NoTučSniklaSND 1 Izšel bo maja 2001 OD DOMA DO ŠOLE spoznavanje narave in družbe za 1. razred osnovne šole Zagotovo poznate naše učbenike za spoznavanje okolja v devetletni osnovni šoli avtorjev M. Antič, B, Bajd, J. Ferbar, D, Grgičevič, D. Krnel in M. Pečar. Uporabljata jih skoraj dve tretjini učencev v devet¬ letki. Ob predstavitvah teh učbenikov na šolah si je marsikatera učiteljica zaželela imeti podoben, sodobnejši učbenik tudi v osemletki. Z avtorji smo predelali vsebino tako, da ustreza učnemu načrtu za SND 1, in nastal je učbenik z naslovom OD DOMA DO ŠOLE. Učenci bodo tako dobili sodobnejši učbenik, učitelji pa boste z njim lahko postopoma prešli na zahteve devetletne osnovne šole. Učbenik je potrjen kot delovni učbenik, torej bodo učenci lahko vanj tudi risali in pisali. Za dodatne informacije nas, prosimo, pokličite. Priskrbite si brezplačen ogledni izvod učbenika Radi bi predvideli naklado učbenika,zato Vas prosimo, da izpolnite spodnji vprašalnik. Poslali Vam bomo brezplačen izvod novega učbenika. □ Želimo si nov delovni učbenik za SND 1. Skoraj zagotovo ga nameravamo priporočiti učencem za šolsko leto 2001/02. □ Še ne vemo zagotovo, kako se bomo odločili, □ Še naprej bomo delali po starem. Na naši šoli je v prvih razredih_učencev. □ Želim prejeti brezplačen ogledni izvod novega učbenika OD DOMA DO ŠOLE,spoznavanje narave in družbe za 1. razred osnovne šole. Šola. Ime in priimek učitelja. Naslov. Pošta. VSEBINA PRISPEVKI 4 FUNKCIJA IN STRUKTURA Janez Ferbar 8 HISTOGRAM Slavka Glažar 10 DOLOČANJE VEJIC POZIMI Z UPORABO PREPROSTEGA BIOLOŠKEGA KLJUČA MOJE PRVE ZIMSKE VEJICE Barbara Bajd, Danica Mati Djuraki, Terezija Mati Pavlovič 17 IGRALNI NAČRT JocaZurc 20 ZRCALA Nada Razpet 24 ZGODOVINA CESTNEGA PROMETA Darja Savinek 30 OD STRIPA DO TABELE Zvonka Kos 32 MLADI RAZISKOVALEC GOSENIC Sonja Tot, Nataša Vrtarič 36 JEZ Zdenka Golub, Metka Gumilar 38 KAMNINE JUŽNEGA OBROBJA BARJA Zorislava Japelj, Zdenka Oblak 40 KOSTI - KAJ ŽE VEM IN KAJ ME ŠE ZANIMA Marija Munda 41 NARAVOSLOVNA SKRINJA RAZLAGA K STENSKI SLIKI 42 LE V KROGU DELUJE Ana Gostinčar Blagotinšek MISLIL SEM, DAJE ZEMLJA PLOŠČATA 50 NI VSE MAGNETNO, KAR JE KOVINSKO Dušan Krnel Ideja živi 47C3E8 Tokratna dvojna številka Naravoslovne solnice prinaša zad¬ nji članek dr. Janeza Ferbarja, enega soustanoviteljev revije. Idejo o občasniku za zgodnje poučevanje naravoslovja je sprejel takoj, ko smo jo razgrnili na založbi iščoč sodelavce in vezi z učitelji, ki bi lahko povedali kaj več o svojih izkuš¬ njah. Tako je postal naš avtor. Brez obotavljanja je poprijel za delo v uredniškem odboru, takoj smo dobili članek, prva imena učiteljic, ki so že sode¬ lovale pri projektili, povezanih z zgodnjim poučevanjem nara¬ voslovja. Najdragocenejše pa je bilo to, da je s svojim pisa¬ njem in nastopi pred učitelji vselej znal pridobiti ljudi, jih navdušiti in zavezati naravoslovju, založbi, Solnici. Dve leti pozneje smo skupaj začeli izdajati učbeniške kom¬ plete za spoznavanje okolja za prvo triletje devetletke. Kom¬ pleti Okolje in jaz so najbolj razširjene knjige v šolah, ki so se v poskusnem obdobju odločile za devetletni osnovnošolski program. Tolikšno uspešnost kompleta si razlagamo tudi s tem, da je v projekt pritegnil več sodelavcev in da ga je gra¬ dil na bogatih izkušnjah z zgodnjim uvajanjem naravoslovja v šole. S projektom je nastal tim sodelavcev, ki danes nadaljujejo zastavljeno delo. V tej številki Naravoslovne sohiice objavljamo kar 10 prispev¬ kov 13 učiteljic. Gre za izkušnje, zanimive za vse, ki so vsaj malo zavezani zgodnjemu poučevanju naravoslovja. To je poklon soustanovitelju revije. In s tem živi ideja ... tudi dr. Janeza Ferbarja. Branimir Nešovič PRELISTALI SMO 52 ČUDOVITE SKRIVNOSTI NARAVE Tatjana Kordiš ZRAK Dušan Krnel 53 IZ ZALOŽBE ZAVODA ZA ŠOLSTVO 54 RAČUNALNIŠKI MOLJ Nikolaj Pečenko Revija izhaja trikrat na leto - jeseni, pozimi in spomladi. letna naročnina znaša 3340 SIT. Plačuje se enkrat na leto, in sicer januarja. Študentje imajo 30-odstotni popust. Šole, ki bodo naročile po 2 ali več izvodov revije, imajo pri naročnini 10-odstotni popust. Prve štiri letnike revije lahko naročite s 50-odstotnim popustom in znašajo 6680 SIT. Naslov uredništva, naročanje in oglaševanje: Založba Modrijan, Mestni trg 24,1000 Ljubljana, tel,: (01) 200 36 00, faks: (01) 200 36 01, e-pošta: prodaja@modrijan.si NARAVOSLOVNA SOLNICA Ustanovitelj in založnik: Modrijan založba, d. o. o. Direktor: Branimir Nešovic Glavna in odgovorna urednica: Zvonka Kos Urednica: Špela Fortuna Lektorica: Renata Vrčkovnik Računalniški prelom: Goran Čurčič Tisk: Tiskarna Schvvarz, Ljubljana Svet revije: dr. Saša Glažar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Vladimir Milekšič, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, dr. Tatjana Verčkovnik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Uredniški odbor: Sonja Grošelj, OŠ Oskarja Kovačiča, Ljubljana, Bernarda Pinter, OŠ Ledina, Ljubljana, mag. Ana Gostinčar Blagotinšek, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Darja Skribe Dimeč, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Dušan Krnel, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Zvonka Kos, Založba Modrijan. c -^ Funkcija in struktura - prezahtevno, preabstraktno, nepotrebno? Kako deluje, za kaj se uporablja, kakšno vlogo ima, pa so vprašanja, ki jih uporabljamo, ne da bi se spraševali o njihovi zahtevnosti, čeprav sprašujejo po funkciji in strukturi. Otroci naj bi te zahtevne pojme obvladovali postopno. Da pa bi bili postopnost in razvojnost urejeni in osmišljeni, se mora najprej učitelj zavedati, kateri pojmi so v ozadju })ouka, ki se začne s preprostim vprašanjem: Kako dela? _ / Funkcija in struktura Janez Ferbar Pedagoška fakulteta, Ljubljana V prvem razredu smo se ukvarjali s telesi, snovmi in organizmi ter z njihovimi lastnostmi. Da smo prišli do lastnosti teles, snovi in organizmov, smo morali delati ali iskati zbirke (množice), ki smo jih razvrščali in urejali. Razvrščanje in ure¬ janje temeljita na pojavih, ki se lahko iztečejo najmanj na dva načina. Razvrstitveni pojavi pogosto temeljijo na lastnih izkuš¬ njah s telesi in snovmi. Podatke o njih nam posredujejo čutila. Čeprav vse lastnosti teles, snovi in organizmov spoznamo le prek pojavov, v katerih so udeleženi, pa se tega včasih sploh ne zavemo in tako telesom pripišemo lastnosti, kot so velikost, trdota, teža, ne da bi zraven povedali, pri katerih pojavih se te¬ lesa izkažejo kot velika ali majhna, trda ali mehka, težka ali lahka. Šele v znanosti nasploh in še posebej v naravoslovju ope¬ racije za ugotavljanje lastnosti nedvoumno opisujemo ali vsaj omenjamo. Pravimo, da lastnosti opredeljujemo operacijsko. Obstaja pa še ena vrsta atributov, ki jih pripisujemo telesom, snovem in organizmom, zlasti če sodelujejo z drugimi ah vpli¬ vajo drug na drugega. Sodelovanje med telesi ali medsebojni vpliv teles imenujemo interakcija. Na interakcijah temelječe atribute imenujemo funkcije. Po lastnostih sprašujemo z vprašanji: »Kakšen je? Kolikšen je?« Po funkciji pa sprašujemo z vprašanji: »Kaj pa dela? Za kaj je? Čemu služi? Kakšno vlogo ima? Za kaj se uporablja?« Očitno je, da je osebek, na katerega se vprašanja nanašajo, spraševalcu že znan. Morda samo na videz in ob spraševanju pokaže nanj: »Za kaj je tole?« Morda pa ga spraševalec zna celo poimenovati in sprašuje: »Kaj dela avtoličar?«, »Za kaj se uporablja pralec?«, »Čemu služi kolofonija?« Ko se spraševa¬ lec zanima za funkcijo kake reči, mora tisto reč po njenih lastnostih prepoznati med drugimi, da lahko pokaže nanjo ali da jo poimenuje. Iz tega sklepamo, da so lastnosti in funkcije dve zvrsti atributov. Uvideli bomo, da so lastnosti in funkcije lahko neodvisne ali pa medsebojno odvisne. Zanimivo in zabavno branje o tem, kako otroci pri opisu in definicijah teles postopno prehajajo od vnanjosti k funkciji, je knjiga Olovkapiše srcem. V drugem razredu so pri spoznavanju okolja v središču pozornosti pojavi. Mednje sodijo tudi človekova opravila in dejavnosti. Imena za poklice in imena za orodja navadno izražajo povezavo s pojavi, v katerih so udeleženi. Imena torej razodevajo njihove funkcije. Vtisnimo si v zavest: lastnosti so najtesneje povezane s telesi, funkcije pa so bolj povezane s pojavi. Književnik, knjigarnar, knjižničar, knjigotiskar, knjigovez, knjigotržec, knjigovodja, knjigoljub in knjigožer imajo vsi opraviti s knjigami, vendar v povezavi z njimi opravljajo različne funkcije. Eni jih pišejo, drugi prodajajo, tretji posojajo, tiskajo, vežejo, tržijo, vodijo, ljubijo in »žro«. Funkcije smo opisali s prehodnimi glagoli. Lahko pa jih opišemo s pari izrazov, ki povedo, v kakšnem stanju vsak od njih knjige prejema in v kakšnem stanju jih oddaja. Književnik prejema svežnje papirja, oddaja pa rokopise: književnik (svežnji papirja, rokopisi). NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 4 PRISPEVKI Knjigarnar prejema knjige, Id so last založbe, oddaja pa knjige, ki so v lasti kupcev: knjigarnar (knjige v lasti založbe, knjige v lasti kupcev) itd. Učenci naj se naučijo funkcije, npr. po¬ klice, opisovati z urejenimi pari. Podobno je mogoče opisovati orodja. Ročna orodja imajo na¬ vadno dve krajišči: eno je v stiku z roko - ročaj, drugo pa z obdelovancem. Iz vnanjosti lahko presodimo, ali je orodje za eno ali za obe roki, kaj dela roka ali roki in kaj se dogaja z obdelovancem. Orodja so pogosto poimenovana po funkciji, ki jo opravljajo. Izvijač je enoročno orodje, z roko ga sučemo. Z njim odvit vijak privijemo ali privitega odvijemo: izvijač (odvit, privit) ali (privit, odvit). Zajemalka opravlja povsem drugo funkcijo. Učenci naj se učijo vsakdanja orodja razvrščati po funkciji in vnanjost povezati s funkcijo. Mobilnik je naprava, pri kateri je iz zaznavnih lastnosti (barva, oblika, velikost, teža, zunanja zgradba) težko sklepati, kako deluje. Mobilnik kot zaznavno telo za opazovalca se torej pre¬ cej razlikuje od mobilnika kot orodja za uporabnika. Učenca opazovalca je treba usposobiti za uporabnika. Šele tako bo lahko začel zaznavati mobilnik kot delujoče telo in kot orodje. V ospredje učenčeve zavesti bo prišla funkcija mobilnika, kasneje pa z njo povezana zunanja in notranja zgradba. Brez razumevanja funkcije ostaja tudi zgradba nerazumljiva. Dodati je treba, da zaznavne telesne lastnosti naprave, ki niso neposredno povezane z njeno funkcijo, nikoli povsem ne izgu¬ bijo pomena. Oblikovalci skrbijo za zunanji videz naprav, tehnologi pa za njihovo delovanje. Uporabnik je zadovoljen, če je oboje uglašeno. Zavajati pa ga je mogoče z videzom. Otroci so še posebej občutljiva populacija, ker se odločajo predvsem po videzu. Funkcija mobilnika je dovolj različna od njegovega videza , tako da je mogoče opozoriti na razloček med njima. Dejansko pa so se učenci s tem razločkom nezavedno srečevali že prej. Zdaj želimo pojem funkcije spraviti na raven zavedanja. Poučevanje gre pogosto po tejle poti: • razširjanje izkušenj, ki vsebujejo kak pojem ali postopek, • vpeljava pojma ali postopka, • ozaveščanje z uporabo različnih reprezentacij, • konkretizacija - to je uporaba v različnih posamičnih zgledih, • kontekstualizacija ali tematizacija - uvid in uporaba v različnih okoliščinah. Najprej spoznajmo slovarske definicijske funkcije. Funkcija pomeni delovanje: tisto kar mora kdo ali kaj delati glede na svoj namen; to je naloga ali vloga človeka, organa ali naprave. V matematiki pa funkcija pomeni količino, katere vrednost je odvisna od drugih količin. Funkcija je odvisna spremenljivka. Pomeni, da je to količina, katere vrednost je odvisna od vred¬ nosti kake druge količine. In še: funkcija je pojav, ki je odvi¬ sen od kakega drugega. Začnimo z zadnjo slovarsko opredelitvijo, da je funkcija pojav, ki je odvisen od kakega drugega. Mislimo si, da je v pojavih udeleženo telo »škatla«. Lahko je prozorna, da vidimo njeno notranjo zgradbo. Lahko je tudi črna, da ne vidimo, kaj je v njej. Škatla naj bo udeležena v dveh pojavih. V prvem pojavu na škatlo nekaj deluje od zunaj: nekaj jo po¬ tiska, nekdo vpije vanjo, sveti nanjo, nekdo nekaj vsipa vanjo, nekaj poganja tok vanjo. Slovnično pojave opišemo s stavki, v katerih ima škatla vlogo slovničnega objekta. V drugem pojavu pa škatla deluje na nekaj zunaj nje: škatla nekaj vleče, nekaj izloča, sveti, greje, tuli, hrešči, poganja elek¬ triko. Slovnično te pojave opišemo s stavki, v katerih ima škatla vlogo slovničnega subjekta. Škatla deluje kot sprejemnik in kot oddajnik nečesa. Oddaja lahko isto, kar sprejema, ali pa sprejema eno in oddaja nekaj drugega. Škatli, ki opravlja obe vlogi, pasivno (trpno) vlogo sprejemnika in aktivno (dejavno) oddajnika, lahko rečemo predajnik. Predajniki lahko opravljajo različne funkcije. Opišemo jih tako, da povemo, kaj predajnik sprejema in kaj oddaja Vemo že, da ljudi in reči pogosto poimenujemo po tem, katero funk¬ cijo opravljajo. Sem sodijo imena poklicev in vlog v društvih, komisijah, odborih. Naprave pa so grelnik, mlin, stiskalnica, vrtalnik. Iz imen lahko uganemo, kaj gre vanje in kaj iz njih. Primerna igra za otroke je zastavljanje ugank tele vrste: »Notri gre umazana posoda, ven pa pride čista. Kaj je to? (Pomivalni stroj, pomivalno korito.)« Ali: »Kaj gre v ribežen in kaj iz njega? Kaj dela naprava ah del telesa? (žepni kalkulator računa, šilček šili, trebuh prebavlja, predal shranjuje.)« »Za kaj se uporablja tole orodje? Kaj spremenimo z njim?« Tovrstne uganke so vaje za kvalitativno razumevanje funkcije. Delovanje (funkcioniranje) predajnikov si navadno pred¬ stavljamo tako, da nasprotnima krajiščema škatle pripišemo dve različni vlogi. Na enem krajišču sprejema vpliv od zunaj - to je vhod (input). Na drugem krajišču pa škatla deluje navz¬ ven, oddaja - to je izhod (output). Obstajajo tudi take škatle, ki sprejemajo več zunanjih vplivov skozi več vhodov in se nato odzovejo na en sam način skozi izhod. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 PRISPEVKI 5 Ko smo vpeljali škatlo, da bi ob njej razložili njeno funkcijo, smo povedali, da je škatla telo, udeleženo v dveh pojavih. Z risanjem pravokotnih škatel želimo povedati, da nas vnanjost ta hip ne zanima. Zanima nas le njena funkcija. To pa opišemo tako, da povemo, kaj gre vanjo in kaj iz nje. To včasih lahko opišemo tudi z matematično formulo. Na primer: 2x - y. V škatlo gre x, iz nje pa y, ki je enak 2x. Od zunaj v formulo, ki opisuje funkcijo škatle, vstavljamo (pošiljamo) različne vrednosti za x, iz nje pa prihajajo njim ustrezni y. Če v napravo pride število 3, gre iz nje število 6, če gre noter 7, pride iz nje 14. Škatla opravlja (izvršuje) funkcijo množilnika z 2. Do takšnega splošnega razumevanja funkcije otroci ne pri¬ dejo zlahka in kmalu. Prav pa je, da učitelji že v začetnih razre¬ dih vedo, da jih želimo do tega sčasoma pripeljati. Za mobilnik se zdi, da ga bodo lahko razumeli kot škatlo, ki opravlja različne funkcije. Mobilnik lahko deluje kot mobi- fon, opravlja (izvršuje) funkcijo mobifona. Tedaj sprejema sporočevalčev glas, oddaja pa valove, ki jih prestreže (s posre¬ dovanjem raznih vmesnih naprav in odzivnika) prejemniški mobilnik. Funkcija mobifona je opredeljena s tem, kaj napra¬ va sprejema, in s tem, kaj oddaja. Takole torej (glas, valovi). Funkcijo lahko opišemo tudi podrobneje (močan glas, visoki valovi), (šibek glas, nizki valovi), (debel glas, dolgi valovi), (tanek glas, kratki valovi). (Teh preslikav ni dobro jemati preveč dobesedno - bliže resnici bi bili, če bi govorili o valo¬ vih na valovih.) Ko pa mobilnik deluje kot mobitekst, izvršuje drugo funkcijo. Opišemo jo takole (vtipkavanje, valovi). Vsakemu vtipkanemu znamenju pripada drugačen val. Ko pri matematiki zapišemo y = 2x, zapišemo samo funkcijo, ki naj jo opravlja škatla. Iz števila, ki pride vanjo, naredi dva¬ kratnik: (x, 2x). O videzu in drugih lastnostih škatle nismo povedali nič. Funkcijo lahko opravi človeška glava - ta je lahko ostrižena do golega ali okrašena s kitkami -, lahko pa tudi žepni kalkulator ali računalnik. Tildi strgalnik za jabolka je lahko ena stran ribežna, človekovo zobovje ali pa multipraktik. Videz se zelo spreminja, funkcija pa ostaja ista. Prav možnost, da lahko videz spreminjamo, funkcijo pa ohra¬ njamo ali pa narobe, je dokaz, da sta videz in funkcija lahko neodvisni spremenljivki. Če gospodinja hoče razkoščičeval- nik za češnje, tehnolog ve, da mora izvrševati tole funkcijo: (češnje s koščicami, češnje brez koščic). Iz tega pa ni mogoče uganiti videza naprave. Tudi narobe je pogosto res: poznamo videz naprave, njene funkcije pa ne. Kadar je tako, vprašamo strokovnjaka: »Za kaj pa je tole?«, »Kakšno funkcijo pa ima tale škatla (naprava)?« Otroške igrače lahko posnemajo videz česa - to so makete. Lahko pa posnemajo funkcijo (delovanje) naprave - to so modeli. Seveda obstajajo tudi igrače, ki posnemajo oboje: videz in funkcijo. Beseda videz vključuje le tiste lastnosti reči, ki jih zaznavamo z očmi. Bolje bi bilo govoriti o vseh lastnostih, ki jih zazna¬ vamo z vsemi čutili - o zaznavni podobi telesa - o njegovi zunanjosti (vnanjosti) ali pojavnosti (appearance). Beseda videz se pogosto pojavlja v tej posplošeni obliki. Zaključimo lahko, da je vnanjost telesa skupek vseh zaznav¬ nih lastnosti telesa in je torej subjektiven konstrukt, saj si ga vsakdo ustvari sam na podlagi svojih lastnih čutnih zaznav. Nasprotje tega je funkcija opazovanega telesa. To je skupek vseh lastnosti telesa, ki jih ugotovimo, ko nanj vplivajo druga telesa ali ko opazovano telo vpliva na druga telesa (razen opa¬ zovalca). Funkcija telesa je torej opredeljena z objektivnimi lastnostmi telesa. Vnanjost telesa (appearance) lahko zaznamo, četudi je telo samo ali izolirano od vplivov okolice. Tedaj je v ravnovesnem stanju. Spremenljivke za opis vnanjosti so podmnožica spre¬ menljivk, ki se nanašajo na opis stanja telesa. Stanje telesa je opredeljeno s spremenljivkami, ki opisujejo njegovo vnanjost (obliko, velikost, hrapavost, odbojnost, barvo), in s spremen¬ ljivkami, ki opisujejo njegovo notranjost (vrsto in število sesta¬ vin, relacije med njimi, snovne lastnosti, temperaturo, tlak). Stanje telesa opredeljujeta torej njegova vnanjost in notranjost. (Nekateri k opisu stanja pritaknejo še lego. To je kočljivo, ker je lega relacija z drugimi telesi in ne lastnost telesa.) Vnanjost in funkcija sta lahko povsem neodvisni spremenljivki, lahko pa sta povezani. Če sta povezani, potem ju začetnik težko razločuje. Zato je za razločevanje med njima dobro začeti s kakim zgledom, pri katerem sta neodvisni. Izkušnja kaže, da se stanje telesa spremeni, ko začne telo opravljati kako funkcijo. Nedelujoče telo (v ravnovesju z oko¬ lico ali izolirano od nje) je v drugačnem stanju kot telo, ki opravlja kako funkcijo (lahko v stacionarnem ali nestacio- narnem stanju). Če delovanje povzroči spremembo vnanjosti, človeku ni težko narediti povezav med vnanjostjo in funkcijo. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 6 PRISPEVKI Z elastiko lahko vlečemo. Če jo za eno krajišče vlečemo, ela¬ stika vleče telo na drugem krajišču. Prenos sile z enega na drugo krajišče elastike je njena funkcija. Če z elastiko ne vlečemo, je kratka, če pa z njo vlečemo, je dolga. Ko elastika izvršuje funkcijo prenašalca sile, se raztegne. V tem primeru ni težko ugotoviti zveze med videzom in funkcijo: (kratka ela¬ stika, ne izvršuje funkcije), (dolga elastika, izvršuje funkcijo prenosa sile). Z vrvjo je povsem drugače. Pri vleki se vrv komaj kaj raztegne. Njen raztezek je nezaznaven. Vnanjost ravne vrvi, ki ne vleče, se ne razlikuje od vnanjosti vrvi, ki vleče. Pač pa se razliku¬ jeta notranji stanji vrvi - ena ni napeta, druga pa je. Razloček se pokaže zlasti, ko se vrv pretrga. Kar ravno pomeni, da se razlika v notranjosti pretvori v vnanji razloček. Pri mehaničnih orodjih je vnanjost močno prilagojena funk¬ ciji. Izvijač in zajemalka se precej razlikujeta, enoročna se¬ kira in dvoročna pa manj. Ročaja za dvoročno sekiro in cepin se navadno razlikujeta po krivini na koncu, ker je cepin name¬ njen vleki, sekira pa ne. Takšne razlike pa je že težko opaziti, če orodja ne preskusimo. Pri električnih in elektronskih orod¬ jih pa je za spremembo funkcije pogosto potrebno le preklo¬ piti kako stikalo ali samo pritisniti na tipko, ki se po pritisku spet vrne v prvotno lego. Tako se vnanjost orodja za eno funk¬ cijo prav malo ah celo nič ne razlikuje od vnanjosti za drugo funkcijo. Mobilnik lahko opravlja več funkcij. Toda vnanjost delujočega mobilnika (brez antene) se komaj kaj razlikuje od nedelu¬ jočega. Še manjše so vnanje razlike med mobilnikom v raz¬ ličnih notranjih stanjih. Vhodni signal je zaznaven, izhodni (valovanje) pa ne. Tudi zato je razloček v delovanju opazen samo posredno - prek odziva sogovornika. Pomen vnanjosti telesa stopa v ozadje, vse pomembnejša postaja njegova funkcija. V spomin prof. dr. Janezu Ferbarju Fotografija je nastala v Portorožu leta 1988, na simpoziju o zgodnjem uvajanju naravo¬ slovja. Na koncu dopoldanskih predavanj so napovedali popoldanske delavnice in dali vodjem delavnic minuto časa za predstavitev. Dr. Ferbarju je v manj kot minuti uspelo napovedati delavnico tako, da so po kosilu udeleženci popolnoma napolnili njegovo predavalnico. Ozračje v njej je bilo polno pričakovanj. Nekateri so morali spremljati dogajanje stoje, tisti za mizami pa so kotalili kinder jajčka. Napolnjena so bila z rižem, fižolom, mivko, frnikolo. Po klancih so se jajčka prekopicevala, kot je narekovala vsebina, udeleženci pa so uživali kot otroci. Dr. Janez Ferbarje imel izje¬ men pedagoški dar. Znal je vzbuditi zanimanje, pritegniti in držati v delovni napetosti vse okoli sebe. Učitelji so mu sledili in se od njega učili. V obdobju, ko se je ukvarjal z zgodnjim naravoslovjem, je naredil ogromno. S svojo vztraj¬ nostjo je uspel premakniti toliko vzvodov, daje poučevanje naravoslovja v nižjih razredih osnovne šole postavil na nove temelje. Tempusov projekt je bil prelomen. Spremenil je način poučevanja, vplival na učitelje, učne načrte, učbenike ... Dr. Janez Ferbar je ponudil nove razsežnosti in minilo bo še kar nekaj časa, da jih bomo usvojili. Začrtal je jasne poti, po katerih bomo lahko hodili tudi sedaj, ko ga več ni. Zvonka Kos NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 7 PRISPEVKI ... . — . — . — Na seminarju Tempus sem sodelovala tudi v delavnicah, ki jih je vodil dr. Janez Ferbar. V šolskem letu 1998/99 smo z učenci prvega razreda naredili histogram. Kako sem to izvedla, sem opisala v seminarski nalogi z naslovom HISTOGRAM. Dr. Janez Ferbar mi je svetoval, naj jo ponudim za objavo. Tega nisem takoj storila. Nalogo sem spravila v omaro in skoraj pozabila nanjo. Ko pa sem izvedela, da dr. Ferbarja ni več med nami, sem se spomnila na njegove delavnice. Dr. Ferbar je vedno pripravil delo tako, da smo aktivno sodelovale. Zahteval je, da ob delu razmišljamo, ga znamo ubesediti in da se zavedamo, kaj počnemo. Ko pa so naše misli zašle drugam, nas je zbudil z besedami: »Dekleta, ste z mano?« Njegova spoznanja, ki nam jih je posredoval, bodo za vedno živela med nami učitelji in med našimi učenci. V seminarski nalogi odseva tudi njegovo delo. Histogram Obdelava podatkov Slavka Glažar OŠ Pivka Začetno poučevanje osnov temelji na konkretnem, vsakda¬ njem izkustvu otroka. Učenci morajo imeti možnost, da de¬ lajo s konkretnimi pripomočki, se veliko igrajo, rišejo. Pri poučevanju novih vsebin uporabljamo jezik iz otrokovega vsakdanjika, saj je izrazno dovolj bogat. Npr. namesto o histo¬ gramu govorimo o prikazu s stolpci. Tudi naloge so iz učen¬ čevega vsakdanjega življenja, ker so jim bližje in zanimivejše. Učenci 1. razreda so v obdobju konkretno-logičnega mišlje¬ nja. Moja naloga je, da jih naučim uporabljati matematiko v konkretnih problemih. Učim jih zapisovati vsakdanje dogod¬ ke na matematični način - z razpredelnicami, s preprostimi grafi. Da je delo čim bolj uspešno, ustrezno oblikujem skupi¬ ne in zagotovim učna sredstva. Učencem predstavim nalogo in jih pri težavah s pravimi vprašanji usmerjam k rešitvi proble¬ ma. Učenci so pri delu ustvarjalni in samostojni. Sami posku¬ šajo najti pot k rešitvi, saj je delo problemsko zastavljeno. Učencem sem prebrala pravljico 0 trehgrahih. Po uvodnem razgovoru so vsi želeli narisati zmajev grad. Dogovorili smo se za risanje z uporabo likov v šabloni. Nastali so zanimivi gra¬ dovi. Ogledali smo si jih in ugotovib, da so zelo različni. Pred¬ lagala sem jim, naj predstavijo sošolcem svoj grad. Povedo naj, kakšne in koliko likov so uporabib. Nihče od učencev ni bil natančen pri opisu. Povedala sem, da jim bom predstavila hitrejši in lažji način opisovanja. Kako smo naredili histogram Frontalno delo Izbrala sem eno izmed risbic. Avtorja risbe sem prosila za pomoč. Like je prekril s tankimi matematičnimi ploščicami. Delo je nadaljeval po mojih navo¬ dilih. Ploščice je razvrstil po obliki. Nato jih je uredil v vrste vzdolž miznega roba. Dobil je stolpični graf. Takoj je ugotovil, katerih likov je uporabil največ. Na magnetno tablo sem narisala ležečo in pokončno os. Pod ležečo osjo sem narisala obliko likov. Na pokončno pa sem napisala števila. Vsako ploščico smo nadomestili z enot- skim kvadratom. Vsako obliko lika smo predstavili z raz¬ lično barvo. Dobili smo histogram, sestavljen iz barvnih kva¬ dratov. Barva kvadrata je predstavljala obliko, višina pa število. Ob strani sem napisala pomen znamenj. Učenec - moj pomočnik je poskusil s pomočjo histograma povedati, koliko in kakšne like je uporabil. Sedaj ni imel težav pri predstavitvi. Individualno delo Vsak učenec je po tem zgledu izdelal histogram za svoj grad. S pomočjo histograma so učenci poročali, katere like so upo¬ rabili pri risanju, koliko posameznih likov so uporabib, kate¬ rih likov so narisali več ... NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 5, številka 2/3 8 PRISPEVKI Delo je bilo učencem zelo zanimivo. Bili so aktivni in natančni. Na tablo sem pritrdila histogram, ki sem ga sama izdelala. Večina učencev je delo opravila samostojno. Nekaterim sem Naloga učencev je bila, da si v dvojicah pripravijo ustrezno morala pomagati. Ti učenci so rabili pomoč tudi pri poročanju, število ploščic in na mizi sestavijo grad. Usmerjala sem jih z vprašanji. Sposobnejši učenci so pri poro- Čeprav je bilo število ploščic enako, so bili gradovi različni, Čanju obliki lika dodali tudi barvo. Primer: Streho sem nari¬ sal s tremi rdečimi trikotniki. Učenci so spoznali, kako na matematični način predstavimo Gradove smo primerjali med seboj. Učenci so si pri primer- likovni izdelek. Delo jih je zabavalo in spraševali so, kdaj bomo janju pomagali s histogrami, ki so prikazovali število likov. delali še kaj podobnega. Katere like smo rabili za grad? NARAVOSLOVNA SOLNICA , letnik 5, številka 2/3 9 PRISPEVKI -I-'N Poenostavljeni biološki ključi za določanje manjšega števila organizmov (Bajd, 1996,1997,1998,1999) so namenjeni otrokom v osnovni šoli kot didaktični pripomoček, ki otroke usmerja v natančno opazovanje in jih uči razvrščanja, enega temeljnih spoznavnih postopkov v naravoslovju. Otroci se tako učijo prepoznati podobnosti in razlike med organizmi, opredeliti in spreminjati spremenljivke in delati z več spremenljivkami. I dobro organiziranim pristopom lahko poenostavljene biološke ključe uporabimo tudi v vrtcu. Tako smo s knjižico »Moje prve zimske vejice« določali nekatere vejice dreves in grmov. V članku je opisan postopek, kako organizirati tako delo z mlajšimi otroki, ki še ne znajo brati in zato ne morejo samostojno uporabljati knjižice. _ J Določanje vejic pozimi z uporabo preprostega biološkega ključa »Moje prve zimske vejice « ISiijd_^_Tcrc/ija Mati Pavlovič Pedagoška fakulteta v Ljubljani Vrtec Pedenjped, Ljubljana Danica Mati Djuraki Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj Opis dela Delo s poenostavljenim biološkim ključem v vrtcu organizi¬ ramo postopno v treh dneh. Vejice listavcev lahko določamo le od pozne jeseni, ko listje odpade, do približno februarja, ko popki še ne začnejo spreminjati oblike. Vednozelene lahko določamo vse leto. Otroke razdelimo v manjše skupine po 3 do 6 otrok. V eni skupini samostojno gledajo knjige, vse¬ binsko vezane na gozd, drevesa in grme. V drugi skupini va¬ dijo razvrščanja z didaktično igro »Reparage logique« (Mati, 1996). V tretji skupini spoznavajo lastnosti vejic in termi¬ nologijo. Pri teh dejavnostih je priporočljivo, da vzgojitelj pomaga otrokom in jih usmerja. Podroben potek dela kaže tabela. Za določanje izberemo samo vejice grmov in dreves, ki so opi¬ sane v knjižici »Moje prve zimske vejice« in ki rastejo v bližini vrtca, tako da si jih naslednji dan lahko ogledamo v naravi. Vejic, ki niso opisane v ključu, ne moremo določati. Pozorni bodimo na to, da je med izbranimi nekaj vejic, ki jim listi odpadejo, in nekaj takih, ki jim listi ne odpadejo. Otroci spoznajo veliko imen dreves in tudi grmov, predvsem tistih, ki rastejo v bližini vrtca. Spoznajo razliko med drevesi, ki imajo vedno zelene iglice, in tistimi, ki so pozimi brez listov. Spoznajo razporeditev popkov, po čem se razlikujejo (barva, velikost, oblika) in kaj se spomladi iz popkov razvije. Tako spoznavajo pestrost in raznolikost narave in so pozorni na drobne značilnosti, po katerih se razlikujejo vejice različnih dreves in grmov. Tako otroci postajajo vedoželjni in pridobi¬ vajo pozitiven odnos do narave. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 10 PRISPEVKI Motivacija Za motivacijo je dovolj že velik kup vej, ki jih prinesemo s seboj. Lahko naberemo vse veje, omenjene v knjižici »Moje prve zimske vejice«, ali pa le nekaj različnih vrst. Vzgojiteljica, ki pozna svojo skupino, bo sama presodila, ali je potrebna še kakšna dodatna motivacija, na primer pesmica ali pravljica. Zbiranje otroških zamisli Zamisli lahko zbiramo z različnimi vprašanji ali z otroškimi risbami. Otroke prosimo, da narišejo veje, ki smo jih prinesli s seboj. Rišejo naj z mehkimi svinčniki. Vzgojiteljica naj zapi¬ suje otroške komentarje. Otroci navadno narišejo cela dreve¬ sa brez podrobnosti. Vse iglavce poimenujejo smreka. Poznajo predvsem sadna drevesa in lesko. Učni poseg Lastnosti vejic Na mizo zložimo vse veje, ki smo jih prinesli s seboj. Otroke spodbujamo, da vejice prijemajo v roke in si jih ogledujejo, jih tipajo in vohajo. Vprašamo jih, kaj mislijo, kje smo veje nabrali. Otroci bodo verjetno odgovorih na drevesih, v gozdu ali pa bodo celo poimenovali posamezna drevesa in grme. Veje nato umaknemo. Vsak otrok dobi svojo vejico; lahko imajo vsi vejico istega drevesa, ali pa različnih dreves in grmov. Za začetek je bolje, da imajo vsi vejico iste vrste, tako da je njihova pozornost usmerjena v enak objekt. Dobro je, da prinesemo tudi vejice, ki smo jih prej dali v vodo, da vzbrstijo. Koliko časa je potrebno, da popki vzbrstijo, je odvisno od časa, ko vejico odtrgamo (decembra ali febru¬ arja), od zime (huda ali mila) in od temperature prostora, v ka¬ terem hranimo vejico. Zato lahko vejica vzbrsti že v enem tednu ah pa v treh. Tako otrokom prikažemo, kaj je v popkih in kaj se zgodi spomladi z njimi: zrastejo listi, cvetovi ah mladi po¬ ganjki. Izberemo razhčne vejice, tako da vidijo cvetove (forzi- cija, dren) in hste (platana, hrast, navadni divji kostanj). Popki se lahko odprejo že pred pomladjo, če damo vejico forzicije v vodo v topli sobi. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 Q| PRISPEVKI 11 Ogled struktur na vejicah Za ponazoritev tega, da nekaterim vejicam listi jeseni ne odpa¬ dejo, primerjamo vejico smreke ali bora z vejico divjega kosta¬ nja. Kostanjeva vejica je tudi najboljša za ogled struktur, ki jih moramo pri vejici poznati za določanje na primer končnega popka z luskolisti, stranskega popka z luskolisti, listnih braz¬ gotin s sledkami, brazgotin luskolista, prezračevalnih kanalov (plutnih bradavic), nasprotne namestitve popkov. Otroke opozorimo, da iz stranskih popkov zrastejo stranski poganj¬ ki, hsti, cvetovi. To si tudi ogledajo na vejicah v vazi, pri kate¬ rih so odgnali popki. Ogledamo si tudi dolgi poganjek in braz¬ gotino luskolista. Kratke poganjke si ogledamo na macesnovi vejici, spiralasto namestitev pa na vejici črnega topola, hrasta, leske, bukve ali lipe. Pri vejicah, ki jim jeseni ne odpadejo listi, pogledamo razliko v izrastu iglic. Za izrast v šopkih pogledamo bor, za dvoredno namestitev jelko, za izrast iglic okrog in okrog vejice pa smreko. Iglice v obliki lusk opazujemo pri kleku. Otroke opozorimo še na to, da imajo nekatere vejice trne, kar lepo vidimo na robiniji, glogu ah navadnem češminu. končni popek luskolist popka Vzdolž vejice so nameščen i popki. Na mestu, kjer je bil na vejico pritrjen list, ostane listna brazgotina. V skorji vejice vidiš drobne luknjice. Skoznje drevo izmenjuje zrak. Vejica in značilne strukture na njej Poglejmo, katere veje lahko uporabimo za prikaz določenih lastnosti: NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 12 PRISPEVKI Vodeno razvrščanje Lastnosti vejic, ki jih spoznamo, utrdimo z vodenim razvr¬ ščanjem. Tako mimogrede spoznamo nekaj novih lastnosti. Na spremenljivko in njene vrednosti pokažemo tako, da na mizo položimo dve ah več vejic, otroci pa podmnožice dopol¬ nijo s preostalimi vejicami. Zgled: Za pojasnitev spremenljivke izraščanje iglic dvoredno ali okrog in okrog damo na prvi kupček jelko, na drugega pa smreko. Otroci kupčka dopol¬ nijo. Prvega z vejicami tise, drugega pa z vejicami omorike. IZRAŠČANJE IGLIC DVOREDNO OKROG IN OKROG jelka smreka tisa omorika Otroke spodbujamo, da nove pojme izrazijo s simboli. Sim¬ bole, ki se pojavljajo najpogosteje ali pa so najbolj prepo¬ znavni, lahko kasneje uporabimo za sestavo simbolnega ključa. Razvrščamo takole: NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 13 PRISPEVKI Določanje in uvrščanje iglavcev z biološkim ključem Določanje s knjižico Starejši otroci, ki so sposobni razumeti daljše stavke, lahko določajo vejice s knjigo, ki jo prebira vzgojiteljica. Otroci prelistajo biološki ključ Moje prve zimske vejice. Odlo¬ čimo se, da bomo ob pomoči ključa z vejicami poimenovali drevesa in grme, na katerih smo vejice nabrali. Vsi imajo v ro¬ kah vejice istega drevesa ah grma. Dobro si jih ogledajo. Nato poslušajo pare trditev, ki jih prebere vzgojiteljica, in se na pod¬ lagi opazovanja odločijo za ustrezno trditev. Številke vodijo od para do para trditev. Če dobro opazujejo vejice in se pravilno odločijo, pridejo do prave rešitve. Določanje s simbolnim ključem Mlajši otroci, ki še niso sposobni razumeti daljših stavkov, znajo pa že dovolj dobro opazovati, določajo vejice s poeno¬ stavljenim simbolnim ključem. Lahko jim ponudimo že nare¬ jeno shemo, ali pa uporabimo simbole, ki so jih izdelali pri pripravi simbolnega ključa. Na slikah je šest rastlin, ki jim pozimi ne odpadejo Usti. Te lahko otroci določajo s preprostim ključem vse leto. Omorika Tisa Cipresa NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 14 PRISPEVKI Zgled ključa za določanje vedno zelenih vejic USTI JESENI NE ODPADEJO VEDNO ZELENE VEJICE LISTI SO V OBLIKI LUSK CIPRESOVKA USTI SO V OBLIKI IGLIC IGLICE >> IZRAŠČAJO V ŠOPKIH BOR IGLICE NE IZRAŠČAJO V ŠOPKIH ^ IGLICE IMAJO > OBLE KONICE IN DVE SVETLI PROGI V JELKA y IGLICE SO ŠPIČASTE IN NIMAJO PROG TISA IGLICE SO ' SPICASTE IN IMAJO DVE SVETLI PROGI v OMORIKA y IGLICE SO ŠPIČASTE IN NIMAJO PROG SMREKA Opisni ključ Simbolni ključ NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 15 PRISPEVKI Otrokom je treba pojasniti, da vejice, ki jih imajo pred seboj, niso vejice vseh vrst dreves, ki rastejo v Sloveniji. Teh je ve¬ liko več. Pri določanju vejic ima vsak otrok v rokah svojo vejo, da jo lahko čim bolj natančno opazuje. Za opazovanje podrob¬ nosti uporabimo ročne lupe. Vzgojitelj bere besedilo, otroci na svojih vejicah poiščejo opi¬ sano lastnost. Rešitev, ime drevesa ali grma, glasno ponovijo. Pravilnost rešitve preverijo s primerjavo vejice in slike v ključu. Za utrditev usvojenih pojmov lahko na koncu izdelamo plakat. Preverjanje doseženih ciljev po uporabi biološkega ključa Otroške risbe Za preverjanje doseženih ciljev naj otroci narišejo risbice in jih komentirajo. Njihove komentarje sproti zapisujemo na risbice. Razvrščanje vejic istih dreves in grmov Ker dva organizma iste vrste nista nikoli popolnoma enaka, se druga od druge razlikujejo tudi vejice istih dreves in grmov. Razvrščamo jih po vrsti veje: podmnožica vejic bora, pod- množica vejic tise, podmnožica vejic divjega kostanja. Pri tem delu se lepo pokaže, ali znajo otroci spremenljivke, po kate¬ rih so razvrščali, prepoznati na različnih vejicah istega drevesa. Ogled dreves in grmov v okolici vrtca V igralnici ponovimo imena dreves in grmov, ki smo jih določili prejšnji dan. Potem se odpravimo na sprehod v okolico vrtca ter si drevesa in grme ogledamo v naravi. Otroke na ogledu spodbujamo, da se osredotočijo na značilnosti dreves in grmov, ki smo jih v igralnici opazovali na vejicah in po katerih bi lahko prepoznali drevo ali grm. Na primer: omorika ima proge na spodnji strani iglic, smreka pa ne. Otroci lahko potipajo debla različnih vrst dreves in spozna¬ vajo, da se razlikujejo po otipu; ena so bolj gladka, druga bolj hrapava. Razlikujejo se tudi po debelini in bara. Naberejo lahko različne storže in jih opazujejo ter primerjajo med seboj. Tako vidijo, da se storži različnih dreves razlikujejo po velikosti, obliki, barvi ... Pogovorimo se, kaj je v storžih in da iz semena zraste nova rastlina. Opozorimo jih tudi, da je tisa strupena in da njenih iglic ne smemo dajati v usta. Tisa nima storžev, ampak je njeno seme obdano z rdečim mesnatim ovojem. Opisan način smo preizkusili v treh skupinah malih šolar¬ jev v vrtcu. Otrokom je bilo to delo zelo všeč. Usvojili so veliko novih besed, spoznali različne vejice, se učili podrobno opazovati. Želeli so si še več podobnih dejavnosti, predvsem pa so spoznali pestrost narave in razvijali pravilen odnos do nje. Želimo vam veliko veselja pri določanju vejic. V naslednji številki bomo predstavili, kako lahko s preprostim ključem določamo morske polže in školjke. Torej, če se boste sprehajali po morski obali, naberite prazne lupine školjk in hišice polžev. Literatura: Bajd, B.: Razvrščanje plodov. V: Krapše, T. (ur.): Razvoj začetnega naravoslovja, zvezek 2, str. 51-52, Educa, Nova Gorica, 1992 Bajd, B.: Moje prve školjke in polži, DZS, Ljubljana, 1996 Bajd, B.: Moje prve zimske vejice, DZS, Ljubljana, 1997 Bajd, B.: Moje prve živali tal, DZS, Ljubljana, 1998 Bajd, B.: Moje prve sladkovodne živali, DZS, Ljubljana, 1998 Bajd, B.: Moje prve praproti, DZS, Ljubljana, 1999 Bajd in sod.: CD ROM Računalniški program Ključi, Računalniški center Miška in InTelCom, d. o. o, 1998 Baloh, T.: Otrokove izkušnje in predstave - izhodišče pouka naravoslovja. V: Krapše, T. (ur.): Razvoj začetnega naravoslovja, zvezek 2, str. 5-20, Educa, Nova Gorica, 1992 Ferbar, J.: Konstruktivizem in začetno naravoslovje. V: Krapše, T. (ur.): Razvoj začetnega naravoslovja, zvezek 1, str. 9-14, Educa, Nova Gorica, 1992 Ferbar, J.: Razvrščanje, čuti in pamet, Naravoslovna solnica, letnik 1, številka 1, str. 19-21, Modrijan, Ljubljana, 1996 Ferbar, J., Mati, D.: Razvrščanje in urejanje ter obdelava podatkov. V: Krnel, D. et al. (ur.): Voda bo gnala moj mlinček, 2. zvezek, str. 1-2, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1996 Jelly, S.: Pomagajmo otrokom zastavljati vprašanja in odgovarjati nanja. V: Krapše, T. (ur.): Razvoj začetnega naravoslovja, zvezek I, str. 55-64, Educa, Nova Gorica, 1992 Krnel, D.: Zgodnje učenje naravoslovja, DZS, Ljubljana, 1993 Mati, D.: Ključ za razvrščanje »Reparage logique«, Naravoslovna solnica, letnik 1, št. 1, str. 22-24, Modrijan, Ljubljana, 1996 Fotografije: Barbara Bajd, Zvonka Kos, Valika Kuštor, Peter Skoberne NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 16 PRISPEVKI /-1-N V okviru vaj iz predmeta Didaktika naravoslovja imamo študentke in študentje četrtega letnika smeri Razredni pouk tudi samostojen nastop v razredu. Za izvedbo svojega nastopa sem si izbrala tretji razred. Učna enota, ki so mi jo dodelili, je bila čutila. Ta učna enota je bila zaradi svoje obširnosti in mnogih možnosti izvedbe zame pravi izziv, da preizkusim v razredu nekaj novega. _ J Moj igralni načrt Joca Zurc študentka oddelka za razredni pouk Pedagoške fakultete v Ljubljani Postavila sem si dva cilja. Prvi je bil, da se učenci v tej šolski uri zavedo pomena svojih čutil pri zaznavanju okolice. Drugi cilj pa je bil, da v tej učni uri sistematično uporabijo vsa svoja čutila pri zaznavanju različnih stvari. V uvodnem delu ure me je najprej zanimalo, ali se otroci svojih čutil sploh zavedajo in v koliki meri jih uporabljajo. Tako je vsak otrok dobil mandarino, ki jo je moral opisati izmišljenemu bitju, ki tega sadeža ne pozna. Pri tej dejavnosti sem lahko natančno opazovala, katera čutila so otroci uporab¬ ljali. Večinoma je bilo to čutilo za vid. Nekateri so uporabili tudi čutilo za tip, zelo malo pa jih je uporabilo čutilo za okus in voh. Moj namen je bil to začetno aktivnost ponoviti tudi na koncu. Tako bi spoznala, v kolikšni meri so učenci z dejav¬ nostmi med učno uro napredovali pri dopolnjevanju in poprav¬ ljanju svojih začetnih predstav. To sem tudi naredila. In rezul¬ tat je bil zelo dober. Vsi učenci v razredu so svoje predstave o čutilih dopolnili, nekateri, pri katerih so bile na začetku napačne, pa so jih tudi popravili. Dejavnosti v osrednjem delu učne ure so bile organizi¬ rane po postajah. Da bi učenci uporabili vsa svoja čutila in se predvsem zavedli njihovega pomena pri zaznavanju okolice, sem za osrednji del ure uporabila različna, že izdelana didak¬ tična učila. Gre za različne igre, pri katerih se aktivira eno izmed petih čutil, lahko pa tudi več. Ta didaktična učila sem si izposodila na Pedagoški fakulteti. Nekatera, predvsem za aktiviranje čutila za vid in okus, pa sem izdelala sama. Na vsaki postaji je bila ena (ponekod tudi več, npr. postaja za aktivi¬ ranje čutila za vid) didaktična igra, ki je aktivirala enega izmed petih čutov. Didaktični material je bil razdeljen na sedem po¬ staj ter na dodatni postaji. Učenci, ki so hitreje rešili naloge, so obiskali še dodatno postajo. Na njej je bilo kar nekaj iger za aktiviranje nekaterih čutil, npr. čutila za tip, voh. Na dodat¬ ni postaji so si učenci lahko ogledali tudi literaturo o čutilih. Dejavnosti na dodatni postaji so pomenile predvsem nadgrad¬ njo, spoznavanje podrobnejših značilnosti čutil z zahtevnejšimi dejavnostmi. 1. postaja: Namenjena je bila čutilu za sluh. Osem slik, ki prikazujejo različne prizore iz življenja, npr. delo v kuhinji, delo na vrtu, počitnice na morju, mesto ipd. Na avdio kaseti so posneti zvoki stvari, ki so narisane na slikah. Ko otrok sliši nek zvok in pre¬ pozna njegovo podobo na sliki, položi nanjo žeton. 