ALI JE PRASLOVANSKA BESEDA BOG'
IRANSKA IZPOSOJENKA?
Ivan Grafenauer
Ker sem moral napisati za Enciklopedijo Jugoslavije kratek članek »Bog«
v jugoslovanski etnografiji, tam pa spornih vprašanj ni bilo mogoče reševati,
je treba to opraviti v strokovnem glasilu. Gre za načelna in metodična vpra-
šanja, ki jih je sprožil France Bezlaj s člankom »Nekaj besedi o
slovenski mitologiji v zadnjih desetih letih« (SE III—IV, 1951,
341—53). Na str. 347—49 skuša B. obrezvrednotiti dejstva, ki sem jih v raz-
pravah o slovenskih kozmogonskih bajkah in o Bogu-daritelju ugotovil, in
ovreči na teh dejstvih sloneča izvajanja. V tem, kako je to storil, tiče tista
načelna in metodična vprašanja.
Najprej načelno vprašanje: Ali je sploh komu mogoče znanstveno
presojati spise, ki jih ni niti pošteno prebral? To je hud očitek, vendar pa je
glede odstavka, ki govori o mojem delu, utemeljen. B. pravi (str. 347) : »... ta
(t. j. akademik Ivan Grafenauer) je svojo tezo (sc. o preprostem monoteizmu
starih Slovanov) do sedaj objavil že trikrat, najprej v Bogoslovnem Vestniku
XXIV, 1941 »Bog-daritelj ...«, str. 57—97, nato v Etnologu XIV, 1942 »Prakul-
turne bajke pri Slovencih« in nazadnje v »Narodnem pesništvu«, separatnem
odtisku (sc. iz leta 1945) iz... Narodopisja Slovencev« II (ki je 1952 izšel).
Ko bi bil B. vzel v roke sam BV XXIV, bi bil videl, da je izšel leta 1944; ker
pa navedba v spisu samem na str. 74 omenja že »odstavek o Narodnih
.povesticah v Narodopisju Slovencev II«, ki bo izšel v založbi Klas, na str. 86
v op. 56 pa se spet omenja Narodopisje Slovencev II, »ki je v tisku«, B. tega
ni prebral in je imel poslednjega izmed navedenih spisov za prvega. Historiat
teh spisov je namreč tale: Najprej sem jeseni 1940 predaval v Slavističnem
društvu o »Prakulturnih bajkah v slovenščini«.' Spis o mengeški in šišenski
bajki — rokopis je bil z vsem prvim, Zupaničevim, Etnologom XIV (1941)
zbombardiran v beograjski Državni tiskarni — torej ni bil napisan med
vojno, kakor trdi B. (str. 347); izšla pa je razprava (G L), spet prirejena po
ohranjenem konceptu — čakati ni kazalo, ker je smrt prežala tudi pred
mojimi vrati — v drugem, Ložarjevem, Etnologu XIV (1942). Drugo sta
bila odstavek o praslovanskem verstvu (str. 30—31 in op. 35, str. 74) ter kul-
turno in literarno primerjalna obravnava naših bajk (str. 50—60) v spisu
»Narodno pesništvo« za Narodopisje Slovencev II, ki naj bi bilo izšlo 1944,
pa se je usedel nanje s korekturami vred nacistični prosvetni komisar (ali
' Glede na to, da prave prakulture, t. j. prve kulture človeštva sploh, ne
poznamo, marveč le m ade njene odrasleke, bi pravzaprav morali govoriti le
o bajkah in pripovedkah starolovskonabiralnih kultur. Ker je pa ta označba
preokorna, rabimo izraz »prakulturni« v tem drugem prenesenem, ne v prvot-
nem pomenu.
238 Ivan Gratenauer
kaj je že bil) dr. Koschier in so vse to izkopali iz njegovega urada šele po
razsulu nacizma; posebni odtisk je nato izšel 1945 (G III), z vso knjigo 1952,
vsekakor za tretjim, po izidu drugim spisom, veroslovni razpravi »Bog-
daritelj ...« v BV (G II, konec leta 1944). Kratek povzetek je izšel potem še
1946 — spet ne po Bezlajevem »med vojsko« — v Koroškem zborniku, 289
do 292, v spisu »Slovensko slovstvo na Koroškem, živ člen vseslovenskega
slovstva«, »I. Praslovenska doba. Verstvo in bajke«. B. tega ne ve.
To je prvo dejstvo. Drugo je tole: B. pravi (548): »Grafenauer sklepa na
podlagi Prokopijevega poročila, dokaj samovoljne razlage besede bog in dveh
slovenskih bajk ,Od kod je človek' in ,Od kod je naša zemlja", da so pra-
slovanske verske predstave istovetne s predstavami pastirskonomadističnega
verstva, po Schmidtovi teoriji iz tretjega prakulturnega kroga na severu (po
Montandonu iz sedmega A, arktično-subarktičnega).« V tem zloženem stavku
je skoraj toliko napak, kolikor je sestavin; pravilna je samo beseda o Proko-
pijevem poročilu. »Dokaj samovoljna razlaga besede bog« je po Vondraku,
Bernekerju in Waldeju navedeni prvotni pomen sti. bhagas, ki ne pomeni samo
dodeljeno, »delež« idr., ampak tudi tistega, ki dodeljuje, »dodeljevalec, daro-
valec« (G II, 60, G III, 30 in op. 55, str. 74; prim V o n d r â k , Vgl. Gramm. I
(1906), 259, 282; Berneker, SEL I, 67; W a 1 d e - P o k o r n y, VWIg II, 127
in 128). Ali je B. ta mesta prebral in kontroliral? K temu mestu je treba do-
dati še tole Bezlajevo trditev (n. m.): »Semantična podobnost osnovnega po-
mena iransko-slovanske (tudi indijsko-frigijske) besede bog (torej razlaga le
ni bila samovoljna!) z besedami, ki so za ta pojem v rabi pri subarktičnih
narodih, je prav lahko slučajna in samo rezultat tabuističnega nadomestka.«
Torej zverina bog nekak enaček zverini medvedu (med-jed). B. pač ni prebral
— kajpak tudi ne preveril sledeče mesto v G II, 60: »Juž. Arapaho med Osred.
Algonkini pa ga (N. b.) kličejo: ,Moj Oče, Mož tam zgoraj, ti Stvarnik, ti
Daritelj jedil!'« (UdG II, 751, tudi 725). To mesto v Schmidtovem delu Urspr.
d. Gottesidee II (1929) je iz dela G. A. Dorsey, The Arapaho Sun Dance:
the Ceremony of the Offerings Lodge (Field Columbian Museum, Pubi. 75,
Anthropological Séries, vol. V, 1905), str. 39; molitveni klic se je rabil pri
vserodovni ceremoniji Sončnega plesa. Klic ima na sebi prav toliko tabui-
stičnega, kakor klic v Homerjevi Odiseji, VITI, 335: Hermes, Kronionov sin,
spremljevalec, delitelj blaginje! Sovrétov prevod (1951), str. 114.
Bezlaj kajpak mesta v G II ni prebral — morda ga je z očmi preletel —
preveril pa ga gotovo ni.
