskem %0stJ casa pritegnil
v1 Civcev-
si 0 Hat a ni mogla 1% i^jo pripove. t'	n^°vih do-
> in jih izve-
lS aa flh besedah mi težko ranjen itrJern"- Reding k*** Vselil, .da rV rešil, "a ist0-
"amig-moje gla-
litk Ob tll buje!" sem
e ? Je t1* eno oko."
brigala za ženina, da je
ko 5° He a je stanje.
»teNvJaSa »e kraja 'Sla^nje. Naglo napravila
iz nekaj kolov, ki jih je prej rabil vrtnar za rastline, in iz vrbja nekako nosilnico in po- ' ložila sta nanjo Redinga, ki ga ! ;je Brunner pogrnil s svojo ja- 5 kobinsko suknjo. Potem smo ( oprezno šli skozi vratica oranžnega gaja in došli y nasproti x ležečo ulico. Tu pa nas je sre- 1 čala patrulja narodne brambe!
"Stoj! Kaj imate tu, držav- ^ ljani?" je vprašal njih vodja. ^
"Ranjenega brata!" je drzno odvrnil Brunner, ki je z zavihanimi rokavi šel spredaj.
"Ha, proklati Švicarji so ga Q tudi žalostno zdelali!" je za- j. klicaj eden iz njihove trume. ^ "Da, zelo žalostno!" je od- g govoril Brunner. "Rad bi po- j. plačal paglavcem, ki so to sto- r riti."	d
"Le zanesite se nat6, držav- a ljani, se jim že unese. Nobeden g ne uide živ. Stražam v nekatfe- v rih pariških vojašnicah smo da- j nes že pokazali in jutri zjutraj g pridejo drugi na vrsto. Saj poj- ^ dete z nami, državljani?"	^
"Seveda! če morajo Švicarji z v krtovo deželo, moram biti na vsak način zraven."	z
"Dobro! živio narod!" in pa- ti trulja je odšla dalje.	]j
Vesel sem bil, da je šlo tako h gladko, in po stranskih ulicah d smo brez kakih dogodljajev do- g speli v Malteški hotel.	Zl
V sobi, kjer je drugače stano- n val stari ftiarkis, pripravili so t posteljo za Redinga. Sedel sem 0 na naslonjač poleg njega; ker g oko me je tako bolelo ,da nisem j mogel stati več pokonci. Brun- s nerja in Jožka smo obdržali v Malteškem hotelu, da bi nam;l!aj b pomagala; druge sem poslal z $ listkom k velikemu sodniku Key- '] serju.	n
Moja zaročenka Izabela je bi- a la tako prevzeta od bolesti radi s smrti svojega očeta in pač tudi n radi moje in Rudolfove nezgode, j< da nisem slišal iz njenih ust b druzega ko tožbe in jadikovanje. p Bila je kakor iz uma, vila je ro- s ke in mrmrala nad božjo pre- z vidnostjo, da je poslala tak0 ne- d srečo nad njo, njeno sestro, na- g ju in kralja. Nisem zameril s ubogemu dekletu, marveč se mi p je zelo smilila in mislil sem, da p je taka radi prevelike ljubezni- s do očeta in tudi do mene. Čisto j drugače se je vedla duševno močna Marta. Tudi ona je tihq jo- > kala pred se, a od nje ni bilo čuti nobene besedice tožbe; mesto tega je skrbela za najine ra- I ne kolikor je mogla, dokler ni z prišel zdravnik, po katerega je c bila takoj poslala. Najpreje je j previdno izprala Rudolfove rane r 7 mehko gobo in čisto vodo. Ma- j li Jožek ji je držal skledo; kajti ] njena sestra, ki je izpočetka to c hotela, ni mogla strpeti pri po- 1 gledu na krvavo vodo, ki jo .je ( iztiskala iz gobe. Na roki, ki je i bila še obvezana s platnom, ki < sem ga bil ovil, si ni upala nič j početi; najmanjše gibanje je ra- \ njencu povzročalo hude bolečine. ( Zdaj sem prišel jaz na vrsto, ■ Marta je previdno odvezala . prevezo, ki mi je zakrivala oko. Ko je zagledala mojo rano, se je tako zavzela, da ni mogla zadržati tihega vsklika. Takoj je prihitela Izabela, in ko je videla moje debelo zateklo, s strjeno krvjo zamazano oko, prav za prav oteklino, ki zakrivala očesno jabolko, se je ubogo dekle onemoglo zgrudilo. Marta jo je morala z Brunnerjevo pomočjo peljati v bližnjo sobo in j° tam s kisom zopet obuditi k zavesti, predno se je dalje brigala zame. Medtem ko je Marta umivala tudi mojo rano, slišal sem, kako je Izabela tožila in zdiho-vala, da me ni mogoče več spoznati; da to ni njen lepi Damitm, ki ga je ljubila; tako spačenega obraza da ne more niti gledati. Marta je skušaal sestro opravičevati, češ, da je otrok in se bo jutri sramovala svoje šibkosti.
(Dalje prihodnjič.)
