I F R A N ( K I' L A X I N A : KAKO SE JE RAZVILA LOŠKA POKRAJINA Človeku se zdi. da je površje Zemlje iiespreinenljivo in je bila Zemlja vedno takšna kot je sedaj. Sicer opazujemo, da se z gorskih .sten krušijo skale, da reke menjavajo svoj tok in preoblikujejo strugo itd., vendar so (o tako majhne spreniendse. da ostaja pokrajina \ bistvu eimka. Človeško življenje je prekratko, da bi mogli zapaziti kake bistvene razlike v oblikah zemeljskega površja. Sile. ki spreminjajo Zemljo — to so krčenje zemeljske skorje, voda, led, menjavanje, temperature itd. — delujejo,sicer neprenehoma, toda silno počasi, če jih presojamo z vidika človeškega življenja in celo z vidika vse človeške zgodovine. Toda misleči človek najde v naravi pOlno dokazov, ki pričajo o tem, da se je ttidi zemlja razvijala, da tudi kamnite plasti nastajajo in izginjajo, da je marsikje, kjer so sedaj celine z gorovji, v davnini valovilo morje in nasiprotno, da je bilo kopno tam, kjer je danes morje. Lepo zaobljeni prodniki, ki jih vidimo v Traškem grabnu sprijete \' trdno plast, nam jasno govorijo, da je prednica današnje Save nasula Sorsko polje s kamenjem, ki ga je prinašala z Alp. Okameiu"la lupinica morskega polža, ki je vklenjena v apneno plast na Ratitovcu, nam dokazuje, da je bilo pred davnimi dobami tod morje in se je gorovje dvignilo z morskega dna. Ko proučuje znanstvenik-geolog oblike in sestavo zemeljskega površja, si iz takšnih dognanj ustvarja sliko o pokrajini v da\uini in o njenem razvoju. Ker ve, koliko časa se morajo usedati na dnu morja drobne lopinice neznatnih živalic, da se iz njih napravi 1 cm debela plast aipnenca, presoja po mogočnosti apjienih skladov, ki se kažejo v gorskih stenah, da je bilo tam pred toliko in toliko milijoni let morje in 80 živela v njem taka in taka bitja. Od tistih davno davnih časov, ko se je zemeljska krogla toliko ohladila, da se je Jia površju strdila v zemeljsko skorjo, je preteklo po zelo približnih cenitvah geologa Zeunerja iz leta 1952 okoli tri milijarde let. Pred približno 500 milijoni let so bile živali in rastline že toliko razvite, da so se njihovi deli ohranili v okameneli obliki. Ko je namreč živalca poginila, je obležala na morskem dnu in razne usedline so jo toliko zatrpale, da ni segnila, ampak so jo sno\i vz morja počasi prepojile in je na ta način okamenela. Preteklost zemeljske skorje deli geolog od tistih časov dalje, ko so se ohranile prve okamenine ži\ ih bitij, v tri vekove: stari zemeljski vek ali paleozoik (trajal okoli 518 milijonov let), srednji vek ali mezozoik (124 milijonov let) in novi vek ali kenozoik (58 milijonov let). Po značilnih okameninah, ki jih najde v plasteh, loči v vsakem veku še posamezne formacije. Ko se j e sredi k a r b o i i s k . e f o r m a c i j e v paleozoiku pred približno 230 milijoni let zemeljska skorja počasi krčila in gubala, da so se dvignile Osrednje Alpe, je bilo vse loško ozemlje še pod morjem. Vode, 47 ki so se stekale z novega kopna, so prinašale v plitvo pribrežno morje pesek in glino in to se je usedalo na morskem dnu. K a r b o n s k i p e š č e n j a ki i n s k r i l a v c i , ki so se oblikovali iz tega materiala, so pri p>oznejšem dviganju morskega dna prišli na kopno in danes ležijo na površju v velikih ploskvah od Sopotnice do Hotavelj, okoli Luše in Javorij, od Sv. Andreja do Bukovega vrha in okoli Oselice. V času p e r m a , zadnje formacije paleozoika, ki