7 Geodetske in fotogrametrič ne meritve Triglavskega ledenika Mihaela Triglav Č ekada * Povzetek Č lanek prinaša popis izvedbe in rezultatov različ nih izmer Triglavskega ledenika od leta 1952 do 2011. Obseg Triglavskega ledenika sicer je z roč nimi meritvami merjen že od leta 1946 naprej. V letu 1952 so prvič izvedli prave geodetske tahimetrič ne meritve ledenika. Naslednje tahimetrič ne meritve so sledile v letu 1995. Z letom 1999 smo prič eli izvajati geodetske meritve oslonilnih toč k za potrebe fotogrametrič nih snemanj Triglavskega ledenika, ki smo jih do leta 2007 izvajali na vsaki dve leti. Po letu 2007 se tahimetrič ne in dopolnilne fotogrametrič ne meritve izvajajo vsako leto. Uvod Triglavski ledenik leži na severni strani našega najvišjega vrha na nadmorski višini 2390 do 2560 m (Šifrer, Košir, 1976). Ledenik je nastal v obdobju tako imenovane male ledene dobe, katere zadnji ledeniški sunek naj bi bil leta 1850 ali nekaj desetletij kasneje. Takrat naj bi bil ledenik tako debel, da naj bi segal skoraj do vrha Glave (Meze, 1955). Različ nih zgodovinskih virov, ki prikazujejo obseg Triglavskega ledenika, je zelo veliko. Tako so nam na voljo prvi slikovni viri že iz sredine 19. stoletja. V Narodnem muzeju v Ljubljani je na ogled slika M. Pernharta iz leta 1849, ki prikazuje panoramo Triglava. Na njej ledenik sega vse do roba Triglavske severne stene. Boljšo primerjavo z novejšimi fotografijami omogoč a fotografija R. Convizcka narejena leta 1897 ob odpravi tržaških planincev na Triglav (Slika 1) (Gabrovec, Peršolja, 2004). Slika 1: Triglavski ledenik leta 1897 (foto: R. Convizcka) Od leta 1946 pa je Triglavski ledenik deležen stalnih opazovanj in raziskav s strani Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Sprva so vsakoletne jesenske meritve ob koncu talilne dobe obsegale merjenje odmika ledu oz. snega od merilnih toč k zarisanih po grbinah okoli ledenika. Te toč ke so bile več inoma zarisane že v letu 1946. Ta metoda je bila zelo uporabna samo prvih nekaj let meritev, ko je bil ledenik še precej debel in se je sklenjeno umikal. Ko pa se je ledenik prič el hitreje tanjšati, je zač el na spodnjem koncu * dr., Geodetski inštitut Slovenije, Jamova 2, SI-1000 Ljubljana 8 razpadati na manjše kose. Takrat se je prej omenjeni metodi izmere pridružila še metoda zarisovanja č rt robu ledenika, torej do kam je ledenik v posameznem letu segal. Več č rt so zarisali tam, kjer so grbine razkosale ledenik na manjše jezike. Tudi te č rte so v prihodnjih letih služile za izmero odmika ledenika (Šifrer, Košir, 1976). Da pa bi krč enje ledenika č im bolj nazorno beležili, so ga tudi fotografirali. Najprej so določ ili stalne toč ke za fotografiranje: za ujetje celotnega ledenika – Begunjski vrh nad Stanič evo koč o, za ujetje zgornjega robu ledenika – stalna toč ka blizu nekdanjega totalizatorja na vzhodni strani ledenika, z Glave in izpod doma na Kredarici (Šifrer, Košir, 1976). Poleg prej omenjenih preprostih metod izmere oddaljenosti ledenika s pomoč jo kompasa in vrvi ali metra je bil ledenik deležen tudi nekaj geodetskih meritev s teodolitom. Prva geodetska meritev s teodolitom je bila opravljena v letu 1952, naslednja v letu 1995. Z letom 1999 pa so se prič ele geodetske meritve ledenika ali oslonilnih toč k okoli ledenika za potrebe fotogrametrič ne izmere ledenika. Leta 1976 so prič eli ledenik redno, približno enkrat meseč no, fotografirati s panoramskim nemetrič nim fotoaparatom Horizont z dveh stalnih stojišč v okolici Triglavskega doma na Kredarici (Triglav Č ekada