Informacije o Dohodninskem davku
Washington — Joseph D. Nu-nan Jr. Commissioner of Internal Revenue, je podal naslednjo izjavo v odgovor na številna vprašanja glede novih določb zakona o dohodninskem davku posameznikov, tičočih se odbitkov za poročene moške in žene, ter dohodninski davek nedoraslih:
Odbitki za poročene moške in žene — Novi zakon določa, da morata mož in žena, ki vpošlje-ta svoje "returns" separatno, vzeti vsak svoje lastne odbitke na svojih tiskovinah. Oba odbitka je mogoče zahtevati na eni sami poli le takrat, če a) odda-sta svoj return skupaj, na eni sami tiskovini, in b), ako eden od njih nima takih dohodkov, da bi bili davkom podvrženi in je kljub temu neodvisen od kateregakoli drugega davkoplačevalca. 1 Ako gre za člane naših oboroženih sil, je treba pomisliti na tor da[ davčni zakoni pri plačah za 1 aktivno vojaško službo ne vpo-števajo prvih $1,500, izplačanih v enem letu vojakom v službi, Posledica tega je, da večina na- j ših vojakov nima dohodkov, ki i bi spadali pod davčno obvezo, * tako da torej morejo njih žene j zahtevati zase njih odbitke. ]
Dohodki nedoraslih — Novi : zakon zahteva, da je' treba smatrati zaslužek otrok kot njihova lastnina, ne pa kot lastnina nji-j hovih staršev, v kolikor gre za dohodninski davek. Posledica te-! ga je, da morajo nedorasli, ki so' zaslužili lani $&Q0 ali več, izpol-' niti in .'odposlati'svoje 'Income Tax RetUrns' ravno tako kot vsi odrasli. Seveda,, staršem radi te-' ga ni treba več prijaviti v svojih lastnih dohodkih zaslužka svojih otrok.
Dohodki izpod $500. —: Osebe, ki-lani niso dosegle zaslužka $500, niso dolžne poslati svoj 'Income Tax Return,' toda v mnogih slučajih bo dobro zanje, ako jih bodo vseeno vposlali. V j slučaju samca, ki je zaslužil manj kot. $500, od katerih pa mu je bilo odtrgano nekaj za davek, bo prinesla 'Income Tax Return' povratek vsega odtrganega zneska. V slučaju poročenca, ki je zaslužil manj kot $500, in ne glede na to, ali je bilo nekaj odtrgano za davke ali ne, pa je na-svetovati, da vpošljeta oba. sku-psn ali kombiniran return (s soprogo ali soprogom), tako da bosta deležna vseh ugodnosti svo- . jih odbitkov."
-o--;
Veterani se poslužujejo ugod- j nosti za izobrazbo
Washington — Brig. gen. ; Frank T. Hines, administrator : za zadeve veteranov je izjavil, j da se veterani te vojne pridno ! poslužujejo prilike katero jim nudi za nadaljevanje njih vzgoje takozvani "GI Bill of Rights. ; Približno 80 odstotkov obiskuje ' college ali univerze, ali pa šole, ki so collegem enakovredne,] ostalih 20 odstotkov pa je vpisa-j nih na šolah nižje stopnje ali pa so se javili za poslovno vežba-J nje. G. L Bill of Right daje: ve-j teranom pravico izbiranja vsake odobrene institucije za nadaljevanje njihove izobrazbe. (OWI).
Doma in v svetu
POVEST
* urnih korakov po cesti proti, Zapolju.
,Kmalu je dohitel možake iz Zapolja, malo pred njimi žene', I potem fante in dekleta. Vse je pazno pregledal, toda Anice' ni mogel zapaziti. J — Morda pa vseeno ni od-l šla! — si je mislil, jel stopati i počasneje, dokler niso vsi Za-i poljčani odšli mimo.
Nato se je zopet vrnil proti fari, kajti tam ga je čakal To-1 : ne v gostilni z veselo fantov-1 sko družbo. Upal j£, da še na! potu sreča Anico.
Čez par minut jo je res do-1 bil na ovinku, kajti ostala jel bila skoraj zadnja v cerkvi, j;
"Dolgo si molila, Anica," jo,( je nagovoril. "Mislil sem že, I da nisi bila niti pri blagoslovu, j * Čakal sem te, da vzamem slo-;1 vo od tebe."	j1
"Slovo? Zakaj pa?" je po-j . vprašala s strahom ter pre-, bledela.
"Veš, Anica, težko je z očetom," je pričel z negotovim giasom. "Na vsak način hoče, ] da naj vzamem Meto in njene j j tisočake, drugače me pa več noče pod streho. In glej, Anica, ti si mi dražja kot vsi tisočaki na vsem svetu, rajši grem ne vem kam, kakor da bi tebe
zapustil! Zato poj dem jutri < _____________— <
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
Sprejme se ženske
za
Oliver Corp.
URADNA PRODAJA AVTNIH LICENC
870 EAST 152nd STREET
IN (t) ME TAX
Pole vam točno izpolni in dolgoletna izkušna vam je dokaz za točno in zanesljivo postrežbo.
DANIEl STAKICH
15813 WATERLOO RD.
Ženska za čiščenje
nočno delo Stalna zaposlitev
Visoka plača od ure in overtime.
Pipe Machinery Co.
930 E. 70. St. _(50)
rs u
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
Freddy se je'hotel še nekoli- < ko očediti, ali tega mu niso dovolili. Moral je iti takšen,'1 kakršen je bil.	ji
Sel odide z njim na parnik, i in potem, ko je parnik dospel !i v mesto, v sodno poslopje.
Freddy ni med potjo nič iz- ; praševal sla, ali rekel si pa ; ■ je, da mora biti vse to s pri- i zadevanji Mary je in Paddy j a v. zvezi. Ali sta dosegla obno- < vitev cele obravnave, ali pa se -je že izkazala njegova nedolžnost, sicer bi ga ne dal poklica- < ti sodnik iznova pred se.	i
Freddy je bil popeljan v ča- < kalnico, kjer je sel ostal pri,' njem ter ga niti. za trenotek ni i izpustil iz oči.