2. postaja: Namenjena je bila čutilu za vid. Na njej je bilo več iger, veči¬ noma sem jih izdelala sama. Bila pa je tudi ena industrijsko izdelana didaktična igra Marie Montessori. Igro so sestavljale lesene ploščice z risbami različno velike nogometne žoge, lista in ribe. Naloga otroka je bila, da uredi slike po velikosti, in sicer na dva načina. Tako da si pomaga s čutilom za vid in mize, v odsotnosti čutila za vid. To učilo lahko izdelamo tudi sami. Na kartončke oblike manjših kvadratov narišemo po¬ dobo nekega predmeta v različnih velikostih. Zelo učinkovita, a obenem za izdelavo zelo preprosta igra, je reakcijsko ravnilo. Idejo za to učilo sem dobila v knjigi N. Ardley: Spoznavajmo znanost, Čutila (Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995). Igra se igra v paru. En otrok drži ravnilo za zgornji konec (vijoličasto obarvan del), drugi otrok pa je s prsti približan spodnjemu koncu ravnila. Ko prvi nenapovedano spusti rav¬ nilo, ga mora drugi ujeti. Ujeti konec ravnila je v določeni PRISPEVKI NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 17 BARVNI oSi kolaž papir PLA5TIČN0 ojii LE5EN0 RAVNILO Reakcijsko ravnilo barvi. Le-ta pa določa reakcijski čas posameznika, ki je rav¬ nilo ujel. Otrokom je bila zelo zanimiva tudi igra za očesne prevare Križ v krogu. Učenci so na prsta navili karton, ki je imel na eni strani rdeč križ, na drugi strani pa moder krog. Ko so naviti karton izpustili, se je le-ta zavrtel pred njimi. In optično so za¬ gledali rdeč križ v modrem krogu na eni strani kartona. Ta rezultat se je zdel otrokom kar neverjeten, zato so igro s križem in krogom kar naprej ponavljali, da bi doumeli, zakaj vidijo drugače, kot je v resnici. Križ v krogu 3. postaja: Na tej postaji je bilo veliko jedače in pijače. Učenci so z zapr¬ timi očmi okušali in prepoznavali okuse grenivke, banane, sira in limone. Delali so v paru. Učenec je z zaprtimi očmi okušal določen košček živila. Ob tej dejavnosti je sošolcu z besedami opisoval, kakšnega okusa je to živilo in tudi nje¬ govo vrsto, če ga je prepoznal. Zelo dobra izbira okuševalnega živila je bila grenivka. Učenci v večini tega sadeža niso pozna¬ li. Mislili so, daje pomaranča. Zato so živilo resnično okušali, saj so se zelo trudili, da bi dognali, kakšen sadež jedo. Druga naloga na tej postaji je bila povezana z medsebojnim delovanjem dveh čutil, okusa in voha. Najprej so sadni sok pili po slamici z odprtim nosom, nato pa so ga zaprli. Zanimivo je bilo otroke opazovati, kako ugibajo vrsto soka, ki ga okušajo. 4., 5. in 6. postaja: Dejavnosti na vseh treh postajah so bile namenjene čutilu za tip. K aktiviranju tega čutila so učence spodbudile industrij¬ sko izdelane didaktične igre. To pa ne pomeni, da iger za akti¬ viranje čutila za tip ne moremo učitelji izdelati sami. Zelo učin¬ kovita igra je rahlo spremenjena igra domine. Učenec se igra klasično igro domine. A namesto da z vidom ugotavlja posa¬ mezne vrednosti domin, jih tu otipava s prsti. Na kartončke ali lesene ploščice nalepimo materiale, ki se razlikujejo po hrapavosti. Učenec s tipanjem išče pare. 7. postaja: Na tej postaji je bila skupinska ali individualna didaktična igra za aktiviranje čutila za voh. Učenci so prepoznavali različne vonje sadežev, zelenjave in vonje iz narave (npr. vonj po morju). To učilo lahko izdelamo tudi sami. V plastične lončke damo določene snovi z izrazitim vonjem, npr. cimet, in jih pokri¬ jemo. Učenec zgolj z vohanjem ugotavlja, katera snov je v škatli. Pravilnost svojih predstav na koncu sam preveri v razpredel¬ nici s številkami posameznih vonjev. Za vse dejavnosti na posameznih postajah so dobili učenci tudi navodila. Nash so jih na svojem učnem listu, ki se je glasil Moj igralni načrt. Besedica MOJ je učence opozarjala, da je igralni načrt vsakega posameznika unikat. Igralni načrt naj bi pri učencih spodbudil spretnost samostojnega branja navodil pred opravljanjem neke dejavnosti, čim bolj samostojno in načrtno organizirano delo. Naloga učenca je bila, da najprej prebere navodilo, opravi neko dejavnost in ugotovitve zapi¬ suje na učni list. Na začetku učenci niso brali navodil, a so kmalu ugotovili, da je igranje zanimivejše, če jih upoštevajo. Bilo jih je z veseljem gledati, ko so pred vsako novo igro z vso vnemo najprej brali navodila. Tudi zapisovanje ugotovitev jim ni bilo v breme. Prav na¬ sprotno. Kratka vprašanja na učnem listu, ki so od učencev zahtevala zgolj izkušenjsko znanje in na njegovi osnovi skle¬ panje - analiziranje in posploševanje, so jih zelo motivirala. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 18 PRISPEVKI Marsikatero vprašanje je bilo namenjeno tudi ocenjevanju, vrednotenju določene dejavnosti. Prizor, ki se mi bo verjetno za vedno vtisnil v spomin, je bil na koncu osrednjega dela učne ure. Ko sem učence z zvokom tamburina privabila pred tablo, stran od materiala, so se sicer fizično res posedli po tleh, a z mislimi so bili še pri dejavnostih osrednjega dela te učne ure. Z vso vnemo so na učne liste vpi¬ sovali še zadnje ugotovitve, ki jim jih še ni uspelo zapisati. Učenci so bili nad dejavnostmi v učni uri zelo navdušeni. To so vseskozi dokazovali s svojim vedenjem, visoko intenziv¬ nostjo dela. V zaključnem delu ure so svoje navdušenje tudi ubesedili. Tako velika motiviranost in s tem zagnanost za delo pa je povzročila posledično tudi izboljšanje otrokovih pred¬ stav o zaznavanju sveta. To so učenci dokazali v zaključni dejav¬ nosti, ko so dopolnili ali popravili svoje zaznavanje manda¬ rine. In ni bilo otroka, ki ne bi z veseljem ugotavljal svoj napredek ob primerjanju začetnih in končnih predstav. Primer učnega lista Moj igralni načrt. / - MOJ IGRALNI NAČRT \ Ime Natančno sledi svojemu načrtu na potovanju skozi različne igre. Povedal ti bo, kako se igrati, in te opozoril na stvari, ki si jih je dobro zapisati, da jih ne pozabiš. Saj veš, spomini na potovanje zbledijo, če jih ne zapišeš. Sedaj pa veselo na delo in čim več užitkov pri igranju! 1. Mandarino, ki jo držiš v roki, čim bolj natančno opiši nekomu, ki tega sadeža ne pozna! Lahko opisuješ z risanjem ali s pisanjem ali pa na oba načina! / NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 IM PRISPEVKI 19 Zrcala so del naše vsakdanje opreme. V nekaterih se ogledujemo, nekatera potrebujemo zato, da smo v prometu varnejši, druga nam dajo občutek večjega prostora, nekatera pa so zabavna, saj smo v njih videti nenavadni, spačeni, drugačni. Poglejmo, kako predmete preslika ravno zrcalo, in ugotovitve povežimo s primeri iz našega okolja. Zrcala J IVada Razpet samostojna svetovalka Zavod RS za šolstvo Igramo se z zrcali Potrebujemo: list papirja, zrcalo, dva plutovinasta zamaška z zarezo ali drugačne podstavke za zrcalo, predmete, ki jih bomo postavljali pred zrcalo (kovanci, ploščice, barvni svinčniki različnih dolžin). Zrcalo postavimo v zarezo podstavka tako, da stoji pravokotno na ravnino mize. Predenj postavimo majhen predmet (plo¬ ščico). Predmet oddaljimo od zrcala. Opazimo, da se oddalji tudi slika v zrcalu. Če predmet približamo zrcalu, se približa tudi njegova shka. Med predmet in zrcalo postavimo ravnilo, ki označuje odda¬ ljenost ploščice od zrcala. Tudi v zrcalu vidimo ravnilo in ploščico. Ugotovimo: oddaljenost slike od zrcala je enaka oddaljenosti predmeta od zrcala. Slika pred¬ meta v zrcalu je enako velika kot predmet. Levi predmet je bliže zrcalu kot desni. Enako velja tudi za njuni sliki v zrcalu. Predmet in njegova slika sta enako oddaljena od zrcala, Simetrija in zrcala Na list papirja narišimo sliko (original) z vodenimi barvi¬ cami. Še preden se barva posuši, list papirja prepognimo in ORIGINAL pregib ODTIS Zrcalno simetrični sliki NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 20 PRISPEVKI sliko odtisnimo (odtis) na drugo polovico lista. Pravimo, da je odtis simetričen originalu. Original in odtis sestavljata zrcalno simetrični sliki. Kakšno povezavo ima tak odtis z zrcalno sliko? Če na pregib pravokotno na list papirja po¬ stavimo zrcalo, v njem vidimo natančno tisto, kar je nastalo na odtisu. Sestavljamo ravna zrcala Če pravilno sestavimo zaporedje več ravnih zrcal, lahko z njimi opazujemo tudi dogajanje za svojim hrbtom, za vogalom ali oviro. Frizerka dni zrcalo tako, da vidimo svojo pričesko tudi z zadnje strani. Ponavadi ne vidimo naše pričeske od zadaj, tako kakor jo vi¬ dijo tisti, ki stojijo za nami. Učenci lahko v parih pomagajo drug drugemu opazovati pričesko tako, da eden drži zrcalo pred seboj in v njem opazuje sliko, ki mu jo »pošilja« drugo zrcalo, ki ga drži sošolec. Zlepimo dve ravni zrcali po enem robu tako, da ju lahko od¬ piramo kot mapo. Zrcali postavimo pravokotno na mizo. Med njima postavimo ploščice. Ko gledamo v zrcali, vidimo več ploščic. Poleg originala (ploščic) vidimo še njegove slike. Kaj se zgodi, če spreminjamo kot med zrcaloma? Število slik predmetov na mizi se spreminja. Med zrcali postavimo tolar¬ ski kovanec in spreminjajmo kot med zrcaloma tako, da nam prihranki »rastejo«. Kalejdoskop V kalejdoskopu so tri enako velika ravna zrcala, postavljena tako, da oklepajo kot 60°. Zrcala postavimo v tulec. Na en konec postavimo v prozorno okroglo škatlico koščke barvne prosojne plastike, drugi konec pa zapremo s temnim pokro¬ vom, v katerem pustimo majhno odprtino. Tulec obrnemo proti svetlobi in gledamo vanj skozi odprtino v temnem po¬ krovu. Ko tulec vrtimo, se koščki plastike premikajo in se¬ stavljajo vedno nove slike. Periskop Z dvema ravnima zrcaloma lahko naredimo tudi periskop. Periskop je naprava, ki nam omogoča pokukati čez oviro ah videti stvari, ki se dogajajo za ovinkom. Glavna sestavna dela sta dve poševni zrcali. Iz kosa plastične vodovodne cevi, traj¬ no elastičnega kita in dveh majhnih zrcal ga lahko hitro izde¬ lamo sami. Namesto cevi lahko uporabimo široke papirnate tulce ah daljše škatle. Učencem bo uporaba prinesla mnogo zabave, izdelovanje pa bo pomagalo pri razumevanju odboja svetlobe na zrcalu in nastanka slike v njem. Zrcali morata s stenama oklepati kot 45°. Fotografije: Ana Gostinčar Blagotinšek, Janez Zrnec NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 21 PRISPEVKI DELOVNI LIST 1 Kaj vidimo v zrcalu? Na slikah so lokomotive, ki jih bomo preslikovali z zrcalom. Pri vsaki sliki na označeno črto položi pravokotno na mizo ravno zrcalo. Kakšna je zrcalna slika? Nariši jo Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 22 PRISPEVKI DELOVNI LIST 2 Kaj vidimo v zrcalu? Na levi strani slike so narisani predmeti, na desni pa slike, ki jih vidimo v zrcalu. Narišite, kam ob levi sliki moramo pravokotno na list papirja postaviti zrcalo, da bomo videli v njem sliko na desni strani. Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 |H PRISPEVKI Pri spoznavanju narave in družbe v tretjem razredu smo se učili o prometu. Ker je učence zanimalo, kakšen je bil promet pri nas nekoč, smo sklenili, da bomo raziskali zgodovino cestnega prometa v Taboru pri Vranskem. _ / Zgodovina cestnega prometa Darja Savinek OŠ Vransko, podružnica OŠ Tabor r K Naredili smo načrt ter uporabili naslednje metode: delo na terenu, opazovanje, poročanje, intervju, anketa in fotografiranje. Predstavljamo vam zanimiva spoznanja o prometni preteklosti v naši občini, ki so nam jih posredovali starejši ljudje. PRVA KOLESA V TABORU IN OKOLICI Prvo kolo je imel Martin Pepel iz Ojstriške vasi že pred prvo svetovno vojno. Kolo je bilo nerodno, ker je bilo prednje kolo veliko, zadnje pa majhno. Ker so bili v hiši pri Pepelovem Martinu fini kovači in mehaniki, so takoj po prvi svetovni vojni doma začeli izdelovati kolesa in drobilce za kamenje. Martin Pepel si je na krmilo pritrdil pipo ter njeno cev speljal ob kole¬ su, tako da se je zadaj kadilo (povedala g. Hanžič in ga. Kosu). Marija Cukala st. je imela kolo že leta 1918. To je bilo žensko kolo. Vsi domači in vaški otroci so se na njem učili voziti (povedala ga. Anka Kosu). Okoli 1920. leta sta imela kolo že Franc Mastnak iz Miklavža (povedala ga. Anka Kosu) in Janko Kobale st. iz Tabora. To je bilo rumene barve, kolesa pa sta imela lesene obroče - opiate. V Kapli pa je imel kolo Rančigaj (povedala ga. Mira Jenko). Približno leta 1930 je imel kolo tudi stric Jože. Bilo je črne barve, znamke Štyrija. Na njem pa je bila tudi tablica s številko. Stara mama se spominja, da se je Marija Premožič za šalo pe¬ ljala s kolesom kar v stranišče (ga. Emilija Gržina povedala vnukinji Jasmini). Moj praded Alojz Virk je imel leta 1932 črno moško kolo prve izdelave izpred 1920-ega leta (ga. Milka povedala Jožiju Stiplošku). V Ojstrici je imela prvo kolo Marija Goropevšek, približno leta 1938. Bilo je žensko kolo rdeče barve. Zelo se je bala zanj (povedal g. Vinko Goropevšek). Leta 1940 je med redkimi imel kolo Lipe. Imelo je tri kolesa. Smešno je bilo, ko sta se njegov brat in Tone peljala, nakar sta se ustrašila živine in zapeljala v jarek (povedal g. Tone Tkavc). Za kolesa in vprežne vozove, npr. zabavljivčke, koleselj in ko¬ čije, so morali plačevati registrske tablice. Nekoč je bilo kolo pravo premoženje. Zanj si moral plačati 900 do 1000 DIN; za primerjavo: učitelj je takrat zaslužil 800 do 1000 DIN (povedala ga. Anka Kosu). Najstarejše kolo v Taboru V šolo smo povabili prijetno sogovornico, gospo Marijo Metelan - Minko. Zakaj? Ker se 68-letna vozi s kolesom, starim 73 let. Leta 1925 so kolo kupile njene sestrične, ki so se pisale Javoršek. 6-letna Minka se je na njem naučila kolesarskih spretnosti. Dovolili so ji, da se je vozila od hiše do pokopa¬ lišča. Po končani vožnji je vedno zaslišala ukaz: »Temeljito očisti kolo!« Minka je kolo pozneje podedovala po sestrični Malči Javoršek. Kolo je črne barve, dobro ohranjeno in še vedno ponuja udob¬ no vožnjo, kar so tretješolci z navdušenjem preizkusili. Zamenjati mu je treba le prednjo luč. Na sedežu je ploščica z dobro vidnim imenom tovarne, napisanim v cirilici. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 24 PRISPEVKI Kolo je doživelo že marsikaj. Enkrat je bilo celo ukradeno, a ga je Minka ob pomoči prizadevnih otrok našla. Kot skrbni lastnici ji kolo dobro služi. Uidi mi ji želimo še veliko let druženja s tem kolesom. PRVI MOTORJI V TABORU IN OKOLICI Prvi motor so imeli trije sinovi Martina Pepela iz Ojstriške vasi pred drugo svetovno vojno. Bil je ameriške znamke Indian. Pogon je imel še na jermen (povedal g. Hanžič). Poleg Pepelovih je imel motor tudi Milko Cukala. Bil je črne barve. Pisalo se je leto 1931. Zaporedoma je imel motorje znamke Triumph, Nesu in Ziindap; slednjega mu je vzela oku¬ patorska vojska v Škofji vasi pri Celju (povedali ga. Anka Kosu in ga. Milka). Milko Cukala, slikan 3- 7. 1939 . leta. V Kapli je imel prvi motor Avgust Rančigaj - Hamot. V sivem predpasniku in bosih nog se je odpeljal v Celje v kavarno Evropo za stavo, ali bo prej on z motorjem ali pa Milko Cukala in Ludvik Plovšak z avtomobilom. Zadnji bo namreč moral plačati ceho - zapitek. Avtomobilista sta prehitela motorista. In kaj se je zgodilo Avgustu? V Celju so ga ustavili »žandarji« ter rekli, da je motor ukradel. Toda ni ga ukradel, bil je nje¬ gov (povedali ga. Minka Metela in ga. Anka Kos). Jožef Križnik iz Ojstriške vasi je imel leta 1931 motor s pri¬ kolico (povedal g. Mirko Križnik). V Taboru je imel motor Alojz Kos leta 1935 (povedala ga. Mira Janko). V Miklavžu so imeli motor pri Kisovarjevih leta 1938 (povedal g. Jože Košiča). V Lokah sta imela malo pred drugo svetovno vojno motor Jože Golavšek, »trobrzinca«, in Milko Pavline, v Kapli pa Drčevi (povedal g. Valentin Grobler). PRVI AVTOMOBILI V TABORU IN OKOLICI Avtomobili so bili zelo redki. Videli so največ dva na dan. Najpogosteje so jih imeli trgovski potniki. Hkrati z motorji so se okoli leta 1930 pojavili tudi prvi avto¬ mobili: Maks Cukala je imel avto modre barve - Citroen. Z njim so ga prevažali šoferji, pozneje pa so vozili njegovi si¬ novi. Kadar so bratje poškodovali avto, jim ga je mehanik Bremec kar čez noč popravil, da se oče ne bi kregal (pove¬ dala g. Jože Košiča in ga. Anka Kosu, hči Maksa Cukala). Pni avtomobil v Ojstrišk vasi je imel Konrad Pepel in sinovi. Bil je znamke Wanderer. Ludvik Plavšak iz Tabora pa je imel DKW (povedal g. Križnik). Med prvimi avtomobili je bil tudi avtomobil dr. Piussija. Dr. Piussi je bil italijansk kapitalist in zadnji lastnik graščine Pepelovi fantje pred domačo hišo v Ojstrici; tam je tudi živel. Njegov avto je bil kot črna »žveplen- kna« škatla, ljudje so mu pravili tudi »kapelica«. Zadaj je imel rezervno kolo (povedali ga. Minka Metelan in ga. Anka Kosu). Franck Juhart v Ojstrišk vasi pa je Rozi poslala 1. 5. 1928. leta fotografijo s posvetilom: »... fotografirati smo se dali zadaj za hišo en delavnik. Kar tako, v kar je bil kateri napravljen.« Približno od leta 1947 sta imela avto tudi Vošnjak iz Kaple in Verdelj iz Lok. Če je kdo potreboval zdravniško pomoč, so bili ti prvi, k so priskočili na pomoč (povedal g. Goropevšek). V Tehniškem muzeju imajo avtomobil Piccolo iz 1906. leta, katerega lastnik je bil g. Pepel iz Ojstriške vasi. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 25 PRISPEVKI ZBIRKI STENSKIH SLIK ZA MATEMATIKO IN SPOZNAVANJE OKOLJA dopolnilo dela v razredu odličen motivacijski uvod dodaten vir informacij za osem- in devetletno OŠ ter vrtce Zbirka za spoznavanje okolja vsebuje 10 plastificiranih slik formata 82x58 cm z letvicami in tulcem. Cena posamezne zbirke stenskih slik je Zbirka za matematiko vsebuje 7 plastificiranih slik formata 58x82 cm in 10 plastificiranih slik formata 29,7x42 cm z letvicami in tulcem. • • • • v .700 tolarjev. Zbirki stenskih slik lahko naročite pri založbi Modrijan Mestni trg 24, 1000 Ljubljana tel.: 01 200 36 00, faks: 01 200 36 01, e-pošta: prodaja@modrijan.si MODRIJAN Predstavitev stenskih slik za spoznavanje okolja Stenska slika Vreme naj bo otrokom v pomoč pri uvrščanju vre¬ mena v kategorije: jasno, delno oblačno, oblačno in padavine. Slike prikazujejo različno vreme v istem kraju poleti ter ista vre¬ menska stanja v različnih letnih časih. Stenska slika je v obliki tabele. V vrstici, ki predstavlja glavo ta¬ bele, so narisani simboli za označevanje vremena. Od leve proti desni je najprej sonce kot simbol jasnega vremena, delno pre¬ krito sonce z oblakom kot simbol delno oblačnega vremena, oblak kot simbol za oblačno vreme ter dežne kaplje in snežinke kot simbol za padavine. V vsakem stolpcu primerjamo simbol in fotografijo pod njim. V prvem stolpcu, ki prikazuje jasno vreme, ugotavljamo: • ali na sliki vidimo sonce, • po čem sklepamo, da je vreme jasno, • kateri del dneva prikazujejo slike, • ali je vreme jasno tudi pred vzidom sonca ali pa ponoči, • kateri letni čas je na slikah, • v katerih letnih časih je več sončnega vremena, • kakšno je še vreme na slikah (toplo, hladno, vetrovno ...), • na kateri sliki piha veter, kako to vemo. V drugem stolpcu so slike, ki prikazujejo delno oblačno vreme. Le del neba je prekrit z oblaki, ali pa je plast oblakov tenka, da skoznjo proseva sonce. Postavljamo podobna vprašanja kot v prvem stolpcu: • ah na sliki vidimo sonce, ali so na sliki oblaki, • ali je vse nebo prekrito z oblaki, • kateri del dneva je prikazan, • kateri letni čas je, kako to vemo, • kakšno je še vreme na slikah (toplo, hladno ...). V tretjem stolpcu so slike, ki prikazujejo oblačno vreme. Primer¬ jamo nebo na slikah v tem stolpcu, v stolpcu delno oblačnega vremena in v stolpcu s padavinami. Tudi oblačno vreme je lahko različno: lahko je toplo ali hladno, vetrovno ali mirno. • Kakšno je vreme na slikah? • Kakšna bi bila gladina jezera ah morja, če bi pihal veter? V četrtem stolpcu so slike, ki prikazujejo vreme s padavinami. • Dež je slabo viden, po čem sklepamo, da na slikah dežuje ali sneži (slaba vidljivost, odsevi na mokrih tleh, dežniki in pele¬ rine ...)? • Katere so še druge padavine, ki jih simbol ne prikazuje (toča...)? • Kako imenujemo padavine glede na trajanje in količino pada¬ vin (pršenje, deževje, naliv, ploha, metež, sneženje ...)? • Ko močno dežuje ah sneži, lahko piha tudi močan veter. Kako imenujemo ta vremenski pojav (nevihta)? Kaj je še značilno za nevihto (bliskanje, grmenje, udar strele ...)? Primerjava shk v vrsticah Poleg vremena so spremenljivke še kraj in čas. V prvi vrstici je na slikah isti kraj ob istem letnem času v različnem vremenu. V drugi vrstici so kraji razhčni, na treh slikah je zima, na eni je poletje. V tretji vrstici so kraji razhčni, a lahko bi bilo na slikah različno vreme ob istem letnem času. Dejavnosti: • Otroci opazujejo in opisujejo vreme. Razlikujejo naj jasno nebo od oblačnega ah delno oblačnega. Opazujejo naj obliko in barvo oblakov ter premikanje in spreminjanje oblakov. • Ugotavljajo, kako vreme vpliva na dejavnosti ljudi. Kako so oblečeni, ko dežuje, ko je mraz ah ko piha burja? Kako se počutijo? Kdaj pridejo v šolo peš in kdaj se pripeljejo? Ob kakšnem vremenu se igrajo na dvorišču? Kako vreme vpliva na dejavnosti Živah? Kdaj opazimo deževnike? Kje so metulji, ko dežuje? Kdaj prilezejo martinčki iz svojih skrivališč? • Opazujejo učinke vetra: drevje, dim, hstje, papirčke in trakove, oblake v vetru. Na daljšo palico privežejo nekaj pisanih trakov in palico zunaj zapičijo v tla. Opazujejo učinke vetra na tra¬ kove. Po plapolanju trakov sklepajo, kdaj je veter močnejši in kdaj šibkejši. Na tla narišejo njegovo smer. • Pogovarjamo se o dežju in dežnikih. Kdaj dežuje? Ah dežuje le ponoči ah le podnevi? Ah je v katerem obdobju več dežja? Ah dežuje tudi takrat, ko sije sonce? Kdaj opazimo mavrico? V ka¬ teri smeri pada dež? Kakšna oblačila so primerna za dež? Kako dežnik varuje pred dežjem? • Ko sneži, opazujejo snežinke: Iz snega oblikujejo. Kepo snega postavijo v posodo in prenesejo v razred. Opazujejo taljenje snega. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 27 PRISPEVKI MOPRIJAN Zamisel: B. Bajd, J. Ferbar, D. Krnel, M. Pečar Fotografije: Foto SPRING, Z. Kos, D. Krnel, J. Rakovec, M, VREME \ J. Zrnec Oblikovanje: D. Grgičevič V drugem razredu devetletke smo obravnavali temo, kije namenjena predstavitvam pojavov. Od stripa do tabele Zvonka Kos OŠ Lucija, podružnica Strunjan Pouk naravoslovja v devetletki je zame nekaj povsem novega v primerjavi s tem, kar sem počenjala dolga leta v osemletki. Po novem učnem načrtu so učenci pri naravoslovju ves čas aktivni, raziskujejo in na osnovi lastnih izkušenj prihajajo do zaključkov. Tak način dela je tudi zame velik izziv in pri načrto¬ vanju nestrpno pričakujem, kako bodo stvar sprejeli otroci, kakšen bo njihov odziv. Naravoslovje je področje, kjer lahko uresničijo svoje želje po raziskovanju in eksperimentiranju. Nov učni načrt naravoslovja vse to vključuje, zato otroci pri tem predmetu uživajo. Posebej v prvem razredu so teme in vsebine zelo zanimive. V drugem razredu sem pred kratkim izpeljala temo Od stripa do tabele, ki je predstavljena v učbeniku Okolje in jaz 2. V učbeniku, delovnem zvezku in priročniku za učitelje sem si ogledala, kaj tema prinaša. Potem sem začela razmišljati, v kateri okvir bi to vsebino po¬ stavila, da bi bila otrokom še prijetnejša, Delo sem povezala z uro slovenskega jezika, kjer so učenci spoznali zgodbo Zelo lačna gosenica. Iz zgodbe sem vzela le dneve od ponedeljka do petka, ker se mi je zdelo dovolj široko zasnovano za to sta¬ rostno stopnjo. Naredila sem še časovni plan in se lotila dela. V ponedeljek je gosenica pojedla eno jabolko. V torek je pojedla dve hruški, v sredo pa tri slive. V četrtek se je posladkala s štirimi jagodami, v petek pa si je privoščila pet pomaranč. ZELO LAČNA GOSENICA Erič Carle Povzetek zgodbe Za poustvarjanje zgodbe sem uporabila strip, ki je hkrati služil kot uvod v temo. Na list sem narisala 5 okenc, v vsakem gosenico in okence za vpis imena dneva, ko je gosenica jedla. V oblaček so morali napisati besede, ki jih je povedala gose¬ nica tisti dan. Z zapisom so vadili pisanje, barvanje in risanje sadežev, ki jih je pojedla. S tem so realizirali cilj iz slovenščine, spoznali, kakšno bese¬ dilo je strip in kako nastane. )A'MES SfM POJCDL/ 'W J*&OLKO. ) 1 34MK.' MEHZJ š j GOSENICA Strip V naslednjem sklopu so izdelali časovni in vsebinski trak. Podlago za oba sem izdelala sama po zgledu iz učbenika, vse drugo so dopolnili učenci. Za časovni trak so na kartončke napisali imena dni, narisali sklede s pravim številom sadežev. Vse so prilepili na izdelano podlago in prebrali (v ponedeljek je gosenica pojedla en sadež, v torek je gosenica pojedla dva sadeža, v sredo je gosenica pojedla tri sadeže, v četrtek je gose¬ nica pojedla štiri sadeže, v petek je gosenica pojedla pet sadežev). Sklede s pravim številom sadežev so po navodilu pravilno pritr¬ dili tudi na vsebinski trak. Ugotovili smo, kaj ta prikaže, in ga prebrali. V naslednjem sklopu smo najprej ponovili, kaj smo se naučili prejšnji dan, potem pa so učenci spoznali še prikaz z grafom in s tabelo. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 30 PRISPEVKI Ob vodenem delu so učenci izdelali graf in ga prebrali. Vsak učenec je dobil narisano prazno tabelo na delovnem listu. V razgovoru so tabelo spoznali in vanjo sami vpisali podatke. Na koncu so jo še prebrali. i i PONEDELJEK TOREK T SREDA SARA GREGoR ^ ( ^ s ČETRTEK PETEK Časovni trak. ŠTEVILO SADEŽEV GREGoR 0 L Vsebinski trak Tabela Nato smo se lotili nalog v učbeniku in delovnem zvezku. Ob nalogah v učbeniku smo ponovili in utrdili že pridobljeno znanje, nalog v delovnem zvezku pa so se lotih kar sami. Pri delu so bili samostojni, to pomeni, da so imeli dovolj izkušenj. Takšen je bil tudi moj namen, zato lahko rečem, da so cilje te teme usvojili v celoti. Tema Od stripa do tabele iz učbenika Okolje in jaz 2 NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 Ml PRISPEVKI 31 ---v Pri pouku biologije moramo naravo čim bolj približati učencem, tako da na podlagi neposrednega opazovanja in čutenja narave pridejo do različnih spoznanj. Pri učencu moramo razvijati ustvarjalnost, ga naučiti, da bo samostojno razmišljal in raziskoval ter znal vzpostaviti pristen stik z naravo in tako ustvariti novo znanje. 1 j Mladi raziskovalec gosenic Sonja Tot_Nataša Vrtarič OŠ Fokovci OŠ Bogojina Načinov za izvedbo takega pouka je ogromno. Ponujamo vam enega, ki je pripravljen kot navodilo za učenca. S prilagoditvami vsebine in nivoja lahko učenci samostojno delajo v rednem vzgojno-izobraževalnem procesu, pri naravoslovnih dejavnostih, dodatnem pouku ah interesnih dejavnostih. GOJENJE GOSENIC v Ce želite gojiti gosenice, potrebujete zanje ustrezno rastlinsko hrano. Hrano potrebujejo skoraj ves čas, poskrbeti morate, da bodo imele vedno svežo. KAJ VSE BODO POTREBOVALE VAŠE GOSENICE? Gojilnica: Gosenice potrebujejo zračno posodo, zato je najbolje, da jo naredite iz muslina- stih ali mrežastih stranic. Ogrodje lahko naredite iz lesa ali pa izrežete stranice karton¬ ski škatli. Ko gosenice nehajo jesti, je to znak, da so pripravljene i jj rana: Vejice rastlinske hrane imejte v posodi z vodo. Posodo pokrijte s prile- zapreobrazbo v odrasle živali, j g a j 0 £ 0 se p re vleko ah staniolom, da vašim gosenicam preprečite padec v vodo. Vsaka dva dni (ali po potrebi) jim dajte sveže hste. Prepričajte se, ali se listi doti¬ kajo stranic posode, tako da vaše gosenice lahko splezajo nazaj, če padejo z rastline. Voda: Gosenice dobijo vso potrebno vodo iz rastlinske hrane. Vejice in zemlja: Če jih žehte gojiti do stadija odrasle živali, jim morate nastaviti vejice hranilne rastline, da se lahko oprimejo, in 5 cm zemlje, da se zakopljejo vanjo, ko Gosenice lahko gojite, ^ \ so pripravljene, da se spremenijo v odrasle Živah. dokler se ne spremenijo v metulje ali vešče. I Čiščenje: Posodo počistite enkrat na teden. Če ste jo podložili s časopisom ah tkanino, lahko to z lahkoto zamenjate. Temperatura: Gosenice gojite pri sobni temperaturi, ne na soncu in ne v bhžini radiatorjev. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 PRISPEVKI 32 ISKANJE IN NABIRANJE GOSENIC v Ce želite nabrati gosenice, boste potrebovali se nekaj nasvetov. Pa poglejmo! Najboljši čas za iskanje gosenic je pozno spomladi in poleti (od maja do septembra). Iščite jih na travnikih, poljih, grmiščih, gozdnih robovih, vrtovih, v parkih, gozdovih... / Nikoli se ne dotikajte Pri iskanju gosenic bodite pozorni predvsem na tele rastline: osat, pekoča kopriva, kosmatih gosenic. Povzročijo lahko j beli trn ali glog, grint, mrtva kopriva, zelje, lipa ali bodika. \ pekoče izpuščaje. Za nabiranje gosenic boste potrebovali plastično posodo ali kartonsko škatlo, kamor jih boste položili, škarje in papir. Gosenic ne pobirajte s prsti, lahko jih poškodujete. Odrežite del rastline, na kateri so, nato pa ga previdno položite v posodo. Prepričajte se, ah je steblo dovolj dolgo za postavitev v vodo. Če gose¬ nica pade na tla, jo pustite, da zleze na kos papirja, in jo previdno položite v posodo z rastlinsko hrano. ^ Dobri nabiralci si ogledajo mnogo in naberejo le nekaj; tri ali štiri gosenice naj bi bile dovolj. ^ RAZISKOVANJE GOSENIC Eden najboljših načinov, da izveste kaj o gosenicah, je njihovo opazovanje. To lahko delate doma, kjer ste naredili zanje prostor, ali na prostem, kjer živijo. Če gosenice opazujete, lahko o njih izveste mnogo različnih stvari. KAJ DELAJO OB RAZLIČNIH ČASIH DNEVA KOLIKO JEDO (K AKOJED O) KAM GREDO KAKO HITRO RASTEJO KAJ NAREDIJO, KO SE ^SREČAJO Z DRUGIMI ŽIVALML KAKO SE PREMIKAJO To, kar ste opazili, lahko zapišete na mnogo različnih načinov. RISANJE ZEMLJEVIDOV (^SNEMANJE^) Vaši zapiski vam bodo pomagali, da: - si zapomnite, kaj ste opazili - boste drugim pojasnili, kaj ste izvedeli - boste razmišljali o idejah za raziskovanje (risanji: tabel (6blh«m^e> (j^a^je) RISANJE NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 PRISPEVKI 33 r ZBIRANJE INFORMACIJ V Ali veste, kaj želite raziskovati? Ce veste in imate dobro idejo o načinu zapisa tega, kar ste izvedeli, potem ne potrebujete nasvetov na tej strani. Ali pa bi radi poskusili? KAKO SE GOSENICE SPREMENIJO MED TEM, KO RASTEJO? • Dober način, da ugotovimo, kako se gosenice spremenijo, je nekajtedensko opazovanje njiho¬ vega razvoja in pisanje dnevnika o vsem, kar opazimo. Če so na bližnji rastlini, jih lahko opazu¬ jete na prostem. Lažje pa jih boste opazovali, če jih boste gojili v hiši. • Morali se boste odločiti, kako pogosto boste pisali v vaš dnevnik. • Vsak dan? • Trikrat na teden? • Vsakokrat, ko opazite kaj zanimivega? • V dnevnik si vedno zapišite datum in uro opazovanja. Tako boste lahko videli, koliko časa potrebujejo vaše gosenice, da zrastejo. • Morah se boste odločiti, kaj želite zapisovati v vaš dnevnik. Tukaj je nekaj nasvetov: • Kje ste jih našli? • Koliko jih je? • Kaj delajo? • Kako velike so? • Koliko pojedo? • Karkoli drugega, kar ste opažih. Verjetno že kar veliko veste o gosenicah. Dober način, da ugotovite, kaj ste se naučili, je pred¬ stavitev gosenic vašim prijateljem. Lahko jim pokažete vaš dnevnik ah jim razložite vaša opažanja. Verjetno vam bodo postavljali vprašanja o njih. Morda ne boste vedeli odgovorov, toda posredu¬ jete jim lahko vaša predvidevanja ... • Kdaj običajno jedo? Mishm, da ponoči, zjutraj je vedno manjkalo veliko listja. • Zakaj raje jedo ponoči? Mislim, da zaradi tega, ker je tema. Je to zato, ker je ponoči hladneje? v. r PREVERJANJE VAŠIH PREDVIDEVANJ V Bi radi preverili vase predvidevanje? Ce veste, kako ga lahko preverite, potem ne potrebujete te strani. Ali pa bi radi poskusili? Predpostavimo: GOSENICE JEDO V TEMI VEČ KOT NA SVETLOBI Gosenic ne morete opazovati ves čas. Da ugotovite, ah imate prav, se boste morah lotiti razisko¬ vanja. Kako boste izmerili, koliko gosenice pojedo? Na karirast papir narišite obris lista hrane. Gosenice položite na hst in jih pustite jesti. List položite nazaj na njegov obris in z drugo barvo obrišite tisto, kar je od hsta ostalo. Izrišite površino hsta, ki so ga gosenice pojedle, in preštejte izrisane kvadratke. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 34 PRISPEVKI Kako jim boste zatemnili gojilnico? Boste škatlo zaprli, jo boste prekrili s pregrinjalom? Kako dolgo jih boste pustili v temi in na svetlobi? • Pet minut? • Pol ure? • Ves dopoldan? • Čez noč? Koliko gosenic boste testirali? Eno, deset, sto? Če boste testirali samo eno, potem boste vedeli samo to, kaj je delala ta gosenica. Če jih boste testirali deset in bodo vse delale isto stvar, boste imeli močnejši dokaz, da bodo tako delale tudi druge gosenice. Je vaš test pravilen? Poskrbite, da sta svetel in temen prostor enaka (razen svetlobe). Sta posodi enaki v obeh prostorih? Je v obeh enaka temperatura? So listi enako sveži? Kako boste naredili zapis vašega testa? • Lahko naredite tabelo. • Uporabite karirast papir za graf. ZAKLJUČEK S tem ko učenci samostojno opazujejo in raziskujejo, zaživijo z naravo, jo čutijo, razvijajo pravi¬ len odnos do naravnega okolja in življenja v njem. Še ena od mnogih pozitivnih plati doživljajsko raziskovalnega dela je ta, da pridejo do veljave tudi tisti učenci, ki so šibki na področju teoretičnega znanja. Pri praktičnem delu, samostojnem ali v manjših skupinah, pa se lahko uveljavi vsak učenec s svojimi sposobnostmi, tako da eni posta¬ nejo pravi »mali raziskovalci«, drugi pa njihovi asistenti. Znanje, ki ga učenci usvojijo z različnimi problemsko naravnanimi dejavnostmi, je širše, globlje in trajnejše. Literatura: Dierl, W.: Metulji - kako spoznamo in določimo metulje in njihove gosenice, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1988 Garms, H., Borm, L.: Živalstvo Evrope - priročnik za določanje živalskih vrst, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981 Smolik, H. W.: Živalski svet, DZS, Ljubljana, 1967 Snedden, R.: Kaj je žuželka?, DZS, Ljubljana, 1993 Učiteljem, katerih prispevke smo objavili v tej številki, • založba Modrijan podarja KOMPLET STENSKIH SLIK, ki izhajajo kot priloga v reviji Naravoslovna solnica. MODRIJAN Nagrade bodo prejeli: Slavka Glažar, OŠ Pivka, Pivka; Joca Zurc, študentka oddelka za razredni pouk na Pedagoški fakulteti v Ljubljani; Darja Savinek, OŠ Vransko, podružnica OŠ Tabor, Tabor; Zvonka Kos, OŠ Lucija, podružnica OŠ Strunjan, Strunjan; Sonja Tot, OŠ Fokovci, Fokovci; Nataša Vrtarič, OŠ Bogojina, Bogojina; Zdenka Golub in Metka Gumilar, OŠ Martin Kores, Podlehnik; Zorislava Japelj in Zdenka Oblak, OŠ Brezovica, podružnica OŠ Notranje Gorice, Notranje Gorice; Marija Munda, OŠ Mirana Jarca, Ljubljana; Danica Mati Djurjaki, Srednja mlekarska in kmetijska šola, Kranj; Terezija Mati Pavlovič, Vrtec Pedenjped, Ljubljana. Veseli smo, da nam pošiljate prispevke in tako oblikujete revijo. Hvala za zaupanje. V__ Uredništvo J NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 35 PRISPEVKI /---N Revija Proteus je za žival leta 1999 izbrala ježa. Odločili smo se, da to žival podrobneje spoznamo s projektnim učnim delom. Jež projektno učno delo Zdenka Golub in Metka Gumilar OŠ Martin Kores, Podlehnik V zadnjem času veliko razmišljamo o možnostih spreminja¬ nja današnje šole. Predvsem želimo odpraviti slabosti, ki ne sledijo razvoju in potrebam sodobne družbe. Vsakdo, kogar zanima delo z mladimi, si želi, da učenci ne bi imeli odklo¬ nilnega odnosa do šole. Eden od načinov dela, ki lahko pri¬ pomore k prenovi in posodabljanju današnje osnovne šole, je projektno učno delo, ki presega okvire pouka, saj se ne ome¬ juje niti vsebinsko niti organizacijsko na pogoje, v katerih je organiziran šolski pouk. Naše projektno učno delo se je začelo s toplejšimi pomladni¬ mi dnevi v marcu, saj se takrat prebudijo iz zimskega spanja ježi. Jež je žival, ki jo prepoznamo vsi, pozna pa le malokdo. S klasičnim delom v učilnici smo dopolnjevali projektno učno delo na terenu, ki je bilo skupinsko in individualno. Delo je zahtevalo aktivizacijo različnih miselnih procesov, od načrto¬ vanja, opazovanja in posploševanja. Učenci (četrtošolci) so ves čas trajanja projekta aktivno sode¬ lovali. Pomagali so izbirati teme, zbirali so gradivo in infor¬ macije, pomagali pri organizaciji dela in zbiranju materialov. Pripravih smo »osebno izkaznico« ježa. ( OSEBNA IZKAZNICA > VRSTA: BELOPRSI IN RJAVOPRSIJEŽ ROD: JEŽI RED: ŽUŽKOJED RAZRED: SESALEC OPIS TELESA: Čokato telo s kratkimi nogami in s koničasto glavo je dolgo do 30 cm, končuje se z repom, dolgim 2 cm. 2 do 3 cm dolge temnorjave bodice mu pokrivajo čelo, hrbet in boke, po trebušni strani je dlakav. Ob nevarnosti se zvije v bodečo kroglo. ŽIVLJENJSKA DOBA: približno 8 do 10 let OGLAŠANJE: godrnja, cvrči, piska v J Jež je zavarovan z odlokom o zavarovanju redkih in ogroženih živalskih vrst. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 36 PRISPEVKI V različnih enciklopedijah, knjigah o živalih in revijah smo poiskali podatke o ježu in njegovem življenju ter takole pri¬ pravili kratek povzetek: Ali VEŠ: • da ima samica 1-10 mladičev. • da so prve bodičke čisto bele in jih potem zamenjajo obarvane. • da se bodice zamenjajo enkrat na leto. • da bodice izpadajo posamezno in ne vse naenkrat. • da skoraj tri četrtine ježev ne dočaka prvega rojstnega dneva. Največ jih pogine že v prvih tednih življenja, ker ne dobijo dovolj hrane. • da štirje izmed tisoč dočakajo 10 let. • da lahko sova uharica ježa raztrga in poje tudi, ko se ta zvije. To ji omogočajo dolgi, ostri kremplji in kljun. • da je jež samotar. Druži se samo med parjenjem in takrat, ko ima samica mladiče. • da jež zelo dobro shši. Že premikanje deževnika je zanj ropot, zato se glasnejših zvokov ustraši. • da jež vidi podnevi tudi v barvah. • da gre jež na prezimovanje, ko se zunanja povprečna temperatura zniža na 8-10 °C. • da se v gnezdu zvije in globoko zimsko zaspi. Ohladi se in videti je, kot da je mrtev. • da je ježev rep dolg samo okrog 2 cm. • da se jež včasih nenavadno vede. Z močnim cmokanjem napravi iz shne vehko pene, ki jo z jezikom nameče po telesu. Raziskovalci še niso enotnega mnenja, zakaj to počne. • da živi rjavoprsi jež v Sloveniji samo ob meji z Italijo. • da ima beloprsi jež okoh 6500 bodic. Naše delo smo popestrili z zbiranjem pripovedk in pesmi o ježu, napisali in zaigrali pa smo tudi lutkovno igrico. Na podoben način smo pripravili projektno učno delo za močerada, ki je bil žival leta 1998. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 PRISPEVKI 37 C~ ---'N Živimo na južnem robu Ljubljanskega barja, kjer se stikata dve geografski enoti: predalpski in kraski svet. Lepoto in prepoznavno značilnost dajejo našemu okolju apnenčaste kamnine, ki že od pradavnine krojijo življenje naseljencev na tem območju. Pri nas jih imamo že kar na robu šolskega dvorišča. Tako smo se navdušili in pripravili projekt o kamninah. \ _ / Kamnine južnega obrobja barja Zorislava Japelj, Zdenka Oblak OŠ Brezovica, podružnična šola Notranje Gorice Z učenci smo opravili več vaj za spoznavanje kamnin iz našega okolja - južni del Ljubljanskega barja. Kamnine smo zbirali že od začetka leta na sprehodih, naravo¬ slovnih in športnih dnevih ter v prostem času. Prej smo se do¬ govorili o določenih kriterijih: velikost, različnost primerkov, različna najdišča, posebnosti ... Učenci so pokazali izredno zanimanje za zbirko. Radi so se postavljali s svojimi primerki, komentirali, kaj vse opazijo v njih, kateri kamen je drugačen od drugih, na kaj vse jih spominja oblika z vzorci. Vsi skupaj smo začutili potrebo, da izvemo več, da potešimo željo po ra¬ ziskovanju. Navdušili smo tudi starše. Ti so vneto sodelovali pri bogatenju zbirke kamnin in literature. Na koncu smo pri¬ pravili tudi razstavo. Kamnine na otip Za našo zbirko kamnin smo pripravili škatle z odprtinami. Kamnine smo razdelili po škatlah. Učenci so skozi odprtino škatle otipali kamnino in opisali, kaj čutijo. Pri tem so si poma¬ gali z izrazi drobljivo, lomljivo, trdno, prahasto, gladko, ostro. Učenci so delali v parih in tako lahko primerjali svoje ugoto¬ vitve z ugotovitvami sošolca. Kamnine na pogled Učenci so izbrali vsak svojo kamnino in jo opazovali s pro¬ stim očesom in z lupo. Podrobnosti, ki so jih opazili na kam¬ nini, so si tudi zapisali. Pri tem so si pomagali z izrazi »ostri robovi, vsa črna, svetlikajoča, zaobljena, črna in bela, motna - slabo se vidi, kakšne barve je, progasta, težka, lahka, pi¬ kasta ...« Oblikovanje z glino, risanje s kamni na kamne Učenci so v učilnici oblikovali iz naravne gline, staro lončenino pa smo okrasili z različnimi hišicami polžev, školjk in z manjšimi kamninami. S kamni, ki puščajo barvne sledove, pa so risah na asfalt na šolskem dvorišču. f F* ® ^ 4 ** Prodovci so postali živali Obisk tovarne Mineral v Podpeči V tovarni Mineral v Podpeči so se učenci pogovarjali z delav¬ ci, strokovno vodstvo pa je z veseljem prevzel delovodja go¬ spod Marjan Svete. Učencem je zelo nazorno predstavil dve popolnoma različni kamnini, ki ju oblikujejo v tej tovarni: ap¬ nenec in granit. Izvedeli so, kako pomemben podatek za last¬ nost kamnine je njen nastanek. Delavci so pomagali učencem poiskati kamnine s fosili. Prav vsak učenec se je postavljal s svojim primerkom. Obisk apnenice Grebenc Apnenico sta nam predstavila prijazna gospodarja Marjan in Lojzka. Ogledali smo si kurišče in obod apnenice, zalogo NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 38 PRISPEVKI apnenčastih skal in kamnolom. Na domačem dvorišču smo opazovali bazene gašenega apna, v pomožni stavbi pa smo izve¬ deli, kako apno pakirajo, kam ga prodajajo in zakaj se še danes uporablja. Učenci so spraševali gospodarja o delu v današnjem in preteklem času: o načinu kurjenja, o količini porabljenih drv, kje jih dobijo, o času žganja in gašenja apna, o uporabi in prodaji apna. Zanimalo jih je tudi, ah se je način žganja apna kaj spremenil do današnjih dni. Učenci so nabrali koščke živega apna pred obodom kurišča. Grebenčeva apnenica v Podpeči - kurišče Fosili Fosili iz Podpeči, ki so jih našli učenci, so govorih o mostiščar- skem jezeru in obetali še veliko nepojasnjenih skrivnosti. V lite¬ raturi so poiskali risbe fosilov in narisali njihov življenjski pro- »Lunozaver«, narisan s kredo. štor. Tudi sami so se poigrali z mivko in mavcem ter pripravi¬ li vsak svoj »fosil« s školjkami in polžki. Izdelke smo opre¬ mili z napisi in jih shranili za razstavo. Razstava Na razstavi smo predstavili kamnine in naše izdelke: lončenine, živali iz prodovcev, praživali in fosile. Predstavili smo tudi model Grebenčeve apnenice z zalogo apnenčastih skal, drv, s kupom živega apna in vrečko gašenega apna, ki so ga učenci izdelali pri dodatnem pouku. Miniaturna apnenica Številni obiskovalci na razstavi niso skrivali navdušenja nad našim delom, pa tudi nam se je zdelo, da smo opravili po¬ membno nalogo, ki nam je bila v veliko veselje. Razvrščene kamnine Literatura: Ferbar, J. idr.: Tempusovo snopje , Minerali in kamnine, str. 236-272, DZS, Ljubljana, 1993 Revija Gea, december 1995, str. 32-33, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995 Revija Gea, avgust 1997, str. 32-33, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997 Revija Gea, oktober 1997, str. 13-15, 32-33, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997 Revija Pil, številka 9/98, Blišč in beda mineralov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998 Rupert Hochleitner: Zbirka Sprehodi v naravo - Kamnine, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1987 Enciklopedija - Naš dom Zemlja, str. 84-94, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984 R. F. Symes idr.: Minerali in kamnine, Pomurska založba, Murska Sobota, 1988 NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 |vl PRISPEVKI 39 r v Največkrat učitelji sami določimo, kaj se mora učenec naučiti - sestavimo učne cilje, določimo pa tudi metode in oblike dela. Če si učenci sami postavijo vprašanja, na katera želijo dobiti odgovore, je njihov interes za učenje večji. Kosti - kaj že vem in kaj me še zanima J Marija Munda OŠ Mirana Jarca, Ljubljana Pri učencih tretjega razreda sem želela ugotoviti, kako si pred¬ stavljajo človeško okostje. Narisali so ga v obris človeške po¬ stave. Predstave so se zelo razlikovale. Nekateri so narisali samo črte v vodoravni in navpični smeri, drugi so že označili sklepe. Zanimalo me je tudi, kaj bi se učenci radi naučili o kosteh in okostju. Postavljali so vprašanja, o katerih sama sploh nisem razmišljala, so pa zelo zanimiva. Kaj me zanima o kosteh? • Iz česa so narejene? • koliko imam kosti? • So vse kosti enako močne? • Kakšne kosti imamo v ušesu, sploh so? • Nič, ker že skoraj vse vem! • Zanima me, koliko so moje kosti stare? • Ali imamo kosti tudi v ustih? • Koliko centimetrov je dolga ena kost? • So tudi zobje kosti? • Zakaj toliko različnih kosti? • Kako so dolge in kako debele? ®. So po celem telesu? 