et al., 2011). Ledenik je bil v letih 1999 in 2000 deležen tudi georadarskih meritev, s katerimi so izmerili debelino ledenika (Verbič , Gabrovec, 2002). Klasič ne geodetske meritve Leto 1952 Še v č asu svojega študija, leta 1952, je Marjan Jenko skupaj z Ivanom Gamsom in Dušanom Koširjem izvedel prve evidentirane geodetske tahimetrič ne meritve Triglavskega ledenika. Podatki o izmeri so povzeti po Jenko (2002). Izmero ledenika in merilnih toč k zarisanih po grbinah okoli ledenika so izvedli med 1. in 4. oktobrom 1952. Pri izmeri so uporabili teodolit Wild T1 s centezimalno razdelbo in direktnim odč itavanjem 0,01 grada ter zložljivo trimetrsko tahimetrič no lato in nekaj trasirk. Merili so smeri, dolžine in višinske razlike med petimi stojišč i. Višinske razlike med stojišč i so merili obojestransko z natanč nostjo – 5–20 cm na 100 m razdalje (odvisno od naklona). Dolžine so merili optič no, z natanč nostjo – 20–30 cm na 100 m (odvisno od naklona). Zač etno stojišč e je bilo poleg stare koč e na Kredarici, tri stojišč a so bila ob robu ledenika in eno stojišč e na samem ledeniku. Stojišč ne toč ke niso bile stabilizirane. Izmera je bila izvedena v lokalnem koordinatnem sistemu, saj takrat navezava na državni koordinatni sistem preko državne triangulacijske mreže še ni bila mogoč a. Državna triangulacijska mreža je tedaj obstajala le v nižinskih predelih Gorenjske. Višinsko se je izmera navezovala na vznožje južnega vogala takratnega Doma na Kredarici s koto 2515,0 m, ki je bila povzeta s predvojne topografske karte VGI (1 : 25000). Izmera je bila orientirana tudi glede na krajevni meridian, saj je Jenko zveč er opazoval tudi orientacijski priklop na Severnico (z ocenjeno natanč nostjo – 0,005 gradov = 16''). Izmero so uporabili za kartiranje ledenika in njegove bližnje okolice v merilu 1 : 2500. Na nač rt je bil dodan še greben Triglava, ki pa ni bil izmerjen, ampak le prenesen s predvojne topografske karte VGI (1 : 25000). Površina ledenika v tem letu je bila 13 ha. Slika 2: Na (izmera, prera Naslednje geodetske tahimetri sodelavci Geografskega in krasa ZRC SAZU. Tega leta so ledenik izmerili s teodolitom z elektroopti razdaljemerom Leica TCR 307. Dolo pomoč jo katerih je bila izrač merilnih toč k zarisanih po skalah okoli ledenika od leta 1946 naprej. Ob tedanjem spodnjem robu ledenika so dolo oštevilč ene s številkami 51 do 54 in stabi so izvajali v lokalnem koordinantnem sistemu s približno navezavo na državni koordinatni sistem preko grafič nih koordinat vogala novega Doma na Kredarici od merila 1 : 5000. Za potrebe izmere s enkrat pomerjene v državnem koordinatnem sistemu v okviru merske kampanje 1999 (Slika 3). Toč ke 100–104 so stabilizirane z geodetskim vijakom, na katerem piše "Izmera jame": ena leži na poboč ju Glave in ena na vogalu Doma na Kredarici. To Triglav sredi stabilnega granitnega kamna, ki kaže smeri hribov. Ta to vijakom. 9 Slika 2: Nač rt Triglavskega ledenika iz leta 1952 (izmera, prerač uni in kartiranje: Marjan Jenko) Izmera v letu 1995 Naslednje geodetske tahimetrič ne meritve ledenika so opravili 27. septembra 1995 sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Tega leta so ledenik izmerili s teodolitom z elektroopti razdaljemerom Leica TCR 307. Določ ili so koordinate 104 toč k na obodu ledenika, s jo katerih je bila izrač unana njegova površina. Pomerili so tudi koordinate vseh k zarisanih po skalah okoli ledenika od leta 1946 naprej. Ob tedanjem spodnjem robu ledenika so določ ili tudi štiri nove merilne toč ke za ro ene s številkami 