D a 1 j e ! Tisti »dve slovenski bajki«, na podlagi katerih po B. velike
stvari sklepam, imata sicer pri Trdinu v Nevenu VII (1858), 60 (reprodukcijo
gL G III, 52) res nadpisa »1. Odkuda čovjek«, »2. Odkuda nam zemlja«, so
pa to, kakor jasno pravim (G I, 10; G 11, 76; G III, 53), tri bajke s štirimi
inačicami, mengeška o ustvarjenju sveta in o ustvarjenju prvega človeka —
ki nista istega izvora — ter k prvi dolenjska inačica, ki jo je pa Trdina z
mengeško kontaminiral (Verske bajke, št. 1), šišenska bajka o ustvarjenju
zemlje z motivom poniranja. Mimo teh treh Trdinovih bajk (štirih inačic)
pa sklepam to, kar sklepam, še po dolgi vrsti drugih slovenskih kozmogonskih
bajk, prakulturnih in mlajših. A o tem v nadaljnjih izvajanjih. Konec stavka pa
je naravnost potvorba — pač nezavedna, nastala iz površnega branja. Naj B.
le navede tisto mesto, kjer jaz trdim, »da so praslovanske verske predstave
istovetne« s katerimi koli predstavami tega ali onega kulturnega kroga. Saj
sem dokazal slovenskim bajkam podobnih potez (posameznih motivov in
motivnih nizov) v bajkah cirkumpolarnih lovskonabiralnih rodov raznih raz-
Praslovanska beseda bog' 259
vojnih plasti, v bajkah jelenjepastirskih nomadov v Evraziji in še mlajših in
drugačnih kultur, sadilsko-lunarnih in totemistično-solarnih verstev in bajk
in s tem pokazal, da slovanska mitologija ni tako preprost pojav, kakor si
mnogi domišljajo, ampak zelo sestaven, težko pregleden sklop iz raznih
kulturnih plasti, pa sem poglavitne plasti tudi pokazal in označil, ne le pra-
kulturno s preprostim monoteizmom [henoteizem (347) to ni, ker ta je tak
politeizem, pri katerem izmed več enako veljavnih bogov kličejo kot edinega
in najvišjega tistega, ki je človeku prav tedaj v zavesti], ampak tudi mlajše,
ki so povzročile naklon k politeizmu, pa medsebojni boj teh nasprotujočih si
vplivov. Delo kajpak še davno ni opravljeno, pospešil pa ga ne bo tisti, kdor
doseženo — hote ali nehote — pači. — No, in končni del zgornjega stavčnega
sklada: V njem se enači pastirskonomadistična kultura (verstvo) s »tretjim
Schmidtovim prakulturnim krogom na severu«. Kdor je prebral moje tri
spise ali je etnološki strokovnjak, bo vedel, da stavek zamenjava tretjo sku-
pino Schmidtovih tako imenovanih primarnih kultur — prvih kultur, ki so
si začele dobivati sredstev za preživljanje s tehnično izpopolnitvijo lova, kar
je omogočilo stalno naselitev (A), ali s predelovanjem narave, sadilskim (B)
ali pastirskonomadskim (C) — s tretjim naselitvenim valom, ki je po B i r -
ketu-Smithu^ prinesel preko Behringovega preliva (ne več zemeljske
ožine) v Ameriko človeka s kulturo lova ob lednih preduhih, s čimer je bilo
človeku šele omogočeno življenje na mrzlem severu. Kdor pa ni strokovnjak
in mojih spisov ni prebral, bo moral misliti, da je ves ta galimatija moja
preja.
Nadalje pravi B. (348): »Prakulturne bajke pri Slovanih, s katerimi
operira Grafenauer, pa so omejene na dva motiva pri Trdini in na en
ukrajinski motiv, kar pa je vendarle premalo za tako dalekosežno sklepanje.«
Zgoraj sta bili še dve Trdinovi bajki, zdaj pa pri Slovencih samo še dva
motiva. Bezlaj misli kajpak na dve bajki, dokazuje pa s tem, da ne zna
ločiti pojmov motiv, motivni niz, pripovedčni ali bajčni obrazec. To pa je
neznanje pripovedčnoprimerjalne abecede! Pa samo dve pripovedki? Že
Trdinove so, kakor smo videli tri v štirih inačicah; k temu pa pride še 6 le
malo premenjenih prakulturnih bajk (Trdinova Verska bajka, št. 3 IG II,.
80; G III, 56: prvotni raj, prvi greh in kazen]; Trdinova Nar. pripoviest,
št. 3 [G II, 80 s., G III, 56 s.: Poviest o božjem kokotu]; prvi del Trdinove
Nar. pripoviesti št. 5 [G II, 82, G III, 57 s.: preskušnja moči med Človekom,,
enačenim z N. b., in Kurentom, Temnim mesecem); Št. Kuhar, CZN 1911,
str. 59, št. 52 [G I, 11, G II, 77: Potrs, o zemlji, ki počiva na ribi]; isti, n. d.,
str. 61, št. 59: Sonce pravo, mesec levo božje oko; SNP, št. 292—93. Jezus in
svet noseča riba |G I, 11, G II, 77, G III, 31, z op. 38-39 na str. 75]); 2 pra-
kulturni, močno spremenjeni, v treh inačicah (Trdina, Verska bajka št. 2
[G II, 71, G III, 54—56: Postanek rodovitne prsti iz trupla lunarnega Praočeta,
enačenega z N. b.j; Trdina, Nar. pripoviesti, št. 4 in Bile, Novice 1857, 67:
^ Kai Birket-Smith. The Caribou Eskimos I. Descriptive Part, II. Analy-
tical Part (Report of the Fifth Thüle Expedition 1921—1924, vol. V), Copen-
hagen (1929), 310 in 420 str. — Isti, Contributions to Choppewayan Ethnology
(isti Report..., vol. VI, No. 5), Copenhagen (1930), 115 str. — Isti, več krajših
sestavkov v strokovnih revijah Internationales Archiv für Ethnologie XXIV
(1918). Anthropos XXV (1930), Ethnologische Studien I (1929). Journal des-
Americanistes de Paris N. S. XXII (1930). — P. W. Schmidt, UdG VI (1935), I. Ab-
schnitt, Die arktisch-nordamerikanische Kulturgruppe, I. Kap. Die allgemeirt
ethnologischen Zusammenhänge, str. 23—31.
240 Ivan Grafenaller
Kurent reši človeka iz potopa [G II, 85 s., G III, 59]) in dve pastirskonomadi-
stični (Trdina, Nar. pripoviesti, št 5 druga polovica, G II, 82 ss., G III, 58 s.:
Kurent, hudobno višje bitje Temni mesec, zapelje človeka z opojno pijačo
v greh; Rutar, Goriška, Gradiščanska I, 114 s., G II, 81, G III, 57: Hudoba
pretrga Bogu vrečo s kamenjem, da se izsuje in nastane kamniti Kras).
Skupaj je torej 13 slovenskih kozmogonskih bajk v 15 inačicah. Nekoliko več
ko »dva motiva«. — In kaj je z osamljenim ukrajinskim »motivom«? G I, str. 3
in 28—29 ponatiskuje eno celo inačico, Vahylevicevo, našteva pa še
5 drugih, Nowosielskega (str. 3, op. 4), Golovackega, Kost o ma-
rova, Afanasjeva, Dragomanova (str. 29, op. 12—13): ponirniki so
trije golobi, trije angeli, oz. sv. Peter, sv. Pavel in naš Gospod. B. pa je
pozabil omeniti še most, ki vodi od Trdinove mengeške inačice preko Evrazije
v Ameriko: predvsem stavek iz Golubine knjige, »što zori utrennija i
večernija, svetel mësjac i castyja zvëzdy začalis' ot očej božiich«, in sorodni
bajeslovni motiv pri N e n c i h-Samojedih, pri pigmejcih Semangih v Ma-
laji, v starem Egiptu, da je Sonce desno dobro oko N. b ja. Mesec pa levo
slabo oko (G I, 12, op. 3). Danes dodam lahko še dvoje spopolnil: Š t. Kuhar,
CZN 1911, str. 61, št. 59: »Stare mamice pa rade pravijo, ka je sunce pravo,
mesec pa levo bože oko;« H. Birjukov, Cajka, izd. Molodaja gvardija
(1947), 179 s.: »Govorjat, zvezdy — eto glaza angelov, čerez kotoryje bog na
ves' mir smotrit«
Površno branje je povzročilo tudi Bezlajevo trditev, da se do Nahti-
g a 1 a (SR III, 1950, 141) še nihče ni »obregnil ob Malovo podajanje« slovenske
mitologije. Ali nisem v svojih spisih dovolj jasno izjavil, da bo treba vse,
kar se je do zdaj pisalo o naših ljudskih povesticah in o našem bajeslovju,
vnovič preveriti po virih, in sicer ne kupoma cele skupine, ampak vsako
bajko, vsako pripovedko in pesem posebej? (G III, 30, 52 idr.) Ali nisem iz-
recno povedal, da potvorbe M. S. M i 1 o j e v i ć a , ki se Mal nanje sklicuje,
niso uporabne kot vir? (G II, 89, op. 64.)