Cez malo časa stopi sodni sel i z njim v Hartwellovo pisarno. Becker je z napetostjo pričakoval nadaljnih dogodkov. Razen njega ni bil nihče, povabljen, zakaj, razen sodnika in njegovih pisarjev ni bilo nikogar v sobi.
Hartwell pogleda iznad svojih papirjev, ko je vstopil Becker. Potem pa je jel listati po aktu, ki si ga je bil dal prinesti.
"Nekaj vprašanj moram še staviti na vas, Becker," povzame sodnik besedo, "ker so v zadnjem času prišle okolnostl na dan, ki zahtevajo to zaslišanje. Opominjam vas, pa da odgovorite na vsa moja vprašanja po resnici, kar bo edinole vam v korist."
"Doslej sem še vedno govoril resnico, Mylord. Še nikoli nisem imel navade, da bi govoril laž," odgovori Becker okri-tosrčno. "Bogu pa bodi potože-no, da so rajši verjeli drugim kakor metli."
"Kaj se je zgodilo, lco ste šli tisto noč, ko so vas dobili pri mrtvi ženski, prek Diabolp-močvirja?" ga vpraša sodnik.
"Že tačas sem povedal po pravici in resnici ,Mylord! Se-
CLEVELAND ORCHESTRA
FRANK BLACK, dirigent SEVERANCE DVORANA Četrtek 1. marca 8:30 Sobota 3. marca 8:30 SIMON BARERE, piano Ves Rachmaninoff program Vstounice: Severance Hall. CE 7300 1
. 1
daj morem samo ponoviti svo- l
jo izpovedbo. Moj konj ni ho-' tel naprej. Nenadoma je ob- s j stala žival. In ko sem stopil z 1 njega, sem videl roko moleti iz močvirja —."	i
"To je zapisano tukaj v zapisniku! Jaz mislim, če se vam < je na potu prek močvirja« še kaj 1 drugega pripetilo, Becker." i
"Prepetiio? Da, Mylord, to se pravi, preden.sem našel mrt- 1 vo truplo. Neki človek, ki je < prišel po plitvini za mano, je ; skočil na mojega konja. Kdo : drugi bi se ustrašil tega. Tisti človek se je hotel obdržati na ; , konju. Morebiti se je hotel re- ; šiti na ta način'."
"Ali ste videli, kdo je bil tisti človek?"
"Neki Kinez, Mylord!"
"Zakaj niste tega povedali takrat?"
"Mislim, da sem omenil to. ; Ali tega nisem smatral za važno."
"Na mojega konja se je iz-kušal spraviti samo eden, Mylord. Če jih je bilo poleg tega še več, ne vem, zakaj, mnogo itak nisem mogel videti. Zdelo se mi je pač, kakor da se : je tamkaj še nekaj premikalo, 1 ko je hotel Kinez jezditi na mojem konju. Ali z gotovostjo i ne morem reči tega. Rad iz-
•	povem to, kar morem, tudi za-
•	govarjati."
"In ste li natanko razločili v i tistem človeku Kineza?" vpraša Hartwell. ; "Da, Mylord." ' "Še enkrat vas opozorim, da . utegne biti vaša današnja izpoved pod gotovimi okolnost-' mi velike važnosti," nadaljuje 1 Hartwell. "Kaj se je zgodilo nadalje? Kaj ste naredili s Ki-] nezom?"
J "Preden je skočil na mojega konja, Mylord, in ko sem jaz ravno prišel na nasip ter videl ' okoli sebe črne luže Diabolo-močvirja, mi prileti na uho krik, kakor se izvije ženski v> smrtnem strahu in življenski nevarnosti iz prs. Tedaj zadrži msvojega konja ter poslu-'! šam, zakaj, glas se mi je zdel 'čuden. Ali zopet je bilo vse ti-l ho in mirno. In jaz jezdim zopet mirno naprej. Pot se mi je zdela nevarna. Ce kdo zaide z ozkega pota v črne mlaku-že, je izgubljen, vsaj na mnogih krajih. Tu se mi je zazdelo, kakor da se nekaj giblje v močvirje za mano. Na plitvejšem mestu se je premaknilo nekaj, in potem sem začutil, da se je nekaj zagnalo na moje-g akonj ater se oprijelo mene. Tedaj se ozre mnazaj. Za mano je čepel sključen človek na mojemu konju, ki se mu je posrečilo skočiti s pomočjo ko-njevega repa na žival. Človek | je izgledal kakor kineški mornar, saj je lahko izpoznati Ki-neze po njihovem obrazu in poševno izrezanih očeh. Tedaj - sem si mislil, da je tistemu Ki-nezu do mene. Mogoče je še celo več te golazni v zasedi, sem si mislil. Ti kineški zalegi ni dosti zaupati. Kinez se me je oklenil. Z levico sem držal vajeti svojega spenjajočega se " konja, a z desnico sem prevrnil Kineza s konja. Moja žival naredi nekaj skokov, a jaz pa poseženi, da bi bil pripravljen za vsa kslučaj, po samokr suteer vsak slučaj, po samokresu ter ga držim pripravljenega. Ali o Kinezu ni bilo ve čne duha, ne sluha.