51 do 54 in stabilizirane z obstojno barvo. Tahimetri so izvajali v lokalnem koordinantnem sistemu s približno navezavo na državni koordinatni č nih koordinat vogala novega Doma na Kredarici od merila 1 : 5000. Za potrebe izmere so stabilizirali 5 merilnih toč k, ki so bile leta 2001 še enkrat pomerjene v državnem koordinatnem sistemu v okviru merske kampanje 1999 104 so stabilizirane z geodetskim vijakom, na katerem piše "Izmera č ju Glave, dve v bližini stabiliziranih stojišč fotoaparata Horizont in ena na vogalu Doma na Kredarici. Toč ka 102 leži v središč u znaka Zavarovalnice Triglav sredi stabilnega granitnega kamna, ki kaže smeri hribov. Ta toč ka ni stabilizirana z ne meritve ledenika so opravili 27. septembra 1995 štituta Antona Melika ZRC SAZU in Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Tega leta so ledenik izmerili s teodolitom z elektrooptič nim č k na obodu ledenika, s egova površina. Pomerili so tudi koordinate vseh k zarisanih po skalah okoli ledenika od leta 1946 naprej. Ob tedanjem č ke za roč ne meritve, lizirane z obstojno barvo. Tahimetrič ne meritve so izvajali v lokalnem koordinantnem sistemu s približno navezavo na državni koordinatni nih koordinat vogala novega Doma na Kredarici odč itanih s karte č k, ki so bile leta 2001 še enkrat pomerjene v državnem koordinatnem sistemu v okviru merske kampanje 1999 104 so stabilizirane z geodetskim vijakom, na katerem piše "Izmera č fotoaparata Horizont č u znaka Zavarovalnice Triglav sredi stabilnega granitnega kamna, ki kaže smeri hribov. Ta toč ka ni stabilizirana z 10 Slika 3: Razporeditev poligonskih toč k 100–105 v okolici Triglavskega ledenika, ki so bile stabilizirane že leta 1995. Na ortofotografiji je označ en tudi obseg ledenika v leta 2007. Fotogrametrič ne in tahimetrič ne meritve Geodetska uprava Republike Slovenije že od zač etka 70 let prejšnjega stoletja izvaja ciklič no aerosnemanje (CAS) celotnega območ ja Slovenije z mersko aerokamero velikega formata v merilu snemanja 1 : 17500. Snemanje se izvaja v aerofotogrametrič nih blokih, s katerimi posnamejo celotno območ je Slovenije v ciklu 3 do 4 let. Na posnetkih CAS tako najdemo tudi Triglavski ledenik, vendar ker so snemanja izvedena v različ nih delih leta, le redko naletimo na stereopar, posnet v obdobju od septembra do oktobra, ki bi prikazoval ledenik konec njegove talilne dobe. Uporabni stereoposnetki za fotogrametrič no obdelavo so iz let 1975, 1992, 1994 in 1998. Poleg posnetkov CAS pa ledenik lahko najdemo tudi na posebnem snemanju Posoč ja iz leta 1998 (Triglav, 2001). Ker pa se je ledenik do konca 20. stoletja zelo skrč il po obsegu in volumnu, smo v letu 1999 prič eli s posebnimi fotogrametrič nimi snemanji, ki zajamejo veliko manjše območ je kot stereopar CAS. Leto 1999 Na ledeniku so bile prvič izvedene klasič ne tahimetrič ne geodetske meritve za potrebe izmere oslonilnih toč k za fotogrametrič no snemanje ledenika med 13.–15. septembrom leta 1999, ko je bil ledenik popolnoma razkrit. Uporabljeni so bili elektronski teodolit z laserskim razdaljemerom Leica TC 403L ter merilne prizme. Poleg izmere oslonilnih in poligonskih toč k je bil tahimetrič no izmerjen tudi sam obseg ledenika in trije profili na njem. Geodetska izmera je bila narejena in izravnana v lokalnem koordinatnem sistemu. Oslonilne toč ke so bile zarisane na kamen z vijolič asto barvo v obliki krogov premera približno 0,8 m z dodatnimi stranskimi označ bami. Oslonilne toč ke niso bile stabilizirane. Poleg Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in