se je končal pred približno 180 milijoni let, je bil del loškega ozemlja že na kopnem. O tem nam pričajo peščenjaki, ki so nastali na suhem in tvorijo sedaj precejšen del loškega hribovja od Hrastnika nad Praprotnim čez Breznieo do GABROVO S POTI NA LUBNIK Vas stoji na werfenski'h plasteh, ki dajo na površju prhlšo obdelovalno zemljo in ki na njih izvira talna voda Foto TT. Planina Sv. Andreja in vse hribe Žirovskega vrha in na obeh straneh Hobovščice. Vzpetine iz tega g r o d e n s k e g a p e š č e n j a k a so položne in nizkih oblik. Meja med kopnim in morjem se je takrat večkrat menjavala. Iz plitvega perniskega morja izvirajo a p n e n c i , ki so sedaj razgaljeni v ozkih progah na severni strani Koprivnika in pri Sv. Barbari. Tudi te apnence so zemeljske sile v poznejših dobah dvignile iz morja v višine. V zemeljskem srednjem veku ali m e z o z o i k u je morje vedno bolj vdiralo v ozemlje loškega hribovja. V začetku t r i a d e , prve mezozojske formacije, ki je trajala nekako 30 milijonov let, j e bilo naše ozemlje večinoma pokrito s plitvim morjem. Na njegovem dnu so se nakladali rdečkasto obarvani peščenjaki in glinaisti skrilavci. V mnogih zaplatah segajo ti \v e r f e >n s k i p e š č e n j a k i sedaj na površje in so precejšnje važnosti za človeka. Kajti skupaj s spodaj ležečimi permskimi in karbonskimi plastmi so za vodo nepropustni, medtem ko apnenci, ki so naloženi nad njimi, vodo propuščajo. Zato so na njih pogosti studenci. Ker so prhki in se lahko razkrajajo, je na njih povsod obdelan svet, to so tiste značilne hribovske njive z vijoličasto rdečkasto zemljo. Voda in možnost obdelave je povsod privabila človeka in so zato ob teh zaplatah postavljene hribovske kmetije Ln vasi, n. pr. Gabrovo in Kovski vrh. V nadaljnjem, času triade je naše kraje pokrivalo globlje morje, del sredozemskega morja Tetide, ki je ločilo kopno severne Evrope od afriško-arabsko-indijske celine. Na dnu takrat- | 48 (lega morja so se usedali apnenci in dolomiti, v katerih se j e ohranilo mnogo okamenelih školjk in jih zato imenujemo š k o l j k o v i t e p l a s t i . Te sestavljajo današnje vrhove Sv. Jošta, Križne gore, Lubnika, Mladega in Starega vrha. Iz globokega triadnega morja izvirajo tudi svojski š k o f j e l o š k i p l o S č a s t i a p n e n c i , ki se kažejo okoli in okoli mesta od Krevsa do Podpulferce in od Dobravca čez Sten in Hribec do Hoste ter so nam dobro znani iz kamnolomov (»pruh«) za Skončnikom in pod Hosto. V takratnih morjih so živeli veliki glavonožci a m o n i t i , sorodniki današnjih hobotnic. Imeli so spiralasto zavite lupine in te so se tu in tam ohranile okamenele v apnencu. Lupino nekega amonita opazimo v zidu pri crngrobski cerkvi POGLED Z BLEGOSA PROTI VZHODU Stari, Mladji vrh in Lubnik, zgrajeni iz školjkovitega apnenca, so ostanki miocen^ike polirajine. Police z /aselkom Podvrh in Cetena ravan (južno od Starefia vrha) in polica nad Zetinti (spredaj) so ostanki pomiskcga ravnika t. j . dna Poljanske doline pred ledeno dobo. Ves ta svet razen vrhov je sestavljen iz palcozojskih skrilavcev in peščenjakov in je močno razkosan od tekočih voda Foio ing. J. Juoan na zgornji plošči blizu vodnjaka. Zemeljska skorja tudi v triadni dobi ni mirovala, čeprav je bil to na splošno dokaj miren čas. Morsko dno se Je spet dvignilo, morje je postalo plitvejše in so se v njem nalagale snovi z bližnjega kopna. Iz njih so