IVAN VOUK: Letošnje knjige Mladinske Matice. Zadnja leta se je slovenska knjiga silno razširila. Slovenski književni trg je bogato založen kakor še nikoli. Mnogoštevilne knji* ževne zadruge pošiljajo vsako leto, skoraj bi rekel, na stotisoče knjig med narod. To je vsekakor dober znak kulturnega stremljenja najširših slojev našega naroda. Ljudstvo rado bere in mnogo bere. Seveda prevladuje prevodno slovstvo. V tej rrmožici knjig pa je mladinska knjiga razmeroma le redek gost. Vendar pa se tudi V mladinskem slovsitvu kaže napredek. Imamo več mladinskih listoV, ki se tiskajo v velikih nakladah, razen tega pa izide vsako leto še nekaj posameznih izdanj. Med rednimi jpublikacijami pa imamo »Mladinsko Matico« in zadnje čase tudi »Mla« dinako zbirko«« Jugoslovanske knjigarae J" Mladinska Matlca si je nadela hvaležno, a težkp nalogo. Poslati v svet vsako leto 4 knjige v stotisočih zvezkih je odgovornost. Zakaj za mladino je težko pisati. Mladinska khjiga ne sme biti otročja, temveč taka, da jo tudi odrasel človek z užitkom bere Zavedajoč se teh težav, je »Mladinska Matica« razpisala nagrade za mladinska leposlovna dela, postavljajoč cdin pogoj: knjiga bodi umetnina. Poleg tega leposlovnega programa pa »Mladinska Matica« ni zanemarjala poučnega slovstva. In tako je tudi letos izdala dve leposlovni knjigi, eno poučno-zabavno in eno poučno. Prva leposlovna knjiga je mladinska po«vest »Lukec in njegov škorec«, ki jo je na= pisal France Bevk. Plodoviti pisatelj se je poizkusil na polju mladinskega slovstva. In reči moram, da mu je delo iispelo. Fabula povesti je kaj preprosta. Vipavska dolina, Lukec in njegova mati, oče v Ameriki za kruhom. Ko prisluži za potovanje, pokliče k sebi še družinico. Mati in Lukec ipotujeta v Ame> riko. Bolehna mati med potjo na parniku umre, Liikec pride sam v Ameriko in išče očeta Tu se zaključi prvi del povesti. Drugi del izide ob letu. :¦¦¦<: France Bevk je prijeten, nemoreč stilisit. V sila preprostih, kratkih, jedraatih stavkih pripoveduje običajno zgodbo tako, da ti iz= vabi solzo in smeh. Tu pa tam opaziš sle» dove Cankarjevega vipliva, zakaj BeVk se je učil pri Cartkarju, dasi si }e že utrl svojo pot. Vkljub otožnemu nastroju, ki veje iz vse poveslti, pa je fcnjiga polna mladostnega optimizma, kar je knjigi le v dobro. Res je pisatelj osebe in razmere iponekod pretirano idealiziral (dobra italijanska učiteljica, so= potnik Slokar, usmiljena Spanjolka, prijazni kapitan, dobrosrčni zdravnik) in bi mu kakšen ne&trpen realist utegnil to zapisati v zlo, toda knjiga je namenjena mladini in otrok naj vidi v sočloveku iprijatelja in pomočnika, ne pa sovražnika. Lukčev škorec oživlja povest in je skoraj njen »protagonist«. Nje= gova čudovita nadarjenosit in učenost sta sicer neverjetni, toda tudi mladinski pisatelj ima pravico posluževati se pesniškega preti« ravanja, če je to pravica ustvarjajočih umet* nilkov sploh. Uverjen sem, da se bo Bevkova povest našim otrokom zelo priljubila. Gasparijeva naslovna slika in vinjete so knjigi v kras. Če je težko ipisati za mladino, kakor sem rekel, je še veliko teže dobro pisati za prav male otroke. Tega dela se je lotil J o ž e Ribičič. Njegov »Miškolin« je zgodba mišje družine. Že *ama zamisel je kaj izvir* na. Mišon (oče), Mišomka (mati), Miškolin (sin), to je majhna mišja družinica, stanujoča v »gradu pod krušno pečjo« Pozneje se ji pridruži še »sirota« Miša, kateri je ma« ček očeta snedel. Prav zabaven je prizor, ko gresta Miša in Miškolin prvic v svet in s« komaj rešita iz mačjih krempljev nazaj v mišji grad pod krušno pečjo. Najlepši pa so prizori iz mišje šol.e, zlasti iz mišje visoke šole. Človek še mora od srca nasmejati uŁb telju, njegovemu pouku in učnemu načrtu mišje šole. Prav spretno je pisatelj v živah« no in zabavno povest vpleitel razne začetne pojme iz živalstva in glodalcev posebej. Po> vest je obenem prirodoznansko čtivo, toda učiteljska žilica je tako spretno zakrita, da se otrok sploh ne bo zavedel, da ga je pisatelj-učitelj zavlekel v šolo. Iz mišje šole se uči tudi čitajoči otrok. Prepro&ti slog, kratki staviki in posrečene Justinove ilustracije so primerne otroškemu pojmovanju. Tretja knjiga je poučne vsebine. Nad« zornik Andrej Skulj je napisal knjižico z naslovom »Vrtnaričice«. Teta Neža ima' vzoren vrt in poučuje Anko in Miciko vrtnarstva. Zaradi živahnosti je pisatelj izbral obliko dialoga. V drobni knjižici je na po-7 ljuden in vsakomur razumljiv način podal osnovne pojme iz vrtnarstva. Knjiga bo w vrstno služila tudi odraslim začetnikom y; vrtnarstvu, preden bi segli po Humekovl knjigi. Knjižica je izredno praktična, zlastf ker spremljajo besedilo mnogoštevilne slike/ Za take knjige ni nikdar preveč slik. Hva* ležni smo založništvu, da se ni ustrašilo stroškov za klišeje. Tako so Skuljeve »Vrt-< naričice« le,po dopolnilo k »Malemu sad»" jarju«. Cetrto knjigo »Kresnice« IV. Ietnik je uredil Albert Žerjav. Je to nekaka zabavnopoučna čitanka brez večnih in dednih hib, ki jih očitujejo šolske čitanke. Dobro so za* stopani nekateri mladinski pisatelji z lepo»'  slovnim drobižem, tudi poučni del je pester." Razen nekaterih malenkosti nisem opa^ zil v vseh štirih knjigah jezikovnih grehov. Tudi korekttira je bila skrbna. I,,etošnje knjige Mladinske Matice so obogatilfe naše mladinsko slovstvo. Sestav^' ljalci bodočih šolskih čitank bodo našli v pu* blikacijah Mladinske Matice obilo gradiva.