"Ali ste si Kineza toliko o-gledali, Becker, da bi ga vam I bilo zalpet izpoznati?? vpra-I ša Hartwell.
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA FRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Stefan Jaksa
ki nas je moral nepričakovano nesrečno zapustiti dne X. marca 1943.
V.;e prekmalu v cvetju življenja preljubi j eni odšel si Ti od nas. dve leti sta že potekli kar že v grobu mirno počivaš.
Žalujoči ostali:
ROSE JAKSA, soproga;
STEVE in THOMAS, sinova.
Cleveland, O., 1. marca 1945.
"To je jako težka naloga, i ; Mylord, zakaj, Kinezi so si ta- i
ko podobni drug drugemu, in ! vrhtega je preteklo že veliko : časa od tiste noči, sem."	.
; Hartwell pozvoni, in stran- < i ska vrata se odpro. Sluga pri-i vede Fu-Tanga in tolmača v ! sobo. Becker ga začudeno po-,; j gleda.
i "Oglejte si tistega mornarja i Becker," reče Hartwell. "Ali je to tisti, ki je skočil na vašega
■	konja?"
Freddy stopi k Fu-Tangu ter
■	si ga ogleduje nekaj časa. Po-
■	tem pa odkina z glavo,-
: "Ne," je dejal, "brazde ni! imel. Jaz bi jo moral videti." * Sodnik Hartwell je uVidel i sedaj, da je kaznjenec Becker vesten, in njegove iz'poved'be resnične.
>	"Fu-Tang," se sedaj Hart-
•	well obrne do Kineza, "ali je;
>	vaš tovariš Tse-Kung skočil v ; Diabolo-močvirju na konja mi-i moidočega jezdeca?"
i "Ne vem," odgovori Fu-Tang t in tolmač je povedal to sodni-
•	ku. "Tudi ne vem ničesar o j Diabolo-močvirju. Ce je to iz-J
■	povedal Tse-Kung, potem že ni res, zakaj. Tse-Kung je velik lažnjivec."	\
i "Vi torej tajite, da bi bili videli v Diabolo-močvirju kake-' . ga jezdeca?" vpraša Hartwell.1 "Nisem bil še nikoli v Diabo-' lo-močvirju," pove Fu-Tang.' - "Močvirja- sploh ne poznam." I "Po pričah je dokazano, da
ste v krčmi "Pri zelenem Mu-šelnu" govorili z rajnkim Tse-( Kungom o Diabolo močvirju." ,
"Lahko je, da je Tse-Kung govoril o tem, ali jaz nisem," odgovori Kinez.
"Hartwell namigne slugi, naj, odvede Fu-Tanga. Njegovo zaslišanje ni prineslo pričakovanega uspeha.	'	|
"Videti morate še drugega Kineza. Becker," je dejal sod-j nik ter se dvignil, "tam doli v mrtvašnici leži. Pojdite doli! Morebiti,ga izpoznate." j Prišedši v mrtvašnico mu po-jkaže Hartwell mrliča. "Tu je ^Tse-Kung, čigar obraz je še dobro ohranjen," reče sodnik Beckerju. Ta stopi k njemu ter si ga ogleda.
"Skoro gotovo je bil ta," od-j govori, "ali priseči je morem, I zakaj, smrt izpremeni poteze. | Tako nekako je izgledal njegov obrazi"
Ta njegova izjava ni bila odločna, in zaslišanje je bilo končano. Hartwell odpusti Beck-jerja, ki ga je.sodni sel zopet J popeljal nazaj na otok, kjer ga je izročil nadpazniku. — (Dalje prihodnjič.)
i
-o-
Požarji na farmah so tako po-] gosti, da po statistiki je požar na farmah vsakih 15 minut. ' Krog 40 tisoč hlevov pogori let-i no. Največ je temu kriva ne-.1 pazljivost.
Imenik raznih društev
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ G
Častni duhovni vodja Msgr. Vitus n ,Hribar; društveni duhovni vodja Rev. a Joseph Celesnik; predsednik John Pez- c 1 dirtz; podpredsednik Anthony Rud-1 d man; fin. tajnik Joseph Perra, 444 E. j li 152 St. tel. KEnmore 7131; bolniški J tajrtik Michael Zlate, 845 E. 139 St., tel. £ , FCtomac 9902 ali MUlberr.v 9160; bla- v gajničarka Prances Leskovec; zapis- p 1 nikarica Anna Grajzar. Nadzorni od- r i bor: predsednica Mary Jerkich, Anna r. Skolar in August P. Svetek. Zastopnik p za Zdrugo August P. Svetek. Zastopni- b I ki za Slovenski dom na Holmes Ave.; n ' Ciril Rovansek, Mary Panchur, Anna v i Grajzar, Joseph Perra, Mary Izanec, 2 John Komick in Michael Zlate. Zdrav- d niki: Dr. Perme, Dr. Skur, Dr, Stasny, -Dr. Opat'kar in Dr. Rotter. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na I Holmes Ave.	•	1
Asesment se pobira pred sejo, prvo t nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo t Marije Vnebovzetij od 9 do 11. ure do- z poldne ter 24. in 25. v mesecu v Slo-venskem, domu. Društvo sprejema ot- 1 i oke od rojstva do 16. leta za zavaro- z valninc cd $250 do $1000 brez zdravni- J I ške preiskave ter odrasle od 16. do 60. j leta za zavarovalnino cd $250 do $5,000 1 1 in dc $2.00 bolniške podpore na dan. 1
! DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, 1 ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Anthony Bom-bach, predsednik Leopold Troha, pod- * predsednik in blagajnik Alphonse Sa- ^ lovic, tajnica Matilda Ropret, 19601 • Kildecr Ave.. Tel. KEnmore 2863; za- j pisnikarica Mildred SkufCa. nadzorni- • ki: Frances Globokar, Mary Mršnik in ^ Mary Strukel; zdravniki: dr. Skur. dr. j Perme in dr. Rotter. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu ob osmih ; zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob osmih zvečer.