Geodetskega inštituta Slovenije so v izmeri leta 1999 sodelovali še sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in DFG Consultinga d.o.o. V jutranjih urah, še preden je vrh Triglava zač el metati senco na ledenik, dne 15. septembra 1999 smo s pomoč jo helikopterske enote Slovenske vojske izvedli aerosnemanje ledenika z merskim fotoaparatom srednjega formata Rolleiflex 6006. Snemalec je snemanje izvedel iz roke tako, da je bil v helikopter pripet z varovalnimi pasovi in se je med snemanjem nagibal skozi odprta vrata helikopterja (Slika 5). Posneti so bili trije pasovi na treh različ nih oddaljenostih od ledenika. Fotogrametrič no snemanje se je 11 izvedlo tudi s tal, s podobnega stojišč a, kot je uporabljeno za panoramski fotoaparat Horizont. Rezultat fotogrametrič ne izmere je bil nač rt ledenika v merilu 1 : 1000. Leto 2001 V letu 2001 smo v okolici Triglavskega ledenika izvedli prve GPS-meritve oslonilnih toč k. Ker so označ be oslonilnih toč k iz leta 1999 med tem že izginile, je bilo stabiliziranih 9 novih oslonilnih toč k (Slika 4). Toč ke so stabilizirane z vijakom privitim v skalo in zašč itenim z matico. Toč ko signaliziramo tako, da na vijak privijemo 0,5 m dolg drog, naj pa privijemo še okrogel signal premera 0,6 m, ki je obarvan z rožnato barvo. Signali so shranjeni v Triglavskem domu na Kredarici. Poleg sodelavcev Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in Geodetskega inštituta Slovenije so v izmeri leta 2001 sodelovali še 2B d. o. o in Planinska zveza Slovenije. Signale so izdelali in darovali sodelavci 2B d. o. o. Slika 4: Stabilizirana oslonilna toč ka iz leta 2001, posneta ob fotogrametrič nem snemanju 2003 (foto: Miha Pavšek) Hitre statič ne GPS-meritve oslonilnih toč k smo izvedli 16. in 17. oktobra 2001. Na poligonski toč ki 04 smo postavili referenč no GPS-postajo, statič na izmera na vsaki oslonilni toč ki je trajala 20 minut. Oslonilne toč ke smo izmerili na stiku vsake toč ke s terenom. Na toč kah pod steno vrha Triglava se je ta interval raztegnil, saj ves č as intervala meritev ni bilo vidno zadostno število satelitov. Poligonska toč ka 04 je bila stabilizirana v 70-ih letih, zato je bila težko določ ljiva s pomoč jo topografije iz tistega č asa, saj so vmes na novo postavili vetrnico v bližini toč ke, eno navezovalno poligonsko toč ko so prekrili s heliodromom in izginil je č ep toč ke 04. Zato je bila lega poligonske toč ke 04 – naše referenč ne toč ke – še enkrat izmerjena s pomoč jo vektorja med njo in toč ko z znanimi koordinatami v dolini (Kosmatin-Fras et al., 2001). Fotogrametrič no snemaje smo ponovno izvedli iz roke s pomoč jo helikopterja Slovenske vojske z merskim fotoaparatom Rolleiflex 6006 (Slika 5). Zaradi slabe vidljivosti skoraj polovice oslonilnih toč k smo absolutno orientacijo helikopterskih posnetkov izvedli z minimalnim številom oslonilnih toč k (4 toč ke). Zaradi slabe razporeditve uporabljenih oslonilnih toč k in velikega območ ja zajema, ki sega tudi izven območ ja oslonilnih toč k, lahko prič akujemo več ja odstopanja v strmejših delih modela in na robovih modela. Ker pa nas je v tem letu prehitel že prvi sneg, smo lahko s pomoč jo stereoposnetkov izmerili samo območ ja prekrita s snegom, samega ledenika pa ne. 12 , Slika 5: Pogled na ledenik 2001 skozi helikopterjeva vrata med fotogrametrič nim snemanjem. V desnem vogalu je fotograf Stane Tršan s fotoaparatom Rolleiflex v naroč ju (foto: Mihaela Triglav Č ekada). Ker pa je bil stereomodel iz leta 2001 izmerjen in izrač unan v globalnem koordinatnem