0 kosteh so se učili praktično po izkustveni metodi. Učenci so delali po postajah tako, da so krožili od postaje do posta¬ je in se tako učili sami. • Opazovali in tipali so kosti na sebi, merili njihovo dolžino in ugotavljali pregibnost. • V razredu je bil okostnjak. Učenci so opazovali zgradbo okostja, šteli so kosti in opazovali, po čem se kosti razliku¬ jejo. Primerjali so jih po velikosti, debelini, širini, obliki, pregibnosti... • Človeško okostje so primerjali z okostjem drugih sesalcev in ptičev. • Potipali so lahko prave živalske kosti, opazovali sklepe, si ogledali notranjost kosti v prerezu. • Kosti so opazovali pod stereo lupo in mikroskopom. • Na sliki so opazovali, kaj okostju in drži telesa koristi in kaj škoduje. • Na voljo so imeli različno literaturo, kjer so si lahko pre¬ brali tih pogledali, kar jih je o kosteh še dodatno zanimalo. Na koncu obravnave okostja človeka smo preverili, ah so na svoja vprašanja dobih zadovoljive odgovore in ah so se njiho¬ ve predstave o okostju spremenile. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 40 PRISPEVKI Rubriko ureja Bernarda Pinter Naravoslovna skrinja r ^ Na OŠ Polzela potekajo vsako leto ERO RAZISKOVANJA. Tako tudi učenci prvega razreda devetletke v času podaljšanega bivanja skozi vse šolsko leto spoznavajo naravo, se igrajo z naravnimi materiali ter ustvarjajo iz odpadnih materialov. Med drugim so v poročilu zapisali: »Fantje so želeli več izvedeti o časih, ko je bila voda še kri¬ stalno čista, kakor v zgodbici o Dinu in Maji. Ob vodi smo ob pustih zimskih dneh spoznavali tudi dinozavre. Doma so po¬ iskali plastenke in drugo odpadno embalažo, star časopisni papir ter ustvarili orjaškega dinozavra ter nekaj dreves. Na razstavi smo naše delo predstavili preostalim učencem in staršem.« Mentorici: Sabina Posedel, dipl, vzgojiteljica, in Sergeja Vidmar, prof. raz. pouka r~. : n Na OS Simona Jenka Kranj, podružnica Center, so pripravili naravoslovni dan, kjer so učenci prvega razreda z izkustvenim delom spoznavali TRAVNIK pozno spomladi. Delo je potekalo v skupinah. Učenci so tri dni po dve šolski uri preživeli na travniku in spoznavah travniške rastline, majhne živali na tleh, v zemlji, med travo in v zraku. Ob koncu so pripra¬ vili razstavo in predstavitev projekta za učence iz paralelke. Mentorica: Tatjana Burgar Na OS Ledina so organizirali okroglo mizo z naslovom ZDRAVJE, LEPOTA, SREČA ZA ČLOVEKA IN ZEMLJO, na kateri so razmišljali, kaj in kako spremeniti v ravnanju z okoljem. Sodelovali so učenci, učitelji, starši in predstavnik medna¬ rodnega Unesco centra za krajinske študije, mag. Aleš Musar. Prišli so do zaključka, da bi morah več razmišljati o pomenu zdravega okolja in spoznati, da lahko k temu prispeva vsakdo, kdor se za to zavestno odloči. V poročilu so zapisali: »V Unesco klubu bomo skupaj z naravoslovno skupino pri¬ pravili oglasno desko, ki jo bomo naslovih EKO ZRNO. Sošolce bomo obveščali, kaj lahko sami storijo za boljši jutri, spod¬ bujali jih bomo k varčevanju, saj pretirano potrošništvo člo¬ veku jemlje možnost, da se veseli majhnih stvari, za katere pa ne potrebuje vehko denarja. Še naprej bomo skrbeh, da bo naša šola kraj, kjer je prijetno živeti in delati.« Je tudi to skrb za okolje? Poročilo so pripravili učenci Unesco kluba. Mentorica: Slava Murko »Zeleno mesto«, Tina Vidmar, 3 . c, mentorica: Irena Š. Mihalič OB MEDNARODNEM DNEVU ZEMLJE »Zemlja, na kateri živimo, ni naša last. Vse to, kar nas obdaja, smo si le sposodili od naših pred¬ nikov in bomo morali vrniti našim potomcem.« Indijanski poglavar Seattle NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 41 PRISPEVKI Elektrika vzbuja strah in spoštovanje, ko opazujemo strele med nevihto. Zabavna in neškodljiva je v igračah, ki delujejo le, ko vanje vstavimo baterije. Nepogrešljiva je v mnogih napravah, kijih uporabljamo vsak dan, ne da bi se sploh zavedali, da za delovanje potrebujejo električno delo. Elektrika nas spremlja skozi ves dan, od predirljivega piska (električne) budilke navsezgodaj zjutraj, do večera, ko ugasnemo luč in se odpravimo k počitku. Ker električne naprave vsak dan veliko uporabljamo, so zagotovo zanimive za mlade raziskovalce, ki se sprašujejo, kako delujejo naprave, ki jih obkrožajo. O elektriki seje z otroki vredno pogovarjati tudi zato, da preženemo nepotreben strah ali nevarno lahkomiselnost. Elektrika je koristna, zabavna, poučna, ali pa nevarna - odvisno od ravnanja in znanja tistega, ki z njo upravlja, in naprav, kijih uporablja. Električni tok V vsakdanjem jeziku največkrat govorimo o elektriki ali elek¬ trični energiji, v mislih pa imamo različne količine: električni tok, električno delo, včasih tudi učinke električnega toka ah pa električno in magnetno polje. Električni tok je usmerjeno gibanje naelektrenih delcev. Naelektreni delci, ki se pretežno gibajo v isto smer in tvorijo električni tok, so lahko elektroni ah ioni (molekule ah atomi, ki jim manjka en ah več elektronov). Elektroni so nosilci toka v kovinah (npr. vse vrste žic), ioni pa v raztopinah elektroli¬ tov (tekočina v akumulatorjih, polnila baterij). Tudi v našem telesu, kjer se sporočila po živčevju širijo kot šibki tokovi, so ioni nosilci električnega toka. Električni tok prenaša električno delo , ki ga porabljajo napra¬ ve. Zmotno je mišljenje, da naprave porabljajo električni tok: toliko toka, kot ga v napravo priteče, ga iz nje tudi odteče. Ra¬ čun, ki ga plačamo ob koncu meseca, je za električno delo, ki smo ga porabili, ne pa za električni tok. Električni tok priteka v napravo in prinaša s seboj električno delo, zaradi katerega se napravi poveča energija, zato pa lahko oddaja toploto (grelniki, štedilniki, opekači kruha ...), meha¬ nično delo (mešalec, zobna prha, kavni mhnček, ventilator), svetlobo (žarnice) ali pa kombinacijo tega. Te posledice preta¬ kanja električnega toka skozi naprave imenujemo tudi učinki električnega toka. Praviloma povzroči večji električni tok v isti napravi večji učinek. V razhčnih napravah pa lahko enak tok povzroči razhčno velike učinke. Vehkost oz. jakost elek¬ tričnega toka merimo v amperih (oznaka A). S statično elektriko pa poimenujemo električno polje, zaradi katerega npr. glavnik privlači koščke papirja ali naše lase. Vzrok so naelektreni delci, ki na glavniku mirujejo in ustvar¬ jajo v okohci električno polje, ne pa toka. Glavnik privlači lase. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 OT RAZLAGA K STENSKI SLIKI Električni krog Električni krog sestavljajo izvir, žice in porabnik. Električni »krog« ponavadi sploh ni krožne oblike; s poimenovanjem želimo le poudariti bistveno lastnost, sklenjenost. Le v skle¬ njenem električnem krogu lahko tok teče od izvira k porab¬ niku, od porabnika pa naprej do izvira in nato spet od izvira k porabniku ... I-®-1 1 - 1 Sklenjen električni krog Izviri električnega toka so baterije, galvanski členi in akumu¬ latorji ter vtičnice. Če bi sledili žicam, ki vodijo do vtičnic iz razdelilne omarice, bi prek električnih kablov in daljnovodnih žic prišli do elek¬ trarn, ki so vir električnega toka za naprave, ki jih priključu¬ jemo na omrežno napetost iz vtičnic. Če bi na kolesu ugotavljali, od kod pride električni tok, bi nas žica pripeljala do dinama. Dinamo je naprava, ki delo naših mišic sproti pretvarja v električno delo. Dinamo Pomembna lastnost izvira, od katere je tudi odvisna jakost električnega toka v električnem krogu, je napetost. Skozi isti porabnik večja napetost požene večji tok, skozi različne po¬ rabnike pa enaka napetost lahko požene različne tokove (Delovni list 1). Jakost električnega toka skozi porabnik je torej odvisna od napetosti, vendar tudi od lastnosti porabnika. Napetost merimo v voltih (oznaka V). Če več izvirov sestavimo na ustrezen način, se njihove napetosti seštevajo; iz več izvi¬ rov tako dobimo večjo napetost kot iz enega samega. V tako imenovani ploščati bateriji za 4,5 V so ustrezno sestavljeni trije galvanski členi za 1,5 V. Vsak izvir ima dva priključka, označena s + in -. Električni tok teče od pozitivnega k negativnemu priključku. _ Galvanski členi v ploščati bateriji V vrtcih in na razredni stopnji smemo kot izvire uporabljati le baterije in galvanske člene, ki oddajajo nizke napetosti (1,5 V, 4,5 V, 9 V). Te so popolnoma nenevarne, ne glede na način uporabe. Omrežna napetost iz vtičnic (220 V) sodi med sred¬ nje napetosti in je lahko nevarna, če z napravami pod nape¬ tostjo neustrezno ravnamo. Za eksperimentiranje z elektriko je torej omrežna napetost nevarna in prepovedana, saj od otrok ne moremo pričakovati, da bodo upoštevali varnostne ukrepe. Z visokimi napetostmi v vsakdanjem življenju nimamo opravka. Izvir napetosti v električnem krogu poganja in vzdržuje gibanje naelektrenih delcev. Izvir ne oddaja toka, niti elektronov. Elek¬ troni so že v žicah, saj je kovina sestavljena iz ionov in elektro¬ nov. Izvir le deluje na elektrone s silo, da se začno premikati in ostanejo v gibanju. Snovi, ki vsebujejo gibljive naelektrene delce in po njih lahko teče električni tok, imenujemo prevod¬ niki. Med najboljše prevodnike sodijo kovine. Če pa v snovi ni naelektrenih delcev, ki bi se lahko premikali, po njej električni tok ne more teči, in jo štejemo med izola¬ torje. Tudi izolatorji so sestavljeni iz atomov ah molekul, ven¬ dar so ti trdno vezani na svoja mesta v snovi. Tudi če na tako snov priključimo izvir napetosti in ta deluje s silo na naelek¬ trene delce, se ti ne morejo premikati, in električnega toka ni (Delovni list 2). Porabniki so vse naprave in stroji, ki delujejo s pomočjo elek¬ tričnega toka: gospodinjski aparati, žarnice, telefon, televizor ... Lastnost porabnika, od katere je odvisno, kako velik tok bo tekel skozenj pri dani napetosti, je upor. Upor merimo v ohmih (oznaka Q). le v krogu deluje Da električni tok lahko teče od izvira do porabnika in nazaj, mora biti električni krog sklenjen. To pomeni, da mora od enega (npr. negativnega) priključka baterije voditi žica do priključka na porabniku, druga žica pa od drugega priključka porabnika nazaj do drugega (npr. pozitivnega) priključka bate- NARAVOSLOVNA SOLNICA , letnik 5, številka 2/3 RAZ1AGA K STENSKI SLIKI 43 rije. Pomembno je, da se med seboj stikajo kovinski (pre¬ vodni) deli, brez prekinitev ali vmesnih plasti snovi, skozi katere električni tok ne more teči (izolatorji). Model sklenje¬ nega kroga je lahko tudi igrača na sliki. Model sklenjenega kroga Začnimo raziskovati delovanje električnega kroga na prepro¬ stem modelu iz baterije, žice in žarnice. Kupimo različne bate¬ rije in galvanske člene - v besedilu baterije. V trgovinah z elek¬ tričnim materialom nam odrežejo poljubno dolg kos bakrene žice v gumenem izolacijskem plašču. Za poskuse zadostujejo med 10 in 15 cm dolgi kosi žice, ki ji moramo na obeh kon¬ ceh odstraniti po približno 1 cm izolacije. V tehničnih trgo¬ vinah lahko kupimo kolesarske (za prednjo luč na kolesu) in signalne žarnice (za zadnjo luč na kolesu) ter žarnice za žepne svetilke. Eksperimentiranje bo s temi potrebščinami popol¬ noma varno, nič nas ne more stresti. Ker smo vajeni naprav, ki jih s kablom vključimo v vtičnico, se nam zdi, da bo dovolj povezati žarnico z baterijo, kot kaže spodnja skica. Žarnica pa seveda ne zasveti, kajti električni krog ni sklenjen. Elektroni bi v žarnico lahko prišli, iz nje nazaj v baterijo pa ne. Tudi v kablih, s katerimi priključujemo na omrežno nape¬ tost naprave, sta v gumenem ovoju skriti dve ločeni žici. Po eni tok v napravo priteka, skozi drugo pa odteka. Skrivnost- nejša je na primer svetilka na kolesu: če še tako iščemo, ne najdemo druge žice, ki bi svetilko povezovala z dinamom. Opa¬ zimo pa lahko kovinsko objemko, s katero je svetilka pritrjena Sušilnik za lase z vrisanim tokom na kovinsko ogrodje kolesa - in odgovor je tu: namesto po drugi žici je tok speljan kar po kovinskem ogrodju kolesa. Podobno poenostavitev lahko opazimo tudi pri nekaterih žepnih svetilkah, avtomobilskih lučeh in še kje. Ko nekaj časa poskušamo »prižgati« žarnico, nam bo morda uspelo nekako takole: Če žarnico pozorno pogledamo, ugotovimo, da ima na vratu (spodnji kovinski del z navojem) dva ločena priključka: pr¬ vega na izbočenem delu čisto spodaj, drugega pa na navoju. Med seboj sta ločena s plastjo črne smole. Tok skozi žarnico teče nekako takole: Žarnica z vrisanim tokom Očitneje je to pri žarnici za diaprojektor, kjer jasno vidimo oba priključka. Žarnica za diaprojektor NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 