nastali s k r i l a v c i , kakršne vidimo na Kobili in na ozemlju od Bodoveilj čez Hrastnico proti Osovniku. Ko se je nato morje poglobilo, so se v njem odlagali debeli skladi k a s i j a n s k e ga a p n e n c a in d o l o m i t a , ki se nam kažejo od Hotovlje pri Poljanah proti Lučinam. Po ponovnem dvigu morskega dna so se v plitvem pribrežnem morju usedli tako imenovani r a b e l j s k i s k r i l a v c i , p e š č e n j a k i in l a p o r j i . Vidni so na obeh straneh srednjega dela Brebovnice, kjer gre cesta iz Gornje vasi v Lučine. Proti koncu triade je bilo morje nad našo pokrajino spet globlje in kopno daleč odmaknjeno od njega. V tistem toplem morju so živele številne korale in kamenotvorne alge. Ogrodja odmrlih živalskih skupin so se kopičila na morskem dnu in se strjevala v kamnite sklade. Na ta način sta nastala tako imenovani d a c h - s t e i n s k i a p n e n e c , ki danes tvori vsa slemena in vrhove Ratitovca iii bohinjskih gora, ter g l a v n i d o l o m i t , ki so iz njega kopa Blegoša in vrhovi na obeh straneh doline Kopačnice. Od konca triade dalje se je del loškega ozemlja spet dvignil nad morsko gladino. V času naslednje, t. j . j u r s k e f o r m a c i j e , ki je trajala okoli 25 milijonov let, se je vlekel južno od današnjih Julijskih Alp podolgovat otok in so se ob njego- ^'ih obalah odkladali v ozkem in plitvem morju skrilavci. Ti sestavljajo 49 danes vse južno podnožje Ratitovca ad Suše čez Zali log in Sorico \ dolino Zadnje Sore. Znani so pod imenom z a l i l o š k i s t r e š n i s k r i l a v^ci, ker dajejo v kamnolomih nad Zalijn ilogom skril za pokrivanje streli. V zadnji mezozojski formaciji, t. j . v k r e d i , ki je trajala nekako 70 milijonov let, je bilo loško ozemlje ves čas kopno. Iz tistega časa namreč ni pri nas nobenih usedlin. Morje se je razprostiralo šele južneje od našega ozemlja in njegove usedline tvorijo današnje površje kraškega sveta. V mezozojskih morjih so poleg amonitov, školjk, polžev, koral in drugih PRTOVC IN' RATITOVEC Vrhovi Ratitovca so iz gornjetriadnega dachsteinskega apnenca, ki so ga gorotvorne ailc narinile na inlaijšc kamenine. Prtovč stoji na visoki pontski polici preprostejših živiili živele še ribe kostnice, na kopnem se je namesto drevesastih praproti razširilo iglasto drevje, na velikih celinah pa so takrat vladali ogromni plazilci-savriji in se pojavljali prvi ptiči in sesalci. Gilbanje zemeljske skorje, ki se je narahlo dogajalo že od srede mezozoika, se je v novem zemeljskem veku ali k e n o z o i k u močneje nada- Ijevailo. Posebno t e r c i a r , s katerim se je kenozoik začel pred približno 58 milijoni let. je bil čas burnih dogajanj. Ozemlja so se dvigala, skorja se je zaradi silnega pritiska marsikje prelomila in so se nekatera ozemlja ob takih prelomnicah dvignila v še večjo višino, druga pa so se ugreznila in so nastale prostrane kotline kot n. pr. Ljubljanska kotlina, ki je ločila Julijske in Kamniške Alpe in j e njen del tudi Sorsko polje. Med plasti starejših usedlin se je ponekod razlila žareča snov iz zemeljske notranjosti in so tudi na današnjih slovenskih tleh nastali vulkani, ki so bruhali lavo na površje in raztresali v okolico prah in pepel, n. pr. nad Mozirjem. Tndi loško ozemlje je zajelo živahno premikanje. Plasti morskih u.sedlin, ki so do tedaj ležale več ali manj ravno, so notranje zemeljske sile nagubale, da istoje ponekod zelo strmo, in