sistemu WGS84 ter naknadno transformiran v Gauss-Krugerjev koordinatni sistem, je bil nanj pretvorjen tudi model iz leta 1999, ki je bil izmerjen v lokalnem koordinatnem sistemu ter geodetske meritve iz leta 1995, ki so bile prav tako izmerjene v lokalne koordinatnem sistemu. Pretvorba je bila izvedena s pomoč jo sedemparametrič ne prostorske transformacije preko devetih veznih toč k vidnih na obeh modelih zajetih na analitič nem fotogrametrič nem instrumentu Adam Promap. Rezultat fotogrametrič ne izmere je bil nač rt v merilu 1 : 1000. Leto 2003 Da bi se izognili novemu jesenskemu snegu, ki nam bi prekril ledenik, smo se na fotogrametrič no snemanje ledenika v letu 2003 odpravili že 26. avgusta. Nač rtovali smo tudi stabilizacijo več jega števila zač asnih oslonilnih toč k. Geodetske tahimetrič ne meritve smo izvedli z elektronskim teodolitom z razdaljemerom Leica TC 403L. Geodetske meritve smo izvedli v globalnem koordinatnem sistemu, saj smo se navezali na oslonilne toč ke izmerjene z GPS-meritvami v letu 2001. Poleg novih oslonilnih toč k (6 novih toč k) smo še enkrat pomerili poligonske toč ke (9 toč k) merjene v lokalnem koordinatnem sistemu leta 1999 in nekatere merilne toč ke (12 toč k), od katerih so v preteklosti izvajali roč ne meritve odmika ledenika sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika. 28. avgusta smo ponovno izvedli helikoptersko fotogrametrič no snemanje iz roke s fotoaparatom Rolleiflex 6006. Na treh različ nih višinah nad ledenikom smo posneli tri snemalne pasove. Za stereorestitucijo smo uporabili posnetke narejene na najmanjši višini nad ledenikom. Oslonilne toč ke iz leta 2001 smo signalizirali s signali (Slika 4), nove pa smo stabilizirali z vijakom in pobarvali z neobstojnimi barvami. Izdelek meritev in fotogrametrič nega snemanja je bil ponovno 3D-nač rt ledenika in terena v njegovi okolici v merilu 1 : 1000. Leto 2005 Ker smo želeli pravilno umestiti v prostor tudi starejše podatke in posnetke ledenika, smo se za razliko od prejšnjih fotogrametrič nih snemanj, ko smo snemali ožje območ je ledenika, odloč ili, da v letu 2005 posnamemo celotno območ je med robom Triglavske severne stene in vrhom Triglava. Ker je to širše območ je veliko približno 1,5 km 2 , smo se 13 odloč ili za klasič no aerosnemanje s fotogrametrič no kamero velikega formata Leica RC 30 v barvni tehniki. Aerosnemanje z dveh višin (različ nih meril snemanja) so izvedli sodelavci Geodetskega zavoda Slovenije v jutranjih urah 25. avgusta 2005. Že dan prej smo stabilizirali in izmerili nove (13 na novo stabiliziranih toč k) in stare oslonilne toč ke (Slika 6) na širšem območ ju snemanja. Slika 6: Razporeditev oslonilnih toč k signaliziranih leta 2005 na izseku ortofota. Označ ena je tudi pot dostopa do novih oslonilnih toč k (izris: Matija Klanjšč ek). Sama geodetska izmera oslonilnih toč k je potekala na dva nač ina: izmera novih in starih oslonilnih toč k na ožjem območ ju ledenika s tahimetrič no izmero in izmera novih oslonilnih toč k na širšem območ ju s hitro statič no izmero (20-30 minut) ali izmero VRS RTK GPS, odvisno od dosegljivosti-GSM signala (Kozmus in Stopar, 2003). GPS-izmera se je vršila v koordinatnem sistemu ETR89, naknadno pa je bila transformirana v Gauss- Krugerjev koordinatni sistem na osnovi lokalnih transformacijskih parametrov. Pri tahimetrič ni izmeri je bil uporabljen elektronski teodolit Leica TCR 403, pri GPS-izmeri pa GPS-sprejemnik Trimble R8. Nove oslonilne toč ke so bile stabilizirane z vijakom in signalizirane z narisanimi kraki