Vse te in podobne nevšečnosti bi se B-ju ne bile zgodile, ko bi bil bolj
kritičen do samega sebe, ko bi bil vsako trditev, ki jo je hotel zavrniti,
natančno preštudiral in navedel z naslovom dela in z mestom, tako pač,
kakor sem jaz v svojih razpravah navedel vire, pa tudi mesta za trditve, ki
sem jim nasprotoval. B. v odstavku, ki govori o mojem delu, ni navedel niti
enega takega mesta.
Zdaj še metodična vprašanja: Glede moje ugotovitve o Trdi-
novih besedilih, da »so se inačice našle pri etnološko starih in najstarejših
narodih zunaj Evrope šele po objavi ustreznih Trdinovih bajk ali pa so bile
priobčene v spisih, ki so bili Trdinu nedostopni« (G III, 53; pr. G I, 14, G II,
74), pravi B. (348—49): »Čeprav trdi Grafenauer, da Trdina še ni mogel poznati
literature (!) o tem motivu, vendar s tem še ni rečeno, da v kakšnem poto-
pisu iz tistega časa ne bi mogel najti opombe, na podlagi katere je pofilozo-
firal po svoji navadi.«^a — Najprej moram utrditi, da nisem ničesar na slepo
Glede presoje Trdinovih bajčnih besedil v Nevenu 1858 je prišel urednik
Trdinovega Zbranega dela Janez Logar na osnovi literarnohistoričnih kri-
terijev do istih izsledkov kakor jaz na osnovi narodoslovnih. Takole pravi
(Trdina, Zbrano delo IV, 1952, str. 361 s.): Vse kaže, da je (sc. Trdina)
edino o počitnicah leta 1855 skušal zapisovati ljudsko izročilo vsaj do neke
mere v znanstvene namene po zgledu svojega prijatelja Matije Valjav ca,
s katerim sta šolsko leto 1854/55 spet predrugovala v Varaždinu. Valjavec
je tedaj že vestno zapisoval kajkavsko narodno blago; Trdina je najbrž po-
Praslovanska beseda bog' 241
trdil; kar sem rekel, sem prej preveril po vset virih, ki sem jih uporabil in
kajpak tudi navedel; Bezlaj je imel možnost, da resničnost preveri, pa je
svojo domislico izrekel čisto na slepo. — Da ne gre za literaturo o enem
motivu, ampak o virih za vrsto etnografskih besedil, tu ni treba več ponav-
ljati. Pri preverjanju, kdaj so bili viri priobčeni, sem dognal, da je mimo
Vahilevičeve kolednice, ki Trdinovima besediloma iz leta 1858 ni mogla rabiti
za vir,^b izšel pred 1858 samo en važen tekst, Walam Olum, sveta rodovna
kronika rodu Lenape ali Delavarov; to so izdali najprej (netočno) C. S. Raf-
fln es que, The American Nations (1836), nato Squier, American Review
(febr. 1849), nato v Beachovih Indian Miscellany (1877), v 15. izdaji Drakeovih
Aboriginal Races of North America, naposled je oskrbel kritično izdajo D. G.
B r i n t o n , The Lenape and their Legends, with the complete text and Sym-
bols of the Walam Olum (Brinton's Library of Aboriginal American Litera-
ture Nr. V, Philadelphia 1885). Nemški prevod s komentarjem pri Schmidtu,
n. d., II, 417—22. B. ima zdaj priliko, da tisti sloviti potopis, ki naj mu prav
da, zares poišče; za najdbo mu bo hvaležna ne le slovenska, tudi svetovna
znanost. Pa resno! Ali so take zračne domislice, z ničimer podprte, v znan-
stvenem razgovoru sploh mogoče? Ali morejo fantazmi spraviti dejstva s
sveta?
B. dalje pravi (349) : »O etimologiji imena Kurent še ni mogoče izreči
dokončnega mnenja. Kelemina (GMS XXV—XXVI, 1944, 112) prinaša nove
doneske v potrdilo nekdanje Štrekljeve razlage iz romanščine (sc. Cori-
corante za kuranta v Majarjevi inačici v SV XXXIV, 1878, 86 s.).Grafenauer-
jeva paralela Kurent-Keremet (se. mong. Kurjumes) se opira samo na zvočno
podobnost. Ker so direktni ugrofinsko-slovanski jezikovni vplivi povečini
mlajši in ne obsegajo celotnega slovanskega ozemlja, je Grafenau er jeva
etimologija še težje verjetna.« — Grafenauerjeva etimologija se ne opira
samo na zvočno podobnost. To je pri jezikih s tako različnim glasoslovjem
sploh težko preceniti; labilnost vokalov ob sorodstvu ali enakosti konzo-
nantov govori za etimologijo: finski Keremet, mong. Kurjumes : slov. Kurent,
Korent, Korant, Kuret, Koret, Kurat, Korat, pri kajkavcih Koren. Važnejša
od glasovne oblike je stvar: Wörter und Sachen! Keremet in Kurent sta oba
lunarno hudobno višje bitje. Temni mesec; njuna vloga v kozmogonskih
bajkah je natanko ista. Tudi Kurent ljudskih obredov (z volovskim! rogovi)
je čisto jasna poosebitev Temnega meseca, takisto mož v Luni. Kot staro
mitološko bitje je Kurent bistveno starejši ko kateri koli naš stik z Romani
v Italiji. Ime Kurent torej ne more biti italskega izvora. To drži ko pribito.
Da pa je prišlo Kurentovo ime pozneje v pravljice o Veselem bratu. Močnem
kovaču ipd., je povzročila preprosta etimologija. V tem pogledu od svojih
izvajanj v G I, 38 s., G II, 82—87, G III, 48—49, 58—59, nimam ničesar pre-
klicati. Bezlajev ugovor o poznih stikih med Slovani in Ugrofinci ne drži;
Fincem in Laponcem sorodni rodovi jelenopastirskih nomadov so v IV. stoletju
pr. n. e. prebivali v dosegu grške kolonije Olbije ob ustju Hypanisa-Buga
(G I, 57, G III, 54). Sicer pa Bezlajev ugovor zaradi ne vseobčega stika Ugro-
leti 1855 poskušal svojo srečo pri iskanju bajk v Šiški in Mengšu; za to dobo
namreč poroča, da se je tega blaga ohranilo zelo malo (prim. ZD II, str. 364
in 365). A ker se v jeseni 1855 z Valjavcem nista več sešla v Varaždinu,
Trdina je namreč odšel na Reko, začetega dela pozneje ni več nadaljeval.
Nekaj tega blaga pa je leta 1858 objavil v reškem listu »Nevenu«.
Isto velja za Baragov »Opis navad in zaderžanja Indijanov polnočne
Amerike«, Lj. (1837), kar je ugotovil Janez Logar, Trdina, ZD IV, 378.
16  SloT. etnograf
242 Ivan Grafenauer
fincev (Predugrofincev!) s Slovani za besedo Kurent ne velja, ker je ta samo
slovensko-kajkavska, pa ne vseslovanska beseda.