jih dvigale vedno višje. Od vzhoda je segal dolg morski ?aliv preko današnje trboveljsko-zagor^ke kotanje v Ljubljansko kotlino in čez našo pokrajino proti Bohinju. V ta zaliv so nanašale reke debelejše kose triadnega apnenca s sosednjega hribovja. Med naneseno kamenje se je iz morske vode izločal apnenec in kosi so se v dolgi dobi sprijeli v trdo la^boro ali konglomerat. Ta o l i g o c e n s k i k o n g l o m e r a t sestavlja sedaj Kamuitnik in pokrajino do Trnja in preko Crn- 50 groba ter pobočja Za gradom s Krancljem vred. Pri nadaljnjem dviganju je namreč morski zaliv izginil, plasti konglomerata pa so prišle v višjo lego. Ker so sestavljene iz čistega a;pnenca, jih je deževnica močno topila in so se na njih razvile prave kraške vrtače in podzemeljske jame. ki jih poznamo iz okolice Grebenarja (lijakaste vdolbine od Kranclja proti Vincarški grapi in Za brajdo, Gipsova jama. Marijino in Migutovo brezno). V istem časvi so v vzhodnem delu tega zaliva prišli pod vodo prostrani gozdovi in so se ohranili kot rjavi premog pri Hrastniku, Trbovljah, Zagorju. VHOD V KEVDERC Kakor v oligocenskem kongionRTatu Za gradom so vode razjedalo tudi čifti jaclistoiiiški apnenec pod vrhom Lubnika in ustvarite jamo, ki visi proti severu in ima odtoJ< proti SelšMci Folo Fr. Planina V mlajšem terciaru se j e naše ozemlje še dalje dvigalo, morje pa se je vedno bolj umikalo na eno stran proti Sredozemlju, na drugo proti Panonski nižini, ki je zasuto morsko dno. V zaičetku mlajšega terciara, t. j . v m i o C e n u , je bilo loško hribovje precej visoko in so vode tekle od glavnega slemena mnogo više nego danes. Kadar so imele veliik strmec, so se zajedale v globino, vrezavale grape in spodaj nasipale prod in pesek. Kadar je pa dviganje zastalo, j e njihova moč opešala in se niso več zajedale v plasti, pač pa so se vijugale sem in tja ter odnašale material z obeh bregov in ustvarjale vedno širše ravnine. Kotline, kjer je moč tekoče vode čisto ponehala, so pa zasipale. Na ta način se j e naše ozemlje vedno bolj uravnavalo. Ko je ob začetku zadnjega oddelka terciara, t. j . p l i o c e n a , spet nastopilo splošno dviganje našega ozemlja, so dobile tekoče vode spet večji strmec im so vrezavale v m i o c e n s k i r a v n i k nove grape in doline. Prvotne višine so se ohranile ob razvodju, t. j . v Ratitovcu, v slemenu od Porezna čez Blegaš proti Lubniku in v Tošču ter Pasji ravani, a tudi tem razvodnim hrbtom so napravile strani bolj strme. Za časa pontskega mirovanja v starem pliocenu, ko je bilo Panonsko morje le še zaliv Pontskega, t. j . današnjega Črnega morja, se je naše ozemlje spet uravnalo. Deli p o n t s k e g a r a v n i k a so ohranjeni v iprostonnem Žirovskem vrhu, v oseliških hribih, okoli Leskovice, Cetene ravani, v Gabrški gori, Sv. Ožboltu, Igalah pa v Davči, Martinjvrhu, policah od Danj čez Prtovč proti Dražgošam in dalje okoli Sv. Mohorja in Rovt nad Sv. Lenartom. V teh višinah se je v tistem davnem času razprostirala ravnina naše pokrajine in so tekle prednice današnjih voda. Izpod Blegaša so se odtekale takrat 51 •proti zahodu k današnji Cerknici. Del pontskega ravnika se je ob dolgi . prelomnici od Podlonka proti Besnici dvignil in ustvaril današnjo planotasto Jelovico. Podobno menjavanje dviganja in mirovanja zemeljskih plasti se je ponavljalo vse do današnjega časa. Vode so tudi pontski ravnik razrezale in ga prepredle z grapami in