LUBLANSKE
NOV IZ
JANN. FRIDR. EGERJA.
Nro. 3.
■it
Lullana
t^n avptman Alvinzoviga regimenta pifhe is Ze-lovza: kader fmo po boshizhnih dngvih zhes Lubel is Krajna v'K.oratan hodili , je plas vs§l dva nafhih foldatov , eden en ftarovgrz inu zi-gan drugi je bil katolfki, ta fi polomidve kofti i-nu sakrit od fngga leshf, zigan fe ven iskople pod fnggam katolfkimu vfame Vfe denarje, kar jih ima, tar molzhi drugi foldatje pertezhejo na pomozh, al zigan ni otel od tovarfha povedati, dokler fo ga drugi komaj po fr^zhi odko-pali. Ta r§zh fe je sv^dela, zigan bo dobil po gaflushbi, kir ni mogel v' fmertni nevarnofti od
tatvi-
tatvine j^nati. Kar-fe Anslvck nauzhi* Anshe fturi.
Devgti dan tiga m ti za je fhe! kurier fk lisi Lublano na Dunej, de je Prinz Oranfki Voj^ vod nafhe vojfke na Lafhiiim vmerel ftar 26. lgt 'na gnili merslizi , katira^ga je popadb od rane prejete na vojfki od ene kugle. on 3e bil vftrelen per vojfki na Ngmfkim dnu kugla ni bila venvseta. Shkoda sa tiga ferzhniga svgfti* ga vojfhaka polniga upanja sa perhodne velik© dgla.2
Menim, de bo nafhim bravzam dopadlo $ zhe jim popifhem v' enim kratkim sapopadki, kako fe je dosdaj godilo s' glihanjam sa mir v' Ra-fladti, de bodo enmalo lashifhi saftopili, kam fo te rezili dosdaj kasale. Godilo fe je tako:
Ngmzi fo poflali fvoje pooblaftene v'Pva-fcadt glihat po tim sazhgtki inu ofnuvi, kakor je fvitli Zefar poprgd v'njih im?ni sglihal, de K^mfhko kralgftvo oftane per fvoji zgloftu Ta ofnuva je bila fturjena v'Leobni i«, mali Travna 1797. Na jefen fo franzosi befgdo vmaknili^ inu otli ifflf ti vfe deshele notri do Rajne 5 Ngm-zi fo ;bili perfileni veliko vezh dovoliti, in« preden fo jeli sargf glihati s fta dva mgfza sa-ftojn pretekla, lani tiga sdaj tekozhiga ingfza je bil sazhgtik glihanja-fturjen. Preneh od bojvan-ja med obgma fklgnen; nizh majn vender fo franzosi med tim prenehanjam terdnavo Mainz po fili vsfli, inu fhanze per Mannheim uni kraj
Kaine.
Pvajne. Povfim tim fo fhe le franzosi odgovor dali 19. Profenza 1798. de Rajna bo meja med njimi ,f inu med Npmzi. Notri do frgd fufhza fo mogli Ngmzi to dovoliti, ifkali fo ngkaj V-tergati, ai mir jim je bil lubifhi, tedaj fo vef lini kraj sajn dali.
Kakor hitro fo fe v" to vdali Ngmzi, preže] fo bili franzosi s' drugemi rezhmi na nogah ; nam-rezh, de N^mzi morejo farni sa fhkodo tiftih fkerbeti, katiri fo na unim kraji Rajne terp^li; de fhkoda fe bo is duhovneh deshel vernila , t§ deshele fe duhovnim vsamejo, inu deshglfkim na-mgfti sgube na unim kraji dajo. Ngmzi fo fe dolgo branili, to pervoliti, al savolo miru, fo fe v-dali.
Na vfe to fmo mgnili, do bo mir konzhan-al 3.' Sufhza ozhejo franzosi fp§t druge nove re; ahi imgti. Ozhejo vfe premoshenje vfe ngmfke gofpode, karkol ta unim kraji ima; ozhejo vfo ofr^dke med Rajno, dolidjanje vfih zolov, na tim kraji ot§ terdnavo Kehl, Kafsel , inu nekaj fvgta per Huningi; potle , de bi fe terdnava E-renbreitftein rasvalila, zoli na vfeh tekozheh vodah po Ngmfkim dolidjali, inu de bi Nginzi de-shelne dolgove uniga kraja na fe prevsgli. Sled-n! odgovor je dalaj inu ngmfhkim deshelakam globokifhi v'mofhno fegal.