Prav bistveno i)ovezanost besede s predstavami in stvarmi je treba
poudariti tudi nasproti sledečemu Bezlajevemu ugovoru zoper mojo — ne
samo mojo — odklonitev iranskega izvora besede bog (348): »Besede bog ne
moremo ločiti od cele skupine iranskih izposojenk v slovanščini, omejenih
v glavnem na kulturne in moralne pojme. Poleg skupnega imena za ogenj —
tudi vatra je iranska beseda — moramo uvrstiti v to skupino tudi svet, nebo,
sram, div, kazen, kajati, gatati, vpiti, zli in topor, zdrav, vlas, briti in več
manj gotovih.« Logika Bezlajevega izvajanja je tale: Besedi hlev in skedenj
sta germanskega izvora, zato tudi svinjak, ovčjak, gumno, petro, prekladi;
ali: hiša, čumnata, kamra, so (latinsko-)nemškega izvora, zato tudi okno, vrata,
peč, pozad... In prekladi (= petro) imajo s skednjem pač več opraviti kakor
bog s sramom ali z britjem. Pa tudi iranski izvor zgoraj naštetih besed ni
tako »gotov«, kakor pravi B. Za ogenj in v i g n i c e prim. kor. çgnis
(ognis?) Walde, VWIg (W) L 323; za svçt kor. suento- W IL 525'<^; za neb-o,
-es- kor. enebh- W I, 131 in Kluge EWDi\ 411, s. v. Nebel: hetit. (starejša od
perz.) nebiš; za sram kor. k'ormo- W I, 463; za d i v kor. dei-, deia, sti.
divyati W L 7^4 Berneker, EWS (B) I, 202, 203; za kazen, kazati kor.
quek', quök', quek's W 1, 511, B 496, 497; za kajati kor. quei- quoi W I, 509,
B L 469; za gatati kor. 3. guet- B L 296, prim. W I, 672; za z d r a v (s'drav')
kor. der'ua W I, 806 za vlas kor. uel--f-k" W I, 297; prim. isti koren -f--n-
volna, -(--k-no vlakno, -i--t- vlat, -1--d- stcksl. vlas' »las«; za briti, broj
kor. bhrei- W H, 194, B I, 87: broj B L 95: br'jg, briti. In tudi perz. t ab ar
je prav tako predperz. beseda kakor slov. topor predslovanska (O š t i r ,
Vorindog. Metallnamen in Alteuropa, Arhiv za arban. starinu... IV, 31, 37):
hebr. Tubai, asir. Tabal, maloaz. tho-pol/r ...
Načelno pa velja, da je treba za vsako besedo ali korensko besedno sku-
pino ugotoviti izvor posebej, ne kar kupoma, v zavojih in polah, kakor pravi
Nemec. Pri tem je treba upoštevati ne le zvočno podobo besede, ampak tudi
predstave in stvari, ki jih beseda zaznamuje. Sicer pa je iranomanija
prišla v modo v dobi, ko je B e n f e y vsemu pripovednemu blagu vsega sveta
iskal virov v Indiji, ko so dualistično kozmogonijo vsega sveta izvajali od
Irancev — Dähnhardt je celo ugibal (Natursagen I, 1907, 58, 74, 91, 110 —
prim. G II, 71), kako so prišle take bajke iz Irana — k Indijancem v Ameriko.
Tedaj so tudi kulturni historiki in lingvisti začeli izvajati iz iranščine slo-
vanske besede versko-nravnega pomena, češ da nizkokulturni, v rahlih
^0 K besedi sv^i pravi dunajski Indogermanist Wilh. Hävers, Die Re-
ligion der Urindogermanen im Lichte der Sprache, Handbuch der Religion-
geschichte, II. Die Religionen der alten Völker und Kulturen, Verlag Herder,
Wien (1951), str. 706: Das av. spanta »heilig« ist identisch mit den baltisch-slav.
Wörtern für »heilig«: abg. su§t', russ. so jat, lit. éventas, Grundform * svanta-.
Man hat sich vergebens bemüht, diesen Wörtern die Bedeutung »heilig« zu
nehmen und sie zu erklären aus einer »notdürftigen Anpassung eines alten
heidnischen Wortes an christlichen Sprachgebrauch«. Demgegenüber vgl. man
die treffende Formulierung bei S. Feist (Kultur, Ausbreitung und Herkunft
der Indogermanen, Berlin, 1915, S. 28), wo er mit Bezug auf vorstehende Worte
für »heilig« sagt: »Ihre ganz gleiche Bedeutung und die eigenartigen Formen,
die eine Entlehnung in historischer Zeit ausgeschlossen
erscheinen lassen, bürgen für ein ursprachliches Vorhandensein des
Wortes.«
Praslovanska beseda bog' 245
rodovnih zvezah brez državne ureditve živeči Slovani niso mogli imeti takih
duhovnih pojmov in so jih dobili z besedami vred od visokokulturnih go-
sposkih fevdalnih zasužnjevalcev, Irancev.
Benfeyevo naziranje je pravljično-literarnoprimerjalna veda že davno
zavrnila v pravšne meje; naziranje glede kozmogonskega dualizma je kul-
turnohistorično narodoslovje zadnjih desetletij zaobrnilo prav v nasprotno
smer, ko je ugotovilo začetke dualizma v subarktičnih lovsko-ribiško-nabi-
ralnih kulturah, in dognala njega dalnji razvoj v pastirskonomadskih in
mlajših kulturah; ta narodoslovna veda je utrdila tudi, da je naziranje o
odsotnosti višjih duhovnih pojmov pri rodovih in narodih s preprostimi kul-
turami puhel predsodek, ko so ti pojmi pri njih redoma čistejši in jasnejši
kakor v civilizatorično višjih kulturah. S tem so izpodnesena tla tudi lingvi-
stični iranomaniji. Ta sicer v germanistiki že prej ni prav uspevala. Ko je
Viktor Hehn v svojem epohalnem delu Kulturpflanzen und Haustiere
(1870, 423, ^1874, 46, 506) mimo slov. besede bog iz iranščine izpeljal tudi
nemško besedo Goit, mu to ni obveljalo: germ. *guđha iz ide. *ghu-to-m: ide.
ghau-, gha- (= sti. hu- »bogove klicati«, stcksl. z'oa-ti »klicati«) + -to- pri-
pona trp. pret, deležnika + subst. pripona -m: ghu-to-m torej = »tisti, h kate-
remu se kliče«. Prim. priimek sti. Indra puru-hutâ »mnogo klicani« (Kluge^',
212—13, prim. Walde-Pokorny I, 529—30 s. v. g' h a u ä , g' h a u - »rufen). In
zanimivo (G II, 62): »tako pa imenujejo N. b. Minsi iz rodu Lenapov: Pa'tu-
wamas ,Ta, h kateremu treba moliti' (UdG II, 413)«. Schmidtov vir pa je M.
R. Harrington, Religion and Cérémonies of the Lenape (Indian Notes
and Monographs, New York, Heye Foundation 1913). Tudi glede iranskega
izvora slov. besede bog soglasje ni takšno, kakor nam ga predstavlja Bezlaj.
L. Schroeder, Arische Religion I (1914), 286 ss., z njim P. W. Schmidt,
Ursprung u. Wesen d. Religion (1930), 44 s., jo imata za skupno last satemskih
narodov; Berneker SEW I, 67 imenuje iranski izvor zgolj dozdevek (läßt
vermuten), Walde-Pokorny drugo možnost poleg prvotne sorodnosti
(urverwandt oder — — —), indogermanist W. Hävers in drugi znameniti
avtorji ga odklanjajo (W. K o p p e r s , Urmensch u. sein Weltbild, Herold,
Wien 1949, 178).^ii Čas bi že bil, da bi se ob teh dejstvih, zlasti pa ob besedi
Gott zamislili tudi slavisti glede besede bog, saj so razmere pri njej prav iste,
le da je besedni in pomenski izvor iz korena *bhag- »deliti« še bolj prozoren
in so narodopisne vzporednice še bolj številne in prepričevalne.
Razlog za izvajanje slovanske besede bog" iz iranščine označuje Ber-
neker, SEL I, 67, le-tako: Das Zusammentreffen der slav. und der irani-
schen Wörter in der spezialisierten Bedeutung »Gott« läßt vermuten,
daß die Slaven das Wort von den iranischen Scythen übernommen haben
''đ Wilh. Hävers, n. d. (gl. op. 2 c), str. 707, op. 5, pravi o besedi bog':
Auch dem Slawischen fehlt deivos, und zwar nach L. v. Schröder (Ar. Rei. I,
564) hier deswegen, weil die Slawen die ausgeprägtesten Ver-
treter der Bhagas-Bog-Völker sind, bei denen der Name und der
Begriff Bog die allgemeine Gottesbezeichnung (deioo-, deva-) total verdrängt
hat. Das slaw. bog' wird in der Regel als Lehnwort aus dem Iranischen be-
trachtet. Ich betrachte es mit L. v. Schröder (Ar. Rei. I, 286 ff.) als boden-
ständig, besonders weil durch die in den Jahren 1938/39 von W. Koppers
durchgeführte Expedition zu den Bhil im Nordwesten des zentralindischen
Gebietes eine neue, für Schröders Ansicht sprechende Situation geschaffen
wurde. Vgl. dazu jetzt auch W. Koppers in »Corona Amicorum«, S. 102,
mit Anm. 34.