DRUŠTVO SV. KRIŽA ŠT 214 KSKJ ;
Predsednik August Kristančič, tajnik James Stepic, 3658 W. 58th St. Tel. J Me 1412; blagajnik Frank Bizaj, za- • pisnikarica Josephine Ziganti; zdravnika dr. A. Marcus, 5202 Storer Ave., | ' in dr. John J. Sanate, 6401 Denison : Ave. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem domu na 6818 ' Denison Ave. ob dveh popoldne.
DR. SV. KRISTINE, ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik Math Tekavec, podpredsednik Frank Hochevar, tajnica Theresa Zdešar, 20601 Arbor Ave., blagajnik -inton Tekavec, zapisnikarica Prances Kosten, rediteljica Mary Kolman, za-stavonosilka Mary Kolman, nadzorni
■	cdbor: Helen Kosten, Terezija Poto-kar in George Meterc; zdravnika: dr.
i Anton Skur in dr. M. F. Oman. Seje se i j vršs drugo nedeljo v mesecu ob dveh
■	popoldne v šolski dvorani sv. Kristine ! . na 222. cesti v Euclid, Ohio.
•	j DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ
Predsednica Julia Brezovar, 1173 E
-	60th St.; podpredsednica Jennie Sta-
-	nonik, tajnica Mary Bradač, 1153 E 167th St.; zapisnikarica Genovefa Zu-
" pan, blagajničarl.a Josephine Oražem, rediteljica Mary Pristov, nadzornice:
-	Anna Erbežnik, Jennie Suvak in Rose
-	L. Eršte. Društveni zdravniki so vsi ; slovenski zdravniki v Clevelandu in
-	okolici. Redne saje se vrše vsako drugo i sredo v mesecu ob osmih zvečer v
Slovenskem narodnem domu, 6417 St. 5 Clair Ave. (Soba št. 1 v novem po-
•	slop.iu). '__j_
j! DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Andrew Tekauc.. pod-i predsednik John Štefe,' tajnik George . 1 uvele. 16011 Waterloo Rd, tel. KEn-. 'more- 9731, blagajnik Thomas Kraič, t zapisnikar Matt Dabevec! Nadzorni od-. bor Frank A. Turek. Frank Štefe in 5 Chailes Komaij. Društvo zboruje vsa-3 ko tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri 1 zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslop-i je) na St. Clair Ave.
)------*•"•*•""*'-----
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI. ŠT 14 SDZ Predsednik John Susnik. podpredsednik John Markic. tajnik in blagajnik Prank Brinovec, 5804 Bonna Ave.; zapisnikar Matt Penko, nadzorniki: John Brodnik, Prank Brancel in J John Sušnik, zdravniki—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako dru-" m nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne , •• sobi št. 3. staro poslopje Slovenskega \ narodnega doma na St. Clair Ave.
[ DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, . !	ŠT. 18 SDZ
I Predsednik Joseph Kalčič. podpred-"i; sodnica Anna Hočevar, tajnik Frank I Mevhar. 1173 Norwood Rd.; zapisnikar ' j Anton Strniša, blagajnik Anton Vider-"ol. nadzorniki: Ivan Zupan, Louis Lavrič in Frank Modic; zastopnik za klub društev SND in za konferenco ' Frank Modic; društveni zdravniki so v i slovenski zdravniki stanujoči v j O ev.-landu. Seje se vrše vsako, tretjo bito v mesjču ob 7:30 zvečer v novi j » li sv. Vida. _	___
DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ
Predsednica Agnes Žagar, podpred-" sednica Terezija Lekan, tajnica Jen-" nie Milavec, 4445 E. 156 St.. zapisni-Mary Filipovich. blagajničarka 1 Stcfania Možic. Nadzornice: Veronica ' Skufca, Mary Skufca in Frances Zim-m.rman. Društveni adravniki so: dr. Perko in dr. Škur. Seje se više vsak
■	tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer
•	v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
31 SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO 51 DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro)
i Predsednica Julia Brezovar, pod-i | predsednica Cecilija Škrbec, prva tajni-
•	i ca Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., : Tel HEnderson 6933; druga tajnica
-	Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise i Pikš, odbomice: Mary Skul in Geno-
-	vefa Supan; nadzorni odbor: Jennie
-	Brodnik, Mary Stanonik, Frances Ba-; : aga; rediteljica Frances Kasunic; za-
-	stopnici za skupna društva fare sv. VI-i da; Mary Tekavec in Mary Pristov;
-	za klub društev SND in konferenco .'SND: Mary Stanonik in Julia Brezo-
-	var; za JPO-SS Anna Erbežnik. Za !, preiskavo novih članic—vsi slovenski '. zdravniki. Društvo zboruje vsako dru-
•	ko nedeljo v mesecu ob 2. uri popol-'. dne. Članice se sprejema od 16. do . 40. leta.