Kaj fo otli Nemzi per. ti nadlegi fturiti, kaj pozhgti? Premagavez je filen, al praviza je na tim kraji , pravioz fo Ngmzi naproii poftavlalii
zo le
sole na Rajni odpuftili, dali otok Petersau, KehI » inu Kafscl oblubili ne posidvati. Sadnizh fo mir tako dalezh dognali, kar je narbolfhi bilo 'mo-gozhe. De rgzh pozhafi grg, kdo drugi je kriv, kakor franzos , kir vezh imeti ozhe, kakor fo bile perve glihanja, inu kar je po eni j pravizi podobno \t
Dunej p. Projenza,
Dvorna sapoved je dana vfem deshe^am, naj fkerb imajo, de bodo vfe m^fta prefkerblene s' orodjarn, kar ga je trgba sa ogin gafiti, inu de Krafsie naj pregledajo, al mgfta take gafilne perji rave imajo.
Na noviga l?ta dan fo raarfhirali Rufsi is Briin dalaj proti Nemfhkim, ta dan pervi vlak; tretji dan Profenza pa drugi vlak. Svitli Zefar je darovat fl^dnimu rufsu en goldinar, malim offizirjam pa dva; sgorni offizirji dobojo en in^-fez vezh plazhve , vifhi offizirji inu generali fo dobili dr3ge darove. General Rosenberg je prejel eno tabakero s'demantmi inu podobo nih ze-farfke Svitlofti. Vlih Rufsov je 24,5"n. med njimi fo 8. oberftarjov, 14. Joberftleutenanti,« 42, majorji, 69. avptmani, 59. kapitani,' 131. ober-leutenanti, 68. Fendrihi , 1292, malih offizirjov, Slaven fhlifhio 8- kvartiermaftri, 10. auditorji, 10. poppi, 10. ranozfjniki. Dahj fo trig general leutenanti, inu p^t generalov.
"Lajhktf.
12. Grudna pifhejo is Tur?na: predvezhe-raj je Kr^l s' zglo kralgvo drushino prozh pelal, vfe je bilo v'shalofti, Kralu fe je inako fturilo, lolse v' ozhi fbopile, vfi okol ftoiezhi jokali. Franzosi fo po vfim mefti ftrashe imgH. Kral i-nu njegovi fo fe odpelali v' fheft kozhiah, fhtir-ji vosovi fo sa njimi varno blago pelali. Grede v'brod Livorno, od tam fe bo v'Sardinio pre-pelal. Ta otok mu nefe poldrugi million liber. Piemont je nefel: ig. millionoV, inu Savoja tri millione.
VMajlandi grg fhe sdaj vfe narobe, fene^ morejo prav saftopiti, franzosi perganajo lahe po fili, kakor fe franzosam bol prav sdf.
Kar je bilo kojnikov v' Majlandi, fo vfi poflani v' Pvimfko deshelo franzosam na pomozh.
Is Florenz pifhejo 17. Grudna: Jde tam je mir inu pokoj, po rimfkim pa fe vfaki dan franzosi inu Neapolzi tepejo. Tofkana fe nizh ne-mefha med nobeno vojfko, vender fo vfi pod o-^ roshjam, de bi fe branili, ako bi kdo otel mir inu refnizhno proftoft podirati. Kar je /imzov perbeshalo v'Tofkano^ fo od frarizosov nasaj povableni, de bodo zhes Neapel pomagali.
Pifanje is Rima 7 dan Grudna popifuje, kaj fe je godilo fkusi tifti dnie: 23. Liftanoja difhio Rimzi ftrgl inu musiko sa marfh na vojn
1'ko %
fko; drugI dan svgdo, de Neapolzi ven proti Pvimu derejo. Franzos klizhe vfe Pvimze na po-magaje, zorkve fo saperte, vfe duhovne oppra-? vila jgnajo.- Franzosi fe na odhod perpravlajo y vfe kojne poberajo. 25. dan zhakamo na rezin* katire imajo priditi. Ponozhi fe franzosi tiho prozh poberejo. 26. dan en Neapolz jgsdari po Rimi, osnanuje , de bode Neapolzi fkoro tukaj, Pvimzi vefgli s' njim potegnejo , vpiejo : sdravje Kralu Neapolfkimu; pofgkajo [franzoske maje* 27. dan hodio inu jgsdario Polzi inu Franzosi po Rimi, gonio ludi v'hifhe, fhtazune inu hifhe fo saperte; ftrah povfot. Franzosi ropajo. Sve-zher pridejo eni Neapolzi od prgdne'vojfke, vfi-sgonovi pojejo, franzosi beshe, pgtfto fe jih v* grad S. Mihgla sapre. Ponozhi pride drugi vlak Neapolzov, po vfih oknih fo luzhi. Franzosi v-Hr§le enekrat is grada. 28. dan sjutrej osnani general Burkard povgla fvojiga Krala, dobre po-* nudbe, inu poftavi ftaro rimfko oblaft v' poprej-fhno mozh.