dolinami, potem so pa spet te doline uravnavale, da so dobile ravno dno. Ko so spet dobile večji strmec, so se spet zajedale v uravnano dno in dolble dalje v globino. Od nekdanjega višjega dolinskega dna so se ohranile tu in tam ob straneh dolin p o l i ce ali t e r a s e . Profesor Svetozar IleSič našteva v Poljanski dolini devet sistemov takih teras. Na mnogih od njih stoje kmetije in zaselki, ki se SORICA Vas in polje sta našla prostor na policah, ki so mlajše od pontskih, Hoč (1512 m) ia Porezen (1632 m) sta iz kredneffa apnenca, njihovo podnožje pa iz skrilavcev, kalcjšnc kopljejo nad Zalim logom za strešni skril. Dolina Zadnje Sore je imela verjetno v pont'ik;i dobi zvezo z Baško dolino čez preval pri Petrovem hpdii (na sliki za macesnom) Foto Fr. Planina zdijo Z dna doline, kot da so res spravljeni na polico. Vsak od nas pozna te police, n. pr. pri Stanišču, pri Muretu, pri Gabrovem, pri Sv. Volbenku, v Desni nad Virškom, pri Sv. Tomažu, Križni gori itd. Najmlajše terase spremljajo Soro na obeh straneh. Na eni od njih je zidan zgornji mestni trg Škofje Loke. Dobro so vidne od Sovodnja proti Lipici, Godešiču in Retečam. Tam, kjer so sedaj Sorsko polje in ostale ravnine Ljubljanske kotline, je bila v mlajšem terciaru globoka udorina. Ze takrat «o jo vse reke, ki tečejo z gora vanjo in skoznjo, stalno zasipale s prodom. Prodniki so se ponekod scementirali v laboro, kakršno vidimo pod Godešičem, v Traškem grabnu in ob Savi. Pri Jami j e labora tako trda, da so delali iz nje mlinske kamne, kar je ravno dokaz, da je zelo stara, torej verjetno iz terciara. Posebno močno je zasipala Sorsko polje reka Sava v p l e i s t o c e n u a li l e d e n i d o b i , ki je nastopila nekako pred milijon leti. Temperatura ozračja se je takrat polagoma znižala za nekaj stopinj in posledica tega je bila, da sneg v Alpah nad 1300m višine tudi poleti ni več skopnel. Ločnica večnega snega se je torej pomaknila 1200 m nižje kot je danes. V gorovju so se kopičile snežne mase in se polagoma spreminjale v led. 52 Zaradi teže so l e d e n i k i počasi polzeli v doline in drsali pod seboj (>dkru5eno kamenje ter ga nosili tudi na sebi. V nižjih legah so vedno bolj topneli in tam, kjer se je ledenik stalil, so se kopičili nasipi kamenja in peska, ki jim pravimo m o r e n e a l i g r o b l j e . Taka morena se vidi v Sorici pri cerkvi, kar priča, da je v Selško dolino segal jezik bohinjskega ledenika čez preval Rob med Črnim vrhom in Možicem, ali pa je bil aia planoti med Lajnarjem, Možicem. Črnim vrhom in Kačjim robom posebni ledenik, ki je nasul moreno tudi v Sp. Danjah med vasjo in cerkvijo. Dva manjša odcepka ledenika pa sta segala čez Rovtarico na Jelovici v zgornji del grape Cešnjice, Ratitovec je pa imel pod vrhom svoje, sicer CERKliV V .SPODNJIH U.\N'].\H Na tt'j pol/ici je ledenik na.sul svojo grohljo Fnlo Fr. Planina majhne ledenike. Toda vsi ti ledeniki so kaj malo prispevali k oblikovanju loške pokrajine. Mnogo večji učinek je imela ledena doba na naše ozemlje s tem. da je Sava valila izpod velikega ledenika, ki se je končaval tam, kjer sedaj stoji Radovljica, velike množine proda in ga nasipala v kotlini, kjer jo sedaj Sorsko polje. Prinašala je tolikšne mase kamenja, da je reko Soro kar odrinila na najbolj južni rob kotline in še sedaj teče čisto pod Osovnikom in Homom. potok Žabnico pa je potisnila z zasipi na zahod pod Planico. Med črto. kjer se sedaj