1	SAMOSTOJNO PODPORNO DRU-
2	ŠTVO LOŽKA'DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 7702
-	Lockyear Ave.; podpredsednik Jernej
Krašovec. tajnik Frank. Bavec, 1097 E.
66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar, Joseph Okom in John Mlakar; zastopnik za ] delniško konferenco SND Michael Te- |, , lich. za klub SND John Žnidaršič, za : JPO-SS in SANS Frank Baraga, i. | Seje se vršijo vsako tretjo sredo : v mesecu SND soba št. 4 staro i poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško "preiskavo. ' Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA
Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Anton Hlabše. 1082 E. 72nd St.; tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Tekauc. 1023 E. 72nd Place; zapisnikar Matija Oblak. 1235 E. 60th St ; nadzorniki: Anton Pozelnik. Louis Lavrič in John Martinčič. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni uri popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje. Asesment se pobira na seji in vsakega 25. v mesecu na domu tajnika od 6 do 8:30 zvečer.
DRUŠTVO SV. ANTOfoA PADOVAN-SKEGA. ŠT. 138. C- K. of OHIO
Predsednik Joseph Meglich, podpredsednik John Hrovat st., finančni in bolniški tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank A. Turek; nadzorniki: George Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk; vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v , mesecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 6 nove šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. NEŽE ŠT. 139 CKO
Predsednica Mary Ivane, tajnica Eva M. Peterlin, 1165 E. 60th St.; blagajničarka in zapisnikarica Louise Piks, nadzorni odbor: Jennie M. Yelitz, | Mar.v Peterlin in Mary Skulj, zdrav-! niki: dr. Seliškar in dr. Perme. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v stari | šoli sv. Vida.
[	PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik Charles Benevol. 821 Al-hambra Rd.; podpredsednik Joseph Hočevar, tajnik John Urbas, R312 Holmes Ave.; blagajnik Andrej Ma-,' ;6K. zapisnikar Joseph Hočevar. Nad-l jorniki: James Kastelic, Frank Vi-. demsek in Jack Jane. Seje se vrše s vsak prvi četrtek v mesecu ob 8 uri . zvečer v Slovenskem domu na Holmes 1 Ave.
•	PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
^ Predsednik Frank Česnik, 5709 Pros-l ser Ave.; podpredsednik Joe Repar, „ tajnik in blagajnik Frank Brancel, 1246 E. 59. St. Tel. ENdicott 0789; za-. pisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste in John Au-. sec. Podružnica zboruje vsako tretjo 1 soboto v mesecu zvečer v SND, soba ; št. 4. staro poslopje. Tajnik pobira 1 asesment vsakega 25. v mesecu.
L.'	PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ
j Predsednik John Gorišek, podpred-,j dednik John Kodrič, tajnik Frank Ma-^ Serol, 1172 Norwood Rd.. blagajnik
0	John Fortuna, zapisnikar Joe Grdina; v nadzorniki: Primož Kogoj, Fr. Zakraj-
1	jek, Damijan Tomažin, zastopnik za ikupna društva sv. Vida Jože . Grdina. -aje so vsako četrto nedeljo popoldne
. .b dveh v novi šoli sv .Vida.
I PODRUŽNICA ŠT. 14 SMZ
Predsednik John Komic. podpredsed-e nik John German, tajnik in blagajnik Geo. Turek. 16011 Waterloo Rd.; za-' pisnikar Peter Dragan; nadzorni od-" bor'; J.ošeph Ferra, Charles Ribar in ~ John Jelerkovič. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v. Turkovi dvorani na 16011 Waterloo _ Rd.___: • ■ .
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Predsednik Lowrence Zupančič, 6528 Šchaefer Ave.; podpredsednik Louis Erste, 6205 Whittier Ave.; tajnik Jo-" Seph Repar, 1101 E. 66. St.; pomožna " tajnic« Rose Erste,, blagajnik Frank ; 3ogovic, zapisnikarica Marion Kuhar,
•	nadozrniki: Joseph Nemanich, Jennie ^ rCrall in Marion Kuhar. Seje se vrši-1 jo vsako četrto sredo v mesecu v sobi " št. 6 nove šole sv. Vida. Društva, ki e želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali a tri zastopnike in jih pošljejo na sejo,
kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno pro-si, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njhi delovanju na društvenih ^ sejah.
PROGRESIVNE StO\E ( „ ŽEK 3, EUCtl"; ||
Predsednica Frances j predsednica Frances JwJ y I ,.:agajničarka Mary St»- ! | head Ave., tel. KEnmO£ .lifcar-ca Gusti Zupaw'^ li ! Loui;e Perme, Mary || ces Zaje. Seje so vsaJ«! .i-3ecu v Slovenskem 01 mi) na Recher Ave^^ ;;
PEVSKI ZBOKjjj
Piedsednik Frank K"1*, .sednik Louis Furlan, a' Joe Vicic, 19000 ChicW5^, * -likar Ciril Ozbich; naa ^ ^ Furlan, C. Ozbich in ^ .stezniki za SANS; ^^ I Ozbich; zastopniki za ^ « ^ Rupert in K. Floss; zas'!f .•kega društvenega doff»\ R. Knaus.