16*
244 Ivan Grafenauer
(Hehn, Kulturpflanzen und Haustiere ['1902], 44; So 1ms en, Kuhns Zeit-
schrift f. vergi. Sprachforschung [od 1852 dalje] XXXIV, 49; Hirt, Die Indo-
germanen I, II [1905—1907], 589). — Walde-Pokorny, Vrgl. Wb. Ig II,
128, ocenjuje »slutnjo« glede stcksl. bog' takole: urverwandt oder von den
iranischen Sprachen übernommen; s. zum Slav. Berneker, 66s. mit Lit.
Oglejmo si zdaj sami, koliko slutnja zaradi »specializacije« pomena »bog«
velja. Beseda BOG izhaja iz
ievr. kor. *b h a g - »dodeliti, za delež določiti ali (prv. medialno?) kot
delež, jedilni obrok dobiti« (Walde, n. d., 127; prim. Berneker,
n. d., 66—67). Bistveno besedno gradivo je tole:
Sti. bhajaii »dodeliti«, bhak-tâ-m »obed«, bhakšati »je, použije«, želelno:
bhikšate »izprosi« = av. bag- (bažat) »za delež namenjen(o) biti«, baxta deležu,
»za delež dodeljen (o)«, samost. »določeni delež, določba usode, pos. neugodna«,
baxsaiti »ima ali daje delež« = gr. phageîn »jesti« (prv. za jedilni obrok do-
biti), éphagon »pojedel sem«.
Sti. bhagas »bogovom dodeljeni delež pri daritvi«, »blago, sreča« = av.
baga- baya- »delež, usoda«, pOs. ugodna = stcksl. in občesl. -bog- v sestavah
»delež, blaginja, sreča« : strcksl. bog-atü »pMsios, dives« (t. j. z mnogimi deleži,
mnogim blagom, imetjem), bogafstoo »plutos, divitiae«, bogateti »pluteö, dives
sum«; u-bog-ü »penes, pauper«^ (t. j. brez deleža, brez blaga, blaginje), ne-bog-ü
»talas miser«, »athlios miser, infelix, nesrečnik, ubožec« (t. j. brez blaga, brez
sreče), uboz'stvo »penia, paupertas«; v današnjih slovanskih jezikih še mnogo
drugih izvedenk iz teh besed in iz korena; kot star ostanek je oceniti morda
besedo bog = usoda v metliškem reklu, ki ga nam je ohranil Miklošič: zlega
boga uživa z menoj vred (Plet. I, 39 po Miki.; Miki., Lex. Pal., 38), B. in W.,
n. m., razlagata ta izrek: »genießt ein böses Geschick«; v slovanskih jezikih še
mnogo novih izpeljank; = lit. bagotas »bogat«, lit. ubagas »ubog«, lot. nabags
»nebog«.
Sti. bhagas »dodeljevalec, gospod, priimek Savitaru in še enemu Adityi«,
novoi. Bhagavan, bhilski Bagvan, obojim priimek-ime N. b.* = av. baga- »go-
spod, bog«, nperz. bag- »bog« = frig. Bagatos »Zeus Phrygios«, Hesychios (prim.
gr. Loto-phâgoi (od phageîn »jesti«) »Jedci lotosa«, ljudstvo v Homerjevi Odi-
seji IX) = prasl. stcksl. bogu »daritelj«, prv. priimek N. b., tako v pogodbah
kijevskih knezov z Bizantijci in v Nestorjevi kroniki (G II, 67—70), razumel ga
^ Za gr. ptochós »mendicus, berač, beraški« stoji v Marianskem četvero-
evangeliju (izd. Jagič 1883) 21-krat nišf (Mt 5, 3; 11, 5, 19, 21; 26, 9. 11; Mk 10,
21; 14, 5. 7; Lk 4, 18; 6, 21; 7, 22; 14, 20. 21; 16, 20. 22; 18, 22; 19, 8; Jan 12, 5.
6. 8; 13, 29), samo v treh primerih ubogu (Mk 12, 42. 43; Lk 20, 3 — v zadnjem
primeru pa je že grški izvirnik iz zgolj stilističnih razlogov zamenil tik spredaj
stoječi pravilni izraz chéran penichran »viduam pauperculam« (Lk 21, 2) z iz-
razom chéra ptoché, v vulgati pa vendarle vidua pauper). Za gr. pénës »pauper«
stoji v evangelijih (Lk 21, 2) in listih (2 Kor 9, 9) vedno ubog-, v psalmih
takisto le s tremi izjemami (Ps 10, 4; 21, 27; 68, 34), gl. Jagić, Entstehungs-
geschichte d. ksi. Sprache (^1913), 408. — Beseda ne-bog-, ki je v evangelijih
še ni, se rabi v Supr. in drugod le v pomenu gr. talas »miser« »beden, nesrečen«,
athlios »miser, infelix« »nesrečen, nadležen«.
* S častnim priimkom Bhagavan priznavajo in časte privrženci religije
»božje ljubezni«, tako imenovani Bhakti, svoje N. b. Višnu, poosebljeno v Krišni,
in se zato sami imenujejo tudi Bhagavata. Bhagvan imenujejo N. b. tudi razni
jredarijski rodovi v Indiji, n. pr. Bhil, mnogokje tudi Hindujci. (W. Koppers,
])er Urmensch und sein Weltbild (1949), 120ss.; gradivo z odprave k Bhilom
1938—39 je priobčeno že v mnogih debelih zvezkih.)
PrasloTanska beseda bog' 2io
je Še Joan. Eksarh bolgarski (10. stol.) v prevodu Joan. Damascena, De fide
orthodoxa (gr.), kjer pravi: bogom' zovem' boga, nebono bogafstva vsem' of
togo suf; v krščanstvu ime edin. Boga, občno ime za poganske bogove; mnogo
izvedenk in zloženk že v stcksl., še več v slov. jezikih.
Izvedenke iz kor. *b h a g - sd se razširile potemtakem v vzhodnem delu
inde, jezikov, predvsem satemskih (ind., perz., frig., slov., balt.) pa tudi v
grškem jeziku. Pomenski so se razvile iz prvotnega pomena »dodeliti« v trojno
smer glede na dodeljeno stvar: 1. na jed, 2. na imetje, 5. na usodo; vse
troje nahajamo v stari indijščini in po pomenu tudi v slovanščini {ubog »siro-
mak« ne toliko glede imetja kakor glede pomanjkanja hrane; bogat predvsem
glede na imetje; nebog »beden, nesrečen« predvsem zaradi zle usode), samo
drugi in tretji pomen vidimo v iranščini, samo prvi pomen v grščini. Glede
dodeljevalca je šel razvoj v tehle stopnjah: 1. dodeljevalec, darovalec,
ki je kajpak tudi gospodar, gospod tega, kar daruje, 2. priimek N. b., 3. ime
N. b., 4. občno ime božanstev. V stari indijščini vidimo samo prvi dve stopnji,
prav tako v praslovanščini (tretja stopnja je vsaj dvomljiva) ; v novi indijščini
pristopi še tretja stopnja, v stcksl. tretja in četrta; stara iranščina pozna samo
drugi del prve stopnje (gospod) in 4. stopnjo, frigijščina samo 3. stopnjo; v
grščini in baltskih jezikih tega pomena ni.
Razločki med iranščine in slovanščino glede besed in pomenov po vsem
tem niso majhni: 1. besed bogat, ubog, nebog iranščina nima, v slovanščini je
to, kakor spričujejo številne stcksl. in občeslovanske izpeljanke, prastaro do-
mače blago; 2. slovanščina pozna besedo bog v pomenu »dodeljevalec, daritelj«,
iranščina ne; 3. v slovanščini je bog priimek N. b., v iranščini ne; 4. v iranščini
je baga občno ime, v slovanščini je bog to postal šele v krščanstvu. — Vsi ti
razlogi govore zoper to, da bi bila slovanska beseda bog iranska izposojenka.