vrstijo vasi Bitnje, Zabnica itd., in hribovjem od Jošta do Križne gore so nasute mase produ zajezile vode, da so nastala jezerca, ki o njib priča velika množina gline in ilovice, značilnih jezerskih usedlin. Te usedline sedaj izkoriščajo nekatere opekarne. Med ledeno dobo so živele na današnjem slovenskem ozemlju nekatere posebne živali, od njih sta posebno znamenita mamut in jamski medved. Na loškem ozemlju do sedaj niso še nikjer našli njihovih kosti. Marsikdo je mislil, da izvira rebro, ki visi v crngrobski cerkvi in je dalo snov za pripovedko o ajdovski deklici, od nekega mamuta. Toda prof. Ivan Rakovec, ki je kost natančno preiskal, je ugotovil, da je to rebro kita. Kitova okostja marsikdaj naplavlja Atlantski ocean na zahodne evropske obale. V davnih stoletjih je morda kak graščak dal prinesti to rebro z velikimi stroški od Atlantika k nam in ga daroval romarski cerkvi, ker muzejev takrat še ni bilo. Vse loško ozemlje je bilo verjetno v ledeni dobi pokrito z gozdovi. Tudi o 53 clo%eku, ki se je razvil proti koncu terciara in je v ledeni dobi že živel j na sedanjih slovenskih tleh, niiso do sedaj našli Jia loškem ozemlju še \ nobenih sledi. Ce uporabimo časovno merilo, ki z njim geolog meri dobe pred seda- < njim geološkim^ časom, tudi za zadnjo geološko dobo — h o l o c e n ali o l u v i j , moramo reči. da ta traja še pravo pravcato malenkost. Po za-j ključku ledene dobe je preteklo samo okoli 10.000 let. Podnebje je spetJ milejše, večni sneg v Alpah se je umaknil v višine nad 2300 m, živali, ki sal bile prilagojene hladnejšemu j)odnebju, so šle za njim ali so izumrleJJ razvilo se je sedanje živalstvo in rastlinstvo. Človeštvo, ki je v ledeni dobil živelo najpreprostejše življenje in uporabljalo le najenostavnejše orodje inl orožje iz kamna in kosti, je začelo hitreje napredovati. Našlo je kovine,! najprej baker in bron, potem železo. S prvimi ohranjenimi zapiski oTien-1 talskih narodov začenjamo šteti z g o d o v i n s k o dobo. Zemeljske sile^J ki so milijone in milijone let oblikovale zemeljsko površje, niso prenetalei ampak delujejo še prav^ tako — stalno in neopazno. Le včasih nas kak nenadni dogodek v naravi opozori, da se naša pokrajina še vedno razvija, Tod zdrsi plaz s hriba in potegne novo potezo v obraz pokrajine, tam se usede zemlja s pobočja in zdrkne v dolino, nenadni nalivi povzročijo poplave — kakor je bila katastrofalna poplava v Hrastnici leta 1926 —< in prestavijo vodno strugo v grapi. Yoda, sneg in led, zmrzal, veter sa vedno na delu in še neprestano rišejo nove črte v lepo sliko naše pokrajin^ Pridružuje se jim še človek, ki krči gozdove, obdeluje zemljo, zajezuje vodovje, postavlja svoja bivališča in spreminja naravno pokrajino v kulturno, da gradi sebi in bodočim pokolenjem boljše življenje. K temu mu mnoga pripomore izobrazba. Cim bolj doumeva dogajanja v naravi, tem bolj postaja gospodar nad pokrajino in si olajšuje življenje. J VIRI; >S. Ilešič; Sikflfjcloško hribovje, Gcogr. vestnik XIV, 19*58. S. liešif: Terase na Gorenjski ravnini, Geogr. vestnik X[, l^i^. F. Kossniat; Erlilnteningen zur geolog. Karte Bisclioflael] ii. ItJrJa, \VJrn 1<))0. A. Melik: Bohinjski kfdenik, Geopr. vestnik 1929/30. A. Melik: Nova glaeiološka -dognanja v Jnjijskih Alpali, Geogr. zlKirnik 11. t9i4. A. Melik; Slovenija I, (95'5. I. Uakovec; H geologiji Kraiijsko-sorškega polja, Geogr. vestnik XIV, 1940. 1. Rakovec; Prispevki k