DRUŠTVO SV. Jvf
ŠT. 29 l^M
Predsednica Johan"'« predsednica Anna svl., ces Ponikvar, 450 E. 1» ■mR mac 27S6, blagajniiarKajp zapisnikarica Mar.v ca Mary Kraje. Na®.® ine Mlakar. Jennie ^ JK ' iCorelec. Zastopnice »Jm; jo in Sans Johanna društva fare sv. Vida. Mar v Kraje. Zdravi««, p
dr. Dejak-O'Donnell lovenski zdravniki, fj® • tretji torek v mesecu B . Clair Ave.___
1 PEVSKO IN PODPORI ZVON M
Predsednik Andrew tJ| ' :=dnik Matt Zupan.C'0' JM ter Paulin, 9315 Easv^jm Frank Stražar, zapi-'-čič; nadzorniki: AnW»J» 1 Blatnik. Martin Ma'1 »■ ; ka dr. Anthony J- te ! pevovodja Ivan Zor^j®
■	č:trto nedeljo v mes M ; pcldne v SND na
L va'e s0 vsako sredo_3^J
OLTAR. DRUŠTVO
Duhovnii vodja R'-^W var, predsednica
■	predsednica Prances ^M i Frances Baraga, ^MZ i EE 5724, blaga.jničarK3o6®
-	zapisnikarica Jennie /m
■	teljica Mary Pristov.
-	rcthy Strniša, Aloj»J»| e nie Zelle, zastopnica f i oltarnih društev Ma^jl s so vsak drugi četrte* y
yoli sv. Vida zvečer FV
SLOVENSKA Z^f
NAJSVETEJŠE«,,'
Duhovni vod.ia 1, predsednik Matt
-	sednik Jakob Resniki ^ : chevar, 21241 MUK* ^
-	Lawrence Bandi; zaP^ o l>ač; nadzorniki:
a seph Kenik in Frank 1 ^1 a Anton Gregcrač. 3eJ it). četrto nedeljo v mes^ J
-	rila. julija in oktpOriy edino za dobrodelne j:
-, uspeh katoliške vere. d
-	i niči, pristopite v
k imena v vaši župnij1' •; J11 Obenem tudi
a j SLOVENSKI DR^W »■]	NA RECBfsI
e' Fredsednik Andy flj nik Frank Žagar, taJ1 #■ " blagajnik John W*^ Frank Rupert, nadzora
" ha, Frank Zlgman, Jsp(«|
15 podarski cdbor: John0r^l
žun, Jchn Rotar; " Matt lntihar, Ant"^,* " Kihler. Frank se%\m " Frank Fende, Frances .rfj 0 rektorija je v.sakoj^y
SLOVENSKI DEIVlO^l \	V EUCiy
18 Predsednik Andy
is	sednik Anton Sterna<y, Boich, 22571 Ivan t.
a	Fiank Smqltz, zap^j P
k	nja; nadzorniki:
r,	Robich, Louis Zgon°- >1,
e	druei torek v mesecu f
-	Slovenskem društven«' >i	cehr Ave.
-i	__——
li GOSPODINJSKI,^
>.	JUTRO; ^
Predsednica EmUJjjej.
-	predsednica Helen
-	phie Hočevar, blagal"' ^ h char Jr. Seje se vrs«'f
tek cb 7 uri v SDD n
THAT'S FOR ME!
DRUŠTVO DVOR BARAGA, ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORSTNARJEV
Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar. župnik fare sv. Vida; nad-borštnar Frank Perme Sr.. podboršt-nar Anton Hlabše, bivši borštnar Joseph Krizman, finančni tajnik Charles Baznik, 1580 E. 133. St.; blagajnik Edward Baznik, tajnik-zapisnikar Frank Svegel, nadzorniki: Lawrence Zupančič. Frank Skerl, Ivan Zupan; sprevo-ditelja Louis Erste, Frank Žnidaršič, delegati k Advisory Chapter John Ho- i cevar, Frank Žnidaršič, Ludwig Marolt,' Charles Baznik. Bolniški nadzornik Frank Perme Sr., 1133 Norwood Rd., telefon HEnderson 8568. Skrbnik pri pogrebih Anton Hlabše, 1082 E. 72. St.," Tel. ENdicott 4895.	j
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv.' Vida. Asesment se tudi pobira vsako' Cirvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 do- ' poldne v novi šoli.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ
Predsednica Mar.v Urbas, podpredsednica Mary Malovrhi, tajnica Frances Susel, 15900 Holmes Ave. Tel. PO-tbmač 5386; blagajničarka Filomena Sedej. zapisnikarica Jennie Koželj, nadzornice: Louise Čebular, Mary ' Zallar in MaHha Batich. reditellica Frances Salmich. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem domu ne Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duhovni svetovalec Father Anthony Bombach, predsednica Frances Rupert. 19303 Shawnee Ave.: podpredsednica Antonija Svetek, tajnica Frances Klein, 16407 Muskoka Ave., Tel. IVanhoe 4820; blagajničarka Pavlina Sajovic. zapisnikarica Mary Japel, nadzorni odbor: Frances Globokar, Frances Grčmnn in Frances Stupica. Seje os vrše vsak prvi torek v mesecu v SDD na Rechei | Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Predsednica Frances Linič, tajnica Mary Hrovat, 3524 E. 82nd St., bla-gajničarka veronica Skufca, 3532 E. j 78. St. Seje se vršijo vsak drugi torek j v'"mesecu ob 7:30 v SND na 80. cest', j
PODRUŽNICA ŠT. :J5 SŽZ i
Predsednica Mary Marinko, podpred- j sedpica Margaret Totoin^tn. tarn ■ > Mary Otoničar. 1110 E. 66th St Tel. HEnderson 6933; blaoa'nttfnrkn rvir-oth.v' Strniš^, zapisnikaric« Julin Bre-1 zoVar. nadzorni odbor: Anna Zilidar-] šič. Frances Branccl ii) Jsnnie Krni I rediteljica Pauline Zigman, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: C j- i čilija Škrbec. Jennie Strnad. Se in se vrše vsak drugi pondeljek v mesecu v novi šoli sv. Vida.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ
Duhovni vodja Rev: A. L. Bombach; i predsednica Frances Perme, podpred-1 sednica Helena Kolman. tajnica Anna Godlar. 21670 Fuller Ave., tel: KEnmore 0584, blagajničarka Barbara Barer), zapisnikarica Terezija Zdešar. Nadzornice: Helen Kolman, Caroline Feck in Frances Sokač. Rediteljica in zastavonošinja Anna Mikovič. Seje se vrše vsaki drugi pondeljek v mesecu, pczlmi ob sedmih, poleti ob osmih zvečer. v šolski dvorani sv. Kristine, na E. 222 St., Euclid, Ohio.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. V. Hribar; predsednica Mary Lus-ln, 387 E- 163 St.; podpredsednica Ana Rebolj; tajnica Katarina Artelj, 16006 parkgrove Ave., Tel. KEnmore 3362; blagajničarka Ella Starin; zapisnikarica Mary Jane. Računske nadzornice; , Margaret Rožanc, Anna Stopar ln, Theresa MSklavec; zastanotvonošinja ! Gertrude Koželj. Seje se vrše vsak pr- j vi torek v mesecu v Slovenskem delav-skem domu naJWaterloo Rd.