1
29.	dan obpoldne pride fam Kral s' sadno vojfko, pot je bila s'fuknam pogernena inu s' zvetjam potrgfena , kodar je jgsdel. >
30.	dan vjamejo Neapolzi ngkitfre franzose, katiri fo fe potaknili inu fkrili. Popoldne d-pre Kral en magasin olja, inu ga dober kup naprodaj poftavi. Rimzi polni vefela.
1. dan Grudna* rezhe Kral franzosam v' gra-& S. Mihgla, de naj fe s'lepo podado, al oni , ' , fo
fo fpuftili farno duhovne ittu kavalerje* kar fo Vjgtih im?li; fizer pa fo r^kli, de fe miflio braniti do sadne kaple kervf. Rral perpravla, grad s' filo popafti, perpravla sakope inu sa ftrgl. Franzosi ene krat s' drobisham ven vftrgle. 4. Grudna vftane hrup : Neapolzi fo per m?fti ( Ca-ftellana pet ur cd Pvirna tepeni. Strah velik, v-fi fe sapgrajo v' hifhi; tnenio , sdaj bo franzos fp?t tukaj. Al ta rezh ni bila r§f; pravio , de Neapolzi fo m^fto Caftellano franzosam vsgli. Pvimzi fo perpravleni fe braniti ^ inu franzose gerdo prejeti. Rral je dal oblaft zlies Pvira fhti-rim gofpodam v'roke, ti fo Principe Aldobran-dini Borghese . inu Principe Gabrieli, Marchese Mafsiini, inu Cavalier Ricci,J
Dofti frebra inu slata fe je najdelo , kar fo ga franzosi naropali, inu fkrili. 7. dan Grudna pravio, general Mak fe je~Jakina podal, inu fe s'generalain Colli fklenil, katir tukaj okrog jRi-ma Neapolfko vojfko komandira.
Franzia
Franzoske novize dofti govorg od pfenaa* ganja, de nararezh franzosi na lafhkim Neapol-2e premagujejo; al fe dobro de franzosi fp fhe Ig malo na Rimfkim nasaj dobili
Is Egipta tudi dobre rezhi od Bonaparta pifhejo, al fhe lg ftare rezhi, katire fo jefgni fe godile*
Dala)
Dalaj pravio, otok S, Domingo nemifli s* Anglio potegniti , temuzh franzosam perjatel o-ftati.
Raflait.
Vfe je tiho, v Ji zhakajo na franzoski odgo, vor, kaj porezhejo na sadne ngmfhke ponudbe inu pervolenja«
Anglia.
Anglesi miflio natiliama ngkam mahniti; o-fem regimentov kojnikov bo na barke naloshe* nih, tudi ene trume pgfhzov. Kam pa fo namg-neni, fe nemore nizh svfdeti.
Anglia potrebuje 29. million fterlin liber davka sa to Igto. Ta sa nefe bliso 380, million gol-dinarjov.
tktavia*
Anglejzi fo fe perkasali na batavfkih brg-gih s' dofti barkami, pravio, de otg na fuho fto-piti. Tudi je befgda, de fo v'Niederlandi ng* kaj, vojfke na fuho djali, inu pomozh perpela-li Niederlandzam.
Ngrnjko,
Franzosi fo fe mozhno nasaj potegnili na fpodni Rajni; vfe grgde proti Shvajzu. Tudi {fo hitgli v' Niederland. General Jourdan je fhel| od i fpodne Rajne v' Strasburg. Kara to kashe , de fe is ngmfhkiga prozh potegujejo , nehzhe nevg,