Kaj pa »specializirani« pomen »Gott-Bog«, ali je to res kaj tako posebno
izrednega, samo enkratnega? Sledeča grška primera kažeta, da je ta pomenski
razvoj nekaj čisto tipičnega, kar se večkrat ponavlja: I. Inde. kor. s m e r -
(gl. W II, 690): gr. merîzo »delim«, meiromai »dobim kot delež«, pf. heimartai
»usojeno je«, heimarméne »usoda«, méros »del, delež, usoda«, moros »usoda,
smrt«, moÎTa »kos, delež, usoda, sreča, nesreča, smrt«, Moîra »boginja usode«;
lat. mereo in mereor »zaslužim, si pridobim« (t. j. dobim delež, si pridobim svoj
delež), lat. merenda »večerja, klajni obrok živini« — potemtakem ves pomenski
razvoj, ki smo ga videli pri kor. b h a g -. — II. Inde. kor. dai-, d i - (W I, 763) :
sti. dati, dyäti »odreže, poseče, loči, deli«, di-ti-s ^razdeljevanje«, dätram »do-
deljeno«, datu »del« idr. = gr. daiomai med. »delim, razdelim«, daitrón »obrok
jedi«, daîs -tós, daîte, daitys -yos »obrok, pojedina, daritev« idr., pač tudi gr.
dalmUn »božanstvo, moško ali žensko, usoda, sreča, nesreča«; prim. ta kor.
podaljšan s -p: däp- (W I, 764): sti. däpayati »deli« = gr. daptu »raztrgam,
razdelim«, dapânë »stroški s pogoščevanjem« = lat. dapino »(jed) na mizo pri-
nesem«, daps »obed, pojedina, zlasti daritvena« = stnord. tafn (*dap-no) »da-
ritvena žival, dar. obed« = arm. taun (*dap-ni-) »svečanost«.
Pri korenih mer-, d ä i - se je izvršil torej isti pomenski razvoj kakor pri
*b h a g - : predstava delitve je prešla v predstavo dodeljevanja jedil
pri obedu, dalje sredstev za preživljanje vsega rodu in vseh ljudi, dalje na
dodeljevanje imetja in usode, sreče in nesreče, življenja in smrti. Tudi pred-
stava dodeljevalca je prešla od družinskega očeta ali redovnega sta-
rešine na nebeškega Očeta, N. b., gospodarja vsega sveta, lastnika vseh
sredstev za preživljanje, gospoda nad življenjem in smrtjo. Pri tem pomen-
skem razvoju očitno ni šlo več za besede, ampak za predstave o svetu in
246 Ivan Grafenauer
njegovi ureditvi, ki so bile last neke kulture in njenega verstva. In to kul-
turno gibanje je zajelo znaten del indoevropskih narodov, domala ves vzhod
od Indije do Grčije, od Frigije do zakarpatske domovine Slovanov.
Izhodišče tega gibanja ni bilo med sîimimi Indoevropci. Vsem tem je
bila skupna predstava N. b. kot neba, in sicer svetlega neba, predstava, ki
jih veže s pastirskonomadskimi kulturami: pri Nencih je N. b. Num »nebo«, pri
Ugrofincih Jumo »nebo«, pri Starih Turkih (Hunih idr.) in Altajskih Tatarih
Tängri-Tengere »nebo« v zvezi z besedo kagan-kan »vladar, cesar«'' in drugimi
priimki, pri Mongolih »Večno nebo vladar«, pri afriških Galla Waka »nebo«,
pri afriških Massai Ngai »nebo, dež«.«
To ime iz inde. kor. dei-, d e i ä - »svetiti se«, sti. d y ä u s »nebo« (W I,
772), se je ohranilo pri Indijcih (sti. dyaus-pitâ »nebeški oče«), Grkih
(Zeus, Dio s iz djeus), Italikih in Rimljanih (osk. Diuvei, lat. Jupi-
ter, Jovis iz Djoveis; osk. d eu vai »divae«, lat. deus, divus [prim.
dives »bogat«]), Keltih (gal. Devona, stir. dia, stkimb. duiu-, stkorn.
duy, bret. doué), Germanih (stnord. Tyr, agis. Ti g, stnem. Zlo, Zlu),
Baltijcih (stprus. d e i w Ja] s , od tod finsko tei was »nebo«, lit. di e va s).
Na vzhodu je velika vrzel, kamor je vdrlo ime bhagas-bog : Slovani niso
ohranili imena iz kor. dei - (div, divo je pač iz kor. dîv-, sti. divyati
»sveti se« W I, 774), Perzijci, ki imenujejo N. b. Ahura Mazda »veliki
gospod« tudi »velikega baga«, pa so iz starega božjega imena (daiva)
naredili hudega duha. Pri Perzijcih se je torej bil boj med starim N. b. z
imenom »Nebo« z novim imenom »Baga«, in novo je zmagalo. Drugače pri
Indijcih, Grkih in Baltijcih: v Indijo novo ime ni prišlo kot novo N. b.,
ampak kot nov priimek in nova predstava N. b. in tako je ostalo do danes;
le pri nekaterih staroselskih rodovih je postalo to ime N. b. (Bhil: Bhagvan) ;
pri Grkih se novo ime N. b. ni prijelo, ostal je glagol phageîn in pomenski
razvoj kor. mer - in dâi - k božanstvu; Baltijci so sprejeli od Slovanov nekaj
besed korena b h a g - (bogat, ubog, nebog), pa ohranili staro božje ime N. b-ja.
Resnica pa, da med seboj tako oddaljeni Indijci in Slovani soglašajo glede
uporabe imena bhagas-bog kot priimka N. b., ne kot občnega imena, spričuje,
da je to bilo prvotno in da so se Perzijci od tega prvotnega oddaljili. Staro
N. b. »Nebo« pa je postalo »daeva« »hudobec« pač šele v dobi Zaratusthrovega
verskega prevrata (8. stoletje pr. n. e.).
Kdo naj bi bil prinesel to novo predstavo o N. b. k vzhodnim Indo-
evropcem, za to danes še nimamo nobenega podatka. Da so močni in obsežni
zunanji kulturni valovi vplivali na Indoevropce, nam pričajo arheološke
najdbe ter nasprotje med bolj poljedelskimi zahodnimi Indoevropci in skoraj
čisto nomadskimi vzhodnimi Arijci ob njihovem vstopu v zgodovino. Pač pa
lahko doženemo, kje so tiste predstave o N. b. daritelju doma. Ze 1936 je
dejal Al. C 1 o s s (Wiener Beiträge zur Kulturgeschichte und Linguistik IV,
629, op. 51) : »Im Baga-Titel steckt zweifellos der alte Lebensmittelspender der
arktischen Welt. (Vgl. den Iljambertje bei den Samo jeden.)« Nadrobneje sem
to razložil jaz v G II, 60—61, G III, 74, op. 35. Tu naj dodam le še vire, iz
^ Po njem se imenuje najvišji gorski sklop v sredini gorske vrste Tjan'-Šan'
(malo svz. od 42" N, 80°EGr.) pik Chan Tengri (6995 m) s sosednim pikom
Pobedy (7439 m).
" Za Nence-Samojede gl. Schmidt, UdG III, 343 ss., V, 805 ss., VII, 612 ss.,
za Stare Turke UdG IX, 1—67, pos. 54, 58, za Tatare UdG IX, 71—454, pos.
136 ss., za Galla UdG VII, 27 ss., za Massai, n. d., 335 ss., za Ugrofince in Mongole
Al. Closs, Wiener Beiträge zur Kulturgeschichte u. Linguistik IV, 636, 640, op. 33.
Praslovanska beseda bog' 24^
katerih je P. W. Schmidt navedene podatke povzel: pri Vzh. Algonkinih
v svzh. Labradoru (UdG VL 518) Prof. John M. Cooper The Northern
Algonquian Supreme Beeng, Primitive Man, Wash., D. C. vol. VI, Nr. 3, 4 (1935),
73, sporočilo dr. Williama D. Stronga: Daritelj hrane, Daritelj hrane
loDcem; pri Juž. Arapaho med Osred. Algonkini (UdG II, 723, 751): gl. zgoraj
str. 238; pri rodu Joshua v Sev. Kaliforniji (UdG II, 331 ss.); zapiski bajk L.