križa rožnate neobstojne barve. Kraki križa so bili široki 20 cm in dolgi 1,5 m (Slika 7). Žal pa se ves novi sneg iz pretekle zime v č asu naših meritev še ni stalil in je zato tudi izmerjeni obseg ledenika več ji kot v letu 2003. Slika 7: Signalizacija oslonilne toč k in njena GPS-izmera v letu 2005 (foto: Matija Klanjšč ek in Blaž Barborič ) 14 Obdobje 2007–2011 V letu 2007 nas je pred meritvami prehitel novi sneg v avgustu in zač etku septembra. Zato smo se na ledenik odpravili 13. in 14. septembra, ko se je novi sneg deloma že stalil. Namen geodetske izmere in fotogrametrič nega snemanja je bila dokumentacija ožjega območ ja trenutnega stanja ledenika. Zaradi majhnega obsega ledenika in njegovega robu, ki je bil deloma prekrit še z novim snegom, smo se odloč ili za detajlno tahimetrič no izmero njegovega oboda in toč k na sami površini ledenika. Sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika so tako ob sami izmeri določ ili, kje je meja ledenika in kje je novi sneg. To je tudi poenostavilo fotointerpretacijo posnetkov v pisarni. Slika 8: Zač asna signalizacija oslonilnih toč k okoli ledenika v letu 2007 (foto: Mihaela Triglav Č ekada) Tahimetrič na izmera se je izvajala s stojišč a 52 – merilna toč ka geografov, ki je bila zarisana s trajno barvo in prvič izmerjena leta 1995. Sedaj smo jo navezali na poligonske toč ke okoli Triglavskega doma na Kredarici in na Glavi (Slika 3). Poligonske toč ke na obodu in profilih ledenika smo izmerili na vsakih 5 metrov razdalje. Tako smo že na samem terenu izmerili digitalni model višin ledenika, ki smo ga s pomoč jo stereorestitucije fotogrametrič nih posnetkov v pisarni samo še zgostili. Skupno smo v dveh dneh tahimetrič ne izmere izmerili 531 detajlnih toč k. Slika 9: Zač asna signalizacija oslonilnih toč k na ledeniku v letu 2007 (foto: Mihaela Triglav Č ekada) Pred terestrič nim fotogrametrič nim snemanjem so bile na novo signalizirane in izmerjene nove oslonilne toč ke, ki so se ležale neposredno ob robu ledenika in tudi na samem ledeniku. Oslonilne toč ke na obodu ledenika so bile signalizirane z neobstojno barvo (Slika 8), toč ke na ledeniku pa z zač asnimi oslonilnimi toč kami (Slika 9). Nove 15 oslonilne toč ke na skalah so bile stabilizirane s trajno označ bo. Terestrič no fotogrametrič no snemanje z merskim fotoaparatom Rolleiflex 6006 smo izvedli iz neposredne bližine ledenika (zraven merilne toč ke geografov 52) in s poboč ja poleg Triglavskega doma na Kredarici (zraven poligonske toč ke 101). Ker se je kombinacija tahimetrič ne in terestrič ne fotogrametrič ne izmere v letu 2007 izkazala za logistič no enostavno, smo se 27. in 28. avgusta 2008 ponovno lotili enake izmere. Ledenik je bil tudi tedaj deloma zakrit s starim snegom, zato smo rob ledenika določ ili na samih terenskih meritvah. Za terestrič no fotogrametrič no izmero smo ponovno uporabili zač asne oslonilne toč ke na ledeniku in merski fotoaparat Rolleiflex 6006. Kombinacijo terestrič ne fotogrametrije in tahimetrič ne izmere smo ponovili tudi 22. in 23. septembra 2009. Ledenik je bil v č asu meritev še popolnoma zakrit s snegom iz pretekle zime, zato smo obod ledenika določ ili na terenu in ga izmerili tahimetrič no. Spet smo uporabili zač asne oslonilne toč ke ter merski fotoaparat Rolleiflex 6006. Slika 10: Ledenik 2011 (foto: Miha Pavšek) Po še eni obilni zimi smo tahimetrič ne in terestrič ne fotogrametrič ne meritve ledenika ponovili 14. in 15. septembra 2010. Ponovno smo signalizirali in izmerili zač asne oslonilne toč ke ter uporabili