PODRUŽNICA ŠT. 50 SŽZ
Predsednica Frances Seitz. podpredsednica Mary. Palcic, tajnica .Olga
Skodlar, 1046 E. 67. St. HEnderson 3405, blagajničarka in zapisnikarica! Mary Loushin, reporterica Betty Gar-troza, za dopisovanje in za posečanje sej Christine Nestar, sentinelka Jen- j nie' Suhadolnik. nadzornice; Jo Seel-1 ye, Cecilia Znidarsich, Mary Andol-sen; seje so vsak 2. pondeljek v mesecu na 6117 St. Clair Ave. v uradu Zar-je._ ._
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ
I Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich. 750j Myron Ave.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski 'zdravniki.
j Društvo zboruje vsako prvo %edeljo t v mesecu v sobi št. 6 v nove šole sv. ■Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni ase?-| ' meht ; se začne pobirati ob 1:00 pred ' se jo in 25 v mesacu v dvorani zve-če rob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo s'e špi-ejemajo novi člani in Člani- ' ce od 16 i}o' 60 leta in ^e jim nudi pst vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. ieta. V slučaju bolezni sc naj bolnik javi pri ra iniku. da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote.
DR..SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSK.l
Predsednik Louis Simončič. podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Kor-dan. 9005 Union Ave.: zapisnikar Jacob fteaiiik, blagajnik Josip v. ±ovach. nadSorniki: Louis Shuster, Fred Kre-čič in Ignac Godec, zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Anthony Skur in dr. Michael Oman. Društvo zboruje vsako dnmo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND »a M cesti. Spreje-| ma članstvo do rojstva do 60 let staro- j I s ti. Bolniški asesment 65 centov na i I mesec in plačuje $7.00 bolniške podfco- I ! re na tgden. če je član bolan pet dni | ali več. Rojaki v Newburghu, pristo-; i p te v društvo sv. Lovrenca. _
! DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
I Duhovni vodja Rt- Rev- J. J- Oman, ■ predsednica Theresa Lekan, tajnica 'Mary Pucell, 3535 E. 81 St., blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica ! Josephine Mulh. Nadzornice: Miss ttephania Možic, Ana Tekavčič in Frances Adler; banderonošinja Anto-1 r.ia Debelak; zastopnici za SND na 83 St. Theresa Lekan in Helen Zu-' pančič; za SND v Maple Heights The-iesa Glavič in Ana'Fortuna; za skupina društva Helen Zupančič in Veronica Skufca Zdravnika dr. Perko in dr. Skur. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti.
I DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ST. 1G2 KSKJ.
Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate' od $250 do $5,000; bolniška podpora jel $5, $7 ali $14 tedensko, v mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Za vsa pojasnila se obr- ' nite na naše odbomice. ki so sledeče: Predsednica Helena Mally. podpredsednica Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21241 Miller Ave. Tel. IVanhoe 0728; blagajničarka Frances Ma-cerol. Zapisnikarica Julia Broezvar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy Sterniša. Rediteljica in zastavonošinja Frances Kasunič; zastopnici za skupna društva fare sv.1 Vida Johana Krall in Marjanca Ku-I har; za Norwood Community council, Marjanca Kuhar in Mary stupar. 'Zdravniki: M. F. Oman, Angeline De-Ijak-O'Donnel, J. M. Seliškar, J. F. Seliškar, A. J. perko, A .Skur, L. J. ! Perme in C. G. Opaskar. Seje se vrši-I jo vsak prvi pondeljek v mesecu v novi | šoli sv. Vida soba št. 6. Asesment se | pobira vsak tretji pondeljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prosto-ru.
■F?
H^■HHH^HHHHPf^^ /
|Mr«. Tabby give« an approving sniff to the fat aalvaO® <,{» ,f .•he knows one of the by-products of used cooking !(ec«' ■ animal food. 'Jsed fat helps to Make everyday clvill«" - (well as mumti-iis .>nj medicines for our fighting me"^