Feranda iz leta 1900, priobčil L. S. Frachtenberg, Journal of American
Folk-Lore XXVIII (1915), 224: Xomaläei »Daritelj«; pri pigmejskih negritih
rodu Svzh. Isneg (UdG III, 289, 300 po M. Vanoverberg, Negritos of
Northern Luzon, Anthropos XX, 1925, 435 s., Negritos of N. Luzon agan, Anthro-
pos XXIV, 1939, 230) ima N. b. Bayagâm priimek »Lastnik divjih merjascev«,
k njemu molijo: >To ti darujemo, Gospod, da bi nam račil divje svinje daro-
vati«; pri Nencih-Samojedih ima N. b. Num priimek Ileumbartje ipd. (Islavin,
arh. Benjamin), kar pomeni po arhim. Benjaminu (UdG VII, 613; Etnogr.
sbornik Rus. Geogr. obščestva IV [1858] 56, cit. L. Kostikov, Etnografija
IX—X [1930], št. 1—2, str. 116) »Dajalec življenja, življenjske dobe«; drug pri-
imek se glasi »Varuh živine, živinoreje« (UdG VII, 612 s), saj »njegovi so vsi
divji severni jeleni na tundri, pa je tudi varuh črednih jelenov« (UdG III, 347) ;
viri: Kostikov, n. d., 121, Zitkov, Poluostrov Jamal, Zapiski Imp. Rus. Geogr.
obšč. po obščej geogr. II (1913), 226 idr.). — Podatki glede priimkov Lastnik,
Lastnik vesoljstva so: za Lenape Wawenock (UdG V, 486) Frank
C. Speck, A Study of the Delaware Indian Big House Ceremony, Public, of
the Pensylvania Histor. Commission, II, Harrisburg (1931), 523; za Vzh. Algon-
kine Crée in Montagnais v vzh. Labradoru (UdG VI, 513, 518): prof Cooper,
n. d., 55; za sev. Saulteaux Ojibwa (UdG VI, 551) pis. pojasnilo dr. A. I.
Hallowella k imenu N. b. Kadabénd'iget v spisu Some empirical aspects
of North. Saulteaux Relig., Amer. Anthropologist N. S. XXXVI, 1934, 322: »Go-
spodar, Lastnik« z emfatičnim pomenom »the Boss of Bosses, the Orvner of
Orvners«.
Ze spredaj (str. 238) sem temu dodal še Homerjev priimek Hermesu »delitelj
blaginje« (Od, VIII, 335) ; 10 vv. poprej imenuje vse bogove pred Hefajstovimi
vrati »delivci blaginje« (Od, VIII, 325) ; Bhili v Indiji pa kličejo Bhagvanu
v jutranji molitvi (Koppers, n. d., 123) : »O daritelj žita, bodi mi danes dober...
ne brani nam k žitu in obleki« in več inačic.
S tem soglaša tudi Prokopijeva označitev N. b. Slovenov in Antov iz
sredine VI. stoletja: Sloveni in Antje... verujejo namreč, da je en Bog (bog?),
gospodar bliska, stvarnik vsega in sam edini Gospod..ob zgledu kaže, da
je tudi gospodar nad življenjem in smrtjo.
' Prokopios, BelL Goth. III, 14 (F.Kos, Gradivo I, št. 33, str. 28): Sklavenoi
/e kai Alitai... theon men gar héna ton tes astrapes demiurgon hapânton
kyrion mónon auton nomîzusin eînai...« Ker v gr. besedilu ni ločil, so preva-
jali poprej (Gr. I, 25): »Verujejo v enega boga, ki nareja blisk in gospoduje
čez vse...« (ločili so: ton tes astrapes demiurgon, hapânton k. m____); v G II,
63, III, 75, op. 35, sem priobčil Sovretov prevod s svojim popravkom, ki ga
je S. potrdil: »Verujejo... d enega boga. Moža (boga) bliska, stvarnika vsega
in edinega gospoda...« (ločitev: ton tes astrapes, demiurgon hapânton, ky-
rion ...). V novem prevodu Bog. Grafenauerja in A. Sovreta (Zgod.
časopis IV, 1950, 98, op. 444) je izboljšan stavčni sklad, hkrati je v prevod
osebkove skupine vnesen doslej neopazen, vendar možen smisel (da je eden njih
bogov...), demiurgon pa je spet zvezan z astrapes: »Kajti oboji verujejo, da je
eden njih bogov, stvaritelj strele, edini gospod vesoljstva...« Novi stavčni sklad
sem v zgornji prevod kajpak sprejel, subjektno skupino pa sem tako pre-
248 Ivan Gratenauer
Vse priimke, ki jih daje Prokopij N. b-ju Slovenov in Antov, nahajamo
tudi pri raznih rodovih arktične in subarktične stare lovske kulture: starin-
skemu izrazu Mn tes astrapesi: pa ustreza kar vrsta priimkov N. b. v vero-
vanju teh rodov in narodov, n. pr. Kato, Kalif.: Tšenes »Grom«, t. j. »tisti, ki
pošilja grom« (Pl. E. G o o d a r d, Cato Texts [Univ. of Calif. Public, of Ame-
rican Archaeol. and Ethnol. V, 1909| ; E. M. L o e b, The Western Kuksu Cult,
iste UCP XXX, 1932, 23; UdG II, 44 ss.. V, 3 ss.) — s tem prim. Homer jeve in
orfične priimke Zeusu (op. 7) — Winnebago, prerijski narod: Waßgazera »Ta,
ki nekaj dela«, t. j. Stvarnik (E. Radiu, The Winnebago Tribe [37ti> Annual
Report Bur. Amer. Ethnol. 1915/16, Wash. 1925], 284, 438; UdG II, 604) — prim.
zg. navedene priimke o Daritelju, Lastniku, Gospodarju. Z vsem Prokopijevim
stavkom pa primerjaj veroizpoved poslanstva poganskih turških Chazarov
pred bizantskim cesarjem (Žitje Konstantina Filozofa VIII, 1) : »Zdavnaj
poznamo samo enega Boga, ki je nad vsemi, in njemu se klanjamo
na vzhod...« in napitnico chazarskega kagana vpričo Konstantina Filozofa
(n. d. IX, 2) : »Pijem v ime enega Boga, ki je ustvaril vse stvar-
stvo.« (Grivec, Cvetje 8 [1936], 62, 65.) Opozorilo W. Marquarta, Über
das Volkstum der Komaner, Abh. Kön. Ges. d. Wiss. Göttingen. Phil.-hist. Kl.
XIII (1914), 34, 134; cit. UdG IX (1949), 62, 59.
Tudi to, da Prokopij ob enem N. b., ki o njem govori, omenja sicer réke
in nimfe (povodnike, vile) ter daimone, t. j. božanska bitja nižje vrste (v slov.