merski fotoaparat Rolleiflex 6006. V letu 2011 smo ledenik merili 13. in 14. septembra prav tako tahimetrič no in s terestrič no fotogrametrijo (Slika 10). Sklep V č lanku so opisane preproste in geodetske metode izmere umikanja ledenika. Skozi dolgo zgodovino meritev Triglavskega ledenika, od leta 1946 naprej, se je zvrstilo kar nekaj različ nih metod kontaktne izmere: od roč nih meritev, klasič nih geodetskih tahimetrič nih meritev do GPS-izmere po dveh metodah. Geodetske meritve so osnova na katero se navezujejo tudi brezkontaktne metode izmere, kot so fotogrametrič ne in georadarske meritve. Poleg različ nih uporabljenih tehnik klasič ne geodetske izmere smo na ledeniku preizkusili tudi različ ne postavitve fotogrametrič nih snemanj: od terestrič nega, aerosnemanja iz helikopterja z merskim fotoaparatom srednjega formata do klasič nega posebnega aerosnemanja z letalom z merskim fotoaparatom velikega formata. Slika 11: Površine led Rezultat geodetskih meritev je obod ledenika, ki je osnova za izra izmerjene še toč ke na površini ledenika, lahko tudi podajamo ocene o prostornini ledenika. Leta 1952 je ledenik obsegal 13 ha, leta 2007, ko je imel 0,6 ha. Med leti 2008 in 2011 pa je ledenik ohranjal svojo površino, predvsem zaradi obilnih zim. V teh letih ledenik v terenu nismo mogli loč iti meje med snegom in led podobna površini iz 90-ih let prejšnjega stoletja. Geodetske metode izmere ledenika so dobra osnova za navezavo in kontrolo nemerskih podatkov. Med take lahko štejemo obdelavo arhivskih nemerskih posnetkov, ki so vir neprecenljivih zgodovinskih podatkov o podrobnih spremembah površine ledenika še pred prič etkom klasič nih geodetskih izmer. Za opis geodetske izmere in kartografske obdelave podatkov iz leta 1952 se zahvaljujemo g. Marjanu Jenku. Za detajle o g. Franju Droletu. Zahvaljujemo se tudi oskrbnikom Doma na Kredarici, ki so v vseh letih bili pripravljeni sodelovati z merskimi ekipami, med drugim so pomagali pri prevozih in skladišč enju opreme na Kredarici. SAZU (GIAM), deloma tudi v okviru ARRS podnebnih sprememb, Projekt ARRS L6 možnost strokovnega sodelovanja na tako zani Šifrer, M., Košir. D. 1976. Nova dognanja na Triglavskem ledeniku in ledeniku pod Skuto 1963 1973, Geografski zbornik XV/3, Ljubljana. Šifrer, M. 1986. Triglavski ledenik v letih 1974 Gabrovec, M. 1998. Triglavski ledenik v letih 1986 16 Slika 11: Površine ledenika od 1995- 2011 Rezultat geodetskih meritev je obod ledenika, ki je osnova za izrač un obsega. ke na površini ledenika, lahko tudi podajamo ocene o prostornini ledenika. Leta 1952 je ledenik obsegal 13 ha, leta 2007, ko je imel najmanjšo površino, pa samo še 0,6 ha. Med leti 2008 in 2011 pa je ledenik ohranjal svojo površino, predvsem zaradi obilnih zim. V teh letih ledenik v č asu meritev nikoli ni bil popolnoma razkrit in zato na č iti meje med snegom in ledom, zato je bila njegova površina zopet ih let prejšnjega stoletja. Geodetske metode izmere ledenika so dobra osnova za navezavo in kontrolo nemerskih podatkov. Med take lahko štejemo obdelavo arhivskih nemerskih posnetkov, ki so vir neprecenljivih zgodovinskih podatkov o podrobnih spremembah površine ledenika še pred nih geodetskih izmer. Zahvala Za opis geodetske izmere in kartografske obdelave podatkov iz leta 1952 se zahvaljujemo g. Marjanu Jenku. Za detajle o geodetski izmeri iz leta 1995 se zahvaljujemo g. Franju Droletu. Zahvaljujemo se tudi oskrbnikom Doma na Kredarici, ki so v vseh letih bili pripravljeni sodelovati z merskimi ekipami, med drugim so pomagali pri