bajkah Praoče Svetli mesec. Nebeški petelin-Sonce, Človek — Hudobno višje
bitje Temni mesec, Keremet-Kurent, ki človeka zapelje v greh), molči pa o
drugih »bogovih«, dobro soglaša z bajkami in verovanjem starolovskonabi-
ralnih rodov severnoameriških arktičnih kultur, tudi še evrazijskih jelenje-
pastirskih nomadov. Dejstvo pa, da Prokopij o drugih »bogovih« molči, do-
kazuje hkrati — ker je hotel »poročati le o tem, kar je Slovenom in Antom
skupnega« — da nobeno izmed imen za N. b. ali njegove odcepitve, kakor
vedel, da se more razumeti (kakor gr. besedilo) na obojni način — gramatično
pravilnost starega prevoda priznava tudi B. G. v ZC IV, 100, op., pa se mu
zdi le iz drugih razlogov »nemogoč« — prevod v ZČ pa ni prevod, ampak
zgolj razlaga. Zveze ton tes astrapes demiurgón »stvaritelj strele« nisem sprejel;
astrapé namreč ni strela (to je keraunós), ampak blisk, blesk bliska, bliskavica
(Passow, Handwörterbuch d. gr. Spr. I/l, 422), keraunós pa je (Passow 1/2,
1710): »Der Donnerschlag, der trifft und zündet. Blitz und Donner als eines
gedacht, Donnerkeil, Wetterstrahl. Der Blitz für sich ist asteropé, steropé
fulgur, der Donner für sich brouté tonitrus.« O astrapé sami bi bilo torej
nesmiselno govoriti, da jo kdo stori, Grki celo o streli (keraunós) ne govore,
da bi jo njen gospodar delal, kaj šele ustvarjal, ampak jo samo meče, pošilja
(po Hesiodovi Teog., 141, delajo strele Kiklopi). Kar stari Grki, verujejo tudi
subarktični ameriški prakulturniki in evrazijski jelenji nomadi. A. Častren
(Reisen im Norden in den Jahren 1838—1844, Lpz. 1853, 231 [UdG III, 344])
pravi o N. b. Samojedov-Nencev: »Num gospoduje v zraku in pošilja od tam
grom in blisk, dež in sneg, vihar in neurje«; njegovo izjavo s pritrjevanjem
navaja novejši raziskovalec G. A. Starcev, Samojedy, Istoriko-ethnografičeskoje
izsledovanije, Leningrad 1930, 114 s., UdG V, 809). »ffo tes estrapes« je potem-
takem popolna označitev gospodarja bliska, točna soznačnica Homerjevih
priimkov asteropetés (II. I, 580, 609), sterop-egerétes (II. XVI, 298) »bliskov se-
jalec«, »ki bliskom veleva«, ali orfičnih astrâpios, astrapeus »ki pošilja
bliske« (Orph. hymn. 14, 9; 19, 5). Ob teh narodopisnih dejstvih so katerekoli
zgolj eksegetične konjekture (ugibanja) brezpredmetne.
Praslovanska beseda bog" 249
Dažd'bog, Svarog, Veles, v sredini VI. stoletja še ni bilo udomačeno pri obeh
rodovnih skupinah.*
Iz vsega tega je razvidno, da je praslovenska mitologija zelo zapletena
zadeva in da je pri njeni obravnavi upoštevati ne le pismenske vire, ampak
tudi narodopisne in narodoslovne. Enako pač, kakor pri obravnavanju pra-
zgodovine ne velja sama arheologija brez zgodovinskih virov, pa tudi ne
pismenski zgodovinski viri brez arheologije. Arheologija za mitologijo pa je
narodoslovja
Zusammenfassung
IST BOG' EIN IRANISCHES LEHNWORT?
Bezlaj's »Einige Worte über die sloroenische Mythologie der letzten zehn
Jahre« (SE III—IV, 1951) sprechen S.347—49 auch von meinen Arbeiten (siehe
oben S. 2J7). Es ist das aber keine Besprechung meiner Abhandlungen, sondern
der Vorstellung, die sich B. nach oberflächlichem Überfliegen von ihnen ge-
bildet hat; durchgelesen hat er sie nicht; das wird oben Punkt für Punkt dar-
getan. Hier nur das Allerrvesentlichste. Kaum ein Satz ist richtig miederge-
geben, die Argumentation ist verballhornt, die Dokumentation verschwiegen
oder entstellt und entwertet, keine Stelle wird zitiert. So werden drei von Trdina
überlieferte Mythen von der Erschaffung des Alls, des ersten Menschen, unserer
Erde mit Tauchmotiv auf S. 348 zuerst als »zwei Mythen«, dann als »zwei
Motive« bezeichnet; die reichliche Dokumentation von Slowenien über Eurasien
bis zur Ostküste Amerikas wird zu »einem Motiv« aus der ükraina gepreßt
(348) — auch da sind es in Wirklichkeit fünf Varianten mit recht wechselnden
Motiven. Von den zehn übrigen slowenischen kosmogonischen Mythen samt
ihren ethnologischen Gegenstücken sagt B. kein Wort. Die Analyse ihrer Be-
standteile aus Altjägerkultur, der lunaren Religion der Altpflanzer, der solaren
der höheren Jägerkulturen, der coelesten der Althirten wird mit der Behauptung
abgetan (S.348), ich hätte die urslawische Religion mit der der Hirtennomaden
gleichgesetzt, diese werden aber gleichzeitig mit den amerikanischen Altjägern
der dritten Einwanderungsmelle zusammengeworfelt.
Bei den Ausführungen über die Herkunft des Gottesnamens bogü tritt
zur Entstellung meiner Ausführungen — die von allen Autoritäten geteilte Auf-
fassung von bogü als »Anteil« und »Zuteiler, Geber« märe meine »recht
willkürliche Erklärung« (S.348) — und zum Verschweigen meiner Dokumen-
tation noch Mißachtung der ethnologischen Tatsachen (der Sachen zu den
Wörtern) bei Erklärung der Herkunft und Bedeutungsentwicklung der Wörter
zugunsten rein verbalistischer Methoden hinzu.
* V strus. redakcijah gr. Malalove kronike sta gr. imeni Helios, sin He-
fajstov (Sonce, sin Ognja), za pobožena egipčanska kralja, nadomeščeni s slov.
imenoma Dažd'bog, sin Svarogov — vprašanje je, v koliko je substitucija pra-
vilna. M. Weingart, Byzant. chroniky v liter, cksl., Bratislava (1922), 23—24, je
dokazoval, da obe imeni izvirata še iz stcksl. predloge, nastale na Bolgarskem;
Jagić je bil to za ime Svarog zanikal, češ da je prišlo v kroniko šele na severu
(AfslPh. IV, 417—20); z navedbo novih razlogov sem mu jaz (G II, 96—97)
pritrdil (na str. 96 treba popraviti nesmiselni »v starih maliških katalogih« v
smalalskih kodeksih«). B. o tem ničesar ne ve (SE III—IV, 346).
250 . Ivan Grafenauer
Vom Wort bogü (inde, bhag-) ist vorerst festzustellen, daß es außer
den Iraniern und Slarven auch den Indern, Phrygiern, Griechen und Balten
bekannt ist. Die Bedeutung geht von steilen, zuteilen^ a) aufs Zugeteilte
über, den Anteil (ai., av., slan).), an Lebensmitteln (ai., gr., slarv.), an Hab und
Gut (ai., av., slavo.), am Schicksal, Glück und Unglück (ai., av., slarv.), b) auf den
Zuteiler, Geber (ai., slarv.) und Herrn alles dessen (ai., av.), gebraucht auch
als Beiname des H. W. (ai., urslam.), als Gottesname (Bhil in Indien, Phrygier,
christl. slam.). Bei den Griechen beschränkt sich phageîn, - ph a g o s aufs
Essen und den Esser, aber bei den von *mer- *mor- und *d ä i abgeleiteten
Wörtern geht die Bedeutungsentmicklung vom Teilen bis zur Gottheit: Moi-
ra, d ai mon. Es handelt sich also um den Einbruch der Vorstellung des
H. W. als des Gebers aller Güter in den ganzen östlichen Bereich der gemein-
indogerm. von den Althirten geerbten Vorstellung vom H.W. als Himmel (ai.
d y aus, d y aus- pit a). Bei den Slawen hat bogü den alten Himmels-
namen ganz verdrängt; bei den Iranern wurde daeva zum Bösen Geist, bei
den Indern wurden beide Namen gebraucht, bei den Griechen und Balten drang
das Wort als Gottesname nicht durch. Der Stoß kam also von NE. Die Her-
kunft erhellt daraus, daß der Beiname des H. W. als Eigentümer (er ist ja der
Schöpfer), Spender, Lebensmittelspender bei den Alt Jägern von Labrador bis
Kalifornien heimisch ist, bei Primitiven auf den Philippinen und in Indien, bei
den Rentierhirten Samojeden-Nenzen in Sibirien; selbst Homer nennt die Götter
tdie Geber des Guten^ (Od. VIII, 325, 335). Mit dieser ganzen Vorstellung vom
H. W. stimmt auch des Prokopius Bericht über die Religion der Slawen des
VI. Jahrh. überein und dieser hat ein treffendes Seitenstück im Glaubens-
bekenntnis der alttürkischen Chasaren des IX. Jahrh. in der Legende vom hl.
Cyrillus (Vita Constantini, c.8 u. 9; W.Schmidt, Ursprung d. Gottesidee IX,
1949, 59, 62).