prevozih in enju opreme na Kredarici. Izmere je finanč no omogoč il Geografski inštitut ZRC SAZU (GIAM), deloma tudi v okviru ARRS-projekta Triglavski ledenik kot pokazatelj podnebnih sprememb, Projekt ARRS L6-7136. Sodelavcem GIAM se zahvaljujemo za možnost strokovnega sodelovanja na tako zanimivem delovišč u, kot je Triglavski ledenik. Literatura Šifrer, M., Košir. D. 1976. Nova dognanja na Triglavskem ledeniku in ledeniku pod Skuto 1963 1973, Geografski zbornik XV/3, Ljubljana. Šifrer, M. 1986. Triglavski ledenik v letih 1974-1985, Geografski zbornik XXVI/3, Ljubljana. Gabrovec, M. 1998. Triglavski ledenik v letih 1986-1998, Geografski zbornik XXVIII, Ljubljana. č un obsega. Č e imamo ke na površini ledenika, lahko tudi podajamo ocene o prostornini ledenika. najmanjšo površino, pa samo še 0,6 ha. Med leti 2008 in 2011 pa je ledenik ohranjal svojo površino, predvsem zaradi asu meritev nikoli ni bil popolnoma razkrit in zato na om, zato je bila njegova površina zopet Geodetske metode izmere ledenika so dobra osnova za navezavo in kontrolo nemerskih podatkov. Med take lahko štejemo obdelavo arhivskih nemerskih posnetkov, ki so vir neprecenljivih zgodovinskih podatkov o podrobnih spremembah površine ledenika še pred Za opis geodetske izmere in kartografske obdelave podatkov iz leta 1952 se geodetski izmeri iz leta 1995 se zahvaljujemo g. Franju Droletu. Zahvaljujemo se tudi oskrbnikom Doma na Kredarici, ki so v vseh letih bili pripravljeni sodelovati z merskimi ekipami, med drugim so pomagali pri prevozih in il Geografski inštitut ZRC projekta Triglavski ledenik kot pokazatelj 7136. Sodelavcem GIAM se zahvaljujemo za u, kot je Triglavski ledenik. Šifrer, M., Košir. D. 1976. Nova dognanja na Triglavskem ledeniku in ledeniku pod Skuto 1963- ki zbornik XXVI/3, Ljubljana. 1998, Geografski zbornik XXVIII, Ljubljana. 17 Gabrovec, M., Peršolja, B. 2004. Triglavski ledenik izginja, Geografski obzornik, str.18-23. Gabrovec, M. et al. 2005. Triglavski ledenik kot pokazatelj podnebnih sprememb, Projekt ARRS L6-7136, prvo vmesno poroč ilo, november 2005, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU in Geodetski inštitut Slovenije. Gabrovec, M. et al. 2006. Triglavski ledenik kot pokazatelj podnebnih sprememb, Projekt ARRS L6-7136, drugo vmesno poroč ilo, maj 2006, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU in Geodetski inštitut Slovenije. Gabrovec, M. et al. 2007. Triglavski ledenik kot pokazatelj podnebnih sprememb, Projekt ARRS L6-7136, tretje vmesno poroč ilo, november 2007, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU in Geodetski inštitut Slovenije. Jenko, M. 2002. O geodetski izmeri Triglavskega ledenika leta 1952, osebni zapiski, hrani jih arhiv Geografskega inštituta Antona Melika, ZRC SAZU. Kosmatin-Fras, M. et al. 2001. Elaborat izdelave topografskih nač rtov Triglavskega ledenika v letih 1999 in 2001, Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana. Kozmus, K., Stopar, B., 2003. Nač in določ anja položaja s satelitskimi tehnikami, Geodetski vestnik 47:4, pp. 404-413. Meze, D. 1955. Ledenik na Triglavu in kuti, Geografski zbornik 3, Ljubljana. Verbič , T., Gabrovec, M. 2002. Georadarske meritve na Triglavskem ledeniku, Geografski vestnik, 74-1, str. 25-42. Triglav, M. 2001. Določ itev sprememb površja Triglavskega ledenika s fotogrametrijo, diplomsko delo, FGG, Ljubljana. Triglav-Č ekada et al. 2011. Acquisition of the 3D boundary of the Triglav glacier from archived non-metric panoramic images, Photogrammetric Record, 26 (133), str. 111-129.