44 RAZLAGA K STENSKI SLIKI Ko otroci znajo skleniti električni krog z eno žico, jim ponu¬ dimo dve žici, baterijo in žarnico. Spet je njihova naloga »prižgati« žarnico. Možnosti je znova več, ena je predstavljena na spodnji sliki. Agati je uspelo »prižgati« žarnico. V električni krog lahko vključujemo različne baterije in opazu¬ jemo žarenje žarnice. Ugotovimo lahko, dane žari vsakokrat enako, za kar je vzrok v različnih baterijah. Morda bodo otroci ugotovili, da (ista) žarnica žari tem bolj, čim večja je napetost baterije (Delovni list 1). Če bi na isto baterijo priključevali različne žarnice, bi spet ugotovili, da žarijo različno. Tokrat vzrok ni v bateriji, saj je bila ves čas ista, njene lastnosti pa enake. Vzrok za različno žarenje je v lastnosti žarnic, ki jo imenujemo upor. Ko otroci znajo skleniti električni krog z dvema žicama, lahko nadaljujemo dejavnost s preizkuševalnikom prevodnosti. Sestavljen je iz baterije, žarnice in žic. Zdaj že vemo, da žar¬ nica sveti, če skoznjo teče električni tok. Če v sklenjen elek¬ trični krog vključimo namesto žice kos druge snovi, nam žarenje žarnice pove, ali skozi električni krog teče tok. Predmete iz različnih snovi vključujemo v električni krog, Zbirka predmetov za preizkušanje prevodnosti snovi, iz katerih so predmeti, pa razvrščamo na prevodnike in izolatorje. Zbirko predmetov za preizkušanje prevodnosti lahko sestavimo npr. iz radirke, prstana, koščkov lesa, krede, vrvice, sadja, porcelana, grafitne mine iz svinčnika, kovanca, steklene frnikole, kamenčka, »srebrnih« kroglic za okraševa¬ nje tort, dolgega kosa tanke žice ... Seveda naj zbirko dopol¬ nijo otroci s predmeti, ki jih zanimajo. Agata pri delu s preiskuševalnikom Morda bodo pri dolgem kosu žice ugotovili, da žarnica ne sveti, žica pa se greje. Tok torej teče, le da je majhen. Žarnica ne žari, čeprav skoznjo teče električni tok, vendar je pre¬ majhen, da bi toliko segrel žarilno nitko, da bi zažarela. Kako bi to ugotovili? je spodbudno vprašanje za nadaljevanje raziskovanja. Varnost Če se izpostavimo visoki napetosti, skozi naše telo lahko steče električni tok. Zelo šibki tokovi nam ne škodujejo. Prevelik električni tok pa povzroči opekline ah celo smrt. Zavarujemo se lahko na različne načine. Ena od možnosti je uporaba izvirov z nizko napetostjo. Med eksperimentiranjem z baterijami in galvanskimi členi smo popolnoma varni. Ne more nas stresti. Če z žico povežemo oba priključka baterije, steče skozi električni krog brez porabnika zelo velik tok (ime¬ nujemo ga kratkostični tok ), in žica se močno segreje. Če je žica zelo tanka, se lahko celo stali. Zato je za začetek dobro, da otroci stikajo dele v električni krog kar z rokami - ko bodo začutili segrevanje, bodo žico spustih in se obvarovali opeklin, sestavne dele električnega kroga pa pred škodljivimi posledi¬ cami kratkega stika. Hišna napeljava je pred previsokimi tokovi zaščitena z varo¬ valkami. Te so narejene tako, da se izklopijo, ko skoznje za¬ radi napake v napeljavi ah pokvarjenega porabnika steče prevehk tok. Ko napako odpravimo, stikalo znova vklopimo. NARAVOSLOVNA SOLNIC 1A, letnik 5, številka 2/3 45 RAZLAGA K STENSKI SLIKI V starejši izvedbi varovalke pa se ob prevelikem toku stali žička v porcelanastem lončku in prekine tok. Tako varovalko je treba nadomestiti z novo. Model take varovalke lahko naredimo iz kosma žičnate volne za čiščenje posode ali parketa (Delovni list 3). Kosem jeklene volne stanjšamo, kolikor se da, nato pa se ga hkrati dotak¬ nemo z obema jezičkoma ploščate baterije. Ker steče skozi žičke velik kratkostični tok, te zažarijo in zgorijo. Ko je elek¬ trični krog prekinjen, tok ne teče več in tudi nadaljnje škode ni. Poskus naj otroci delajo na kosu papirja, da ne poškodu¬ jejo klopi. Model varovalke Pred električnim tokom se lahko zavarujemo tudi z ozemljit¬ vijo naprav. Po predpisih morajo biti ozemljene vse naprave s kovinskim ohišjem. Vtičnice in vtikači za take naprave morajo poleg dveh običajnih priključkov (za pritekajoči in odtekajoči tok) imeti še tretjega, za ozemljitev. V primeru napake na ozemljeni napravi tok ne bo stekel skozi naše telo, tudi če se dotaknemo kovinskega ohišja. Naše telo se prevajanju elek¬ tričnega toka namreč upira. (Upornost človeškega telesa je nekaj deset tisoč ohmov. Za primerjavo: upornost opisanih žarnic je nekaj deset ohmov.) Po ozemljitvenem vodniku pa tok lahko steče skoraj brez upora v zemljo. Ker tok teče po poti z najmanjšim uporom, smo z dobro ozemljitvijo popol¬ noma zaščiteni. Kako zelo je naše življenje odvisno od elektrike, se zavemo šele, ko je zaradi okvar prekinjena dobava za daljši čas. V naših domovih je takrat hladno, temno, tiho ... Pa ven¬ dar so še naše babice večino življenja preživele brez elek¬ trike, ponekod pa brez nje živijo še danes. Spodbudimo otro¬ ke, da v svojem okolju poiščejo električne naprave, nato pa pri starejših poizvedo, kaj so včasih uporabljali namesto teh naprav (Delovni list 4). Pa veliko veselja pri raziskovanju. Literatura: Ed Labinowicz: Izvirni Piaget, DZS, Ljubljana, 1989 Ferbar, J., Verovnik, L: Tempusovo snop j e, Elektrika, str. 149-166, DZS, Ljubljana, 1993 Fotografije: Ana Gostinčar Blagotinšek, Vladimir Erič, Zvonka Kos Kaj deluje na elektriko? LE V KROGU DELUJE Pojoča voščilnica Brit HM pogioM to* po lfel Oo Aofniiu. OO nttloika m po drugi tki to* *Titj * botoHff. MM tratijo to vt/Jtm K stfUto. M SUm cMiIHtnl kiog. ho oOptmo nUltoko. Ural votilhk. uigra. Punčka, kf reče »mama« V porihl k boteHM, OO kottra trie to* po tki Oo rtofnihj. po A»ogl tki po NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 46 RAZLAGA K STENSKI SLIKI DELOVNI LIST 1 Le v krogu deluje • Baterije se ločijo po več lastnostih: obliki, velikosti, teži ... Najpomembnejše lastnosti, napetosti, ne moremo določiti iz zunanjega videza. Napisana je na ovitku. Enota za napetost je volt (V). Oglej si različne baterije in jih nariši v okenca. Na črto pod okencem zapiši njihovo napetost. v__/ v_/ b _ c _ • Sestavi žarnico, baterijo in žico tako, da bo žarnica zasvetila. Nariši, kako si to storil. Če najdeš več različnih načinov, nariši vse. • Prižgi žarnico na različnih baterijah. Ali sveti vsakokrat enako? Opiši ali nariši žarenje žarnice na različnih baterijah. a b c Če si odkril pravilo za žarenje žarnice, ga zapiši. Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 E9 RAZLAGA K STENSKI SLIKI 47 DELOVNI LIST 2 Prevodniki in izolatorji Skozi nekatere snovi baterija lahko požene električni tok. Te imenujemo prevodniki. Skozi nekatere snovi pa električni tok ne more teči. To so izolatorji. • Izdelaj preizkuševalnik prevodnosti iz baterije, žarnice in žic, kot kaže slika, ter z njim preizkusi predmete v zbirki. Rezultate poskusov zabeleži v tabeli. Preizkuševalnik prevodnosti • S prostima koncema žic se hkrati, a na različnih mestih (tako da se žici ne dotikata druga druge) dotakni predmeta, ki mu želiš preizkusiti prevodnost. Iz žarenja žarnice boš izvedel, ali tok teče, ali ne. Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 RAZLAGA K STENSKI SLIKI 48 t DELOVNI LIST 3 Varovalka Prevelik tok bi močno segrel žice in naprave ter jih poškodoval - stalil ali zažgal. To preprečimo z varovalko. V varovalki je tanka žička, ki se stali še mnogo prej kot žice v napeljavi. Staljena žička prekine tok in prepreči nadaljnjo škodo. • Dotakni se kosma jeklene volne z jezičkoma ploščate baterije. Tanke žičke zagorijo in prekinejo tok kot v varovalki. • Ugotovi, kako je poskrbljeno, da se požar iz varovalke ne razširi po stanovanju. • Kakšne varovalke imate doma? Za pomoč prosi koga od odraslih. Električnega omrežja in naprav ne smeš raziskovati sam. ' -- 'n DELOVNI LIST 4 Danes in nekoč • Poišči doma čim več električnih naprav. Nariši jih ali zapiši njihova imena v okenca levega stolpca. Ali lahko v enciklopediji najdeš podatek, kdaj so napravo izumili? • Vprašaj najstarejšega človeka, ki ga poznaš, kaj so v starih časih, ko elektri¬ ke še niso imeli, uporabljali namesto teh naprav. Nariši ali napiši odgovore v okenca desnega stolpca. Zapiši še ime tistega, ki ti je o starih časih pripovedoval, in kdaj so v njegovem domu dobili električno napeljavo. Danes Nekoč f N ( --\ _/ V___/ Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 49 RAZLAGA K STENSKI SLIKI Rubrika je namenjena predstavitvam » otroških« zamisli in prikazuje, kako (če je to mogoče) te zamisli uporabiti pri pouku. Rubriko ureja Dušan Krnel NI VSE MAGNETNO, KAR JE KOVINSKO Otroške izkušnje igranja z magneti se pogosto razširijo v zmotno pojmovanje, da vse, kar je kovinsko, pri¬ tegne magnet. Najbrž je to posploševanje in zmotno pojmovanje tudi v tem primeru posledica nediferen¬ ciranih pojmov predmet in snov. Izkušnje z različnimi predmeti - žebljički, sponkami, ključi, manjšimi orodji idr. - oblikujejo razumevanje, da je magnetnost lastnost snovi, in torej ni lastnost posamezne kategorije predmetov, na primer žebljičkov. Prav zato lahko magnet poleg žebljičkov pritegne še druge predmete. To sicer pravilno posploševanje pa se zatakne pri tem, kaj je snov, ki jo magnet pritegne. Izkušnje nas vodijo k veliki skupini snovi pod skupnim imenom kovine. Vsa ta množica različnih snovi ima nekaj lastnosti skupnih, ne pa vseh, Skupne lastnosti so kovinski sijaj, specifičen zven, dobra električna in toplotna prevodnost, relativno visoka gostota, kovnost in druge. Magnetizem je ena od lastnosti, ki je pravzaprav zelo redka, omejena le na nekaj kovin, zlitin in spojin. Zavaja pa nas to, da je uporaba teh nekaj kovin zelo razširjena. Med njimi je na prvem mestu jeklo, zlitina ogljika in železa ter nekaterih drugih kovin. Večina kovinskih predmetov v naši vsakdanji okolici je iz jekla; na primer pohištvo, posoda, jedilni pribor, različno orodje, žeblji, vijaki, šivanke in bucike, stroji, vozila, ograje in mostovi, različne kovinske konstrukcije in še bi lahko naštevali. Jeklo pa ima vse lastnosti kovin in tudi magnet ga pritegne, zato se ta izkušnja tako utrdi in posploši na vse kovinske predmete ne glede na to, iz katere kovine ali kovinske zmesi so. Znano je, da se zgodnje izkušnje in na njih temelječa prepričanja utrdijo in jih tudi s poukom naravoslovja le težko spreminjamo. Če pride otroku pri igri z magneti pod roko kakšen aluminijast ah bakren predmet, ga rezultat poskusa sicer preseneti, vendar ga v množici pozitivnih dokazov kmalu zanemari. Na delu je miselni mehanizem, ki se upira spreminjanju že utrjene miselne sheme. Včasih dejavnosti v šok to še utrdijo. Tako igre z magneti vodijo k razvrščanju različnih predmetov v dve skupini, na kovinske in na nekovinske predmete, to pa zato, ker so za kovinske predmete pogosto izbrani le predmeti iz jekla. Razvrščanje na¬ ključno izbrane množice predmetov pa vodi k oblikovanju dveh množic predmetov. Množico predmetov, ki jih magnet pritegne, ter množico predmetov, ki jih magnet ne pritegne. PREDMETI PREDMETI [ magnet j NEKOVINSKI KOVINSKI PREDMETI BREZ PREDMETI Z MAGNETNIMI LASTNOSTMI MAGNETNIH LASTNOSTI (kovinski in nekovinski predmeti) Napačna predstava Pravilna predstava NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 MISLIL SEM, DAJE ZEMLJA PLOŠČATA MAGNETI Kaj so torej magneti in kaj snovi, Iti imajo magnetne lastnosti? Snovi, na katere deluje magnetna sila v magnetnem polju, imajo magnetne lastnosti, same pa ne ustvarjajo magnetnega polja. Ker je med njimi najpogosteje železo, jih imenujemo feromagnetne snovi. Feromagnetne snovi so še kovini kobalt in nikelj, nekaj zlitin (zlitina mangana, bakra in aluminija ali Huslerjeva zlitina) in nekaj snovi, ki jih uvrščamo med keramične materiale. Magneti ustvarjajo okoli sebe magnetno polje. Trajni magneti so vedno iz magnetnih snovi. Naravni magnet je kos železove rude, imenovane magnetit, to je železov oksid. Kovinske magnete pa izdelujejo iz različnih zlitin. Ena od njih je zlitina aluminija, niklja, kobalta in železa z imenom alnico. Nekovinski magneti so keramični. Taki so magneti, ki jih uporabljamo v šolah za pritrjevanje različnih reči na kovinske table. Običajno so črni, trdi, a precej krhki. Izdelani so lahko iz feritov, mešanih oksidov kal¬ cija in oksidov železa. Magnetne keramične snovi v obliki prahu so nanesene tudi na trakove, ki jih uporabljamo za prenos zvoka in slik v magnetofonih in videorekorderjih. Podoben premaz iz prahu z magnetnimi lastnostmi je tudi na bančnih in kreditnih karticah, kjer so shranjeni podatki o lastniku. Torej ni vse magnetno, kar je kovinsko in tudi magnetne lastnosti niso omejene le na nekatere kovine. 51 Več avtorjev, navedenih na koncu vsakega poglavja Prevod Alenka Dermastia, Marina Dermastia, Tom Turk Založba Hekure Ljubljana, 2000 195 strani ČUDOVITE SKRIVNOSTI NARAVE Otroci imajo radi vznemirljive stvari. Med te sodi tudi vse, kar je naj ... Tako vedno znova sprašujejo, katera žival najhitreje teče, plava, leti, ka¬ tero drevo je najdebelejše, najvišje, ima največjo krošnjo, katera žival je najbolj strupena ... Nekaj odgovorov na taka vprašanja ima pripravljenih vsak, kdor se ukvarja z otroki, a vprašanj nikoli ne zmanjka. Vedno znova nas spravljajo v zadrego in k zamudnemu brskanju po knjigah. Mamicam, očkom, babicam, dedkom, vzgojiteljem in učiteljem so pri iskanju odgo¬ vorov zeleh pomagati avtorji knjige ČUDOVITE SKRIVNOSTI NARAVE. Knjiga popelje radovedneže v pet takih čudovitih svetov: v morje, med rast¬ line, sesalce, žuželke, plazilce, ptiče. Iz vsakega izbere po nekaj predstav¬ nikov, ki so po mnenju avtorja vredni čudenja, ker so največji, najmanjši, najbolj barviti, se hranijo na nenavadne načine, so najbolj strupeni, so najbolj zanimivo prilagojeni na okolje in svoj način življenja... Prikazujejo jih dobre risbe, besedilo ob njih pa pojasnjuje le njihove zanimivosti, ne bitja v celoti. Knjiga je odličen prikaz raznolikosti živega sveta na našem planetu. Kljub prevladi slik knjiga ni preprosta slikanica, a tudi poglobljenega bra¬ nja ne ponuja. Po njej je predvsem zanimivo brskati. Besedila so kratka in jedrnata, dovolj zanimiva, a žal pogosto zapisana nekoliko površno. Na koncu poglavij pod naslovom Rekordi so dodani konkretni podatki o naj¬ večjih izmerjenih živih primerkih. Zamisel je koristna zato, ker otroci kaj radi razumejo v raznih besedilih navedene mere kot zakon za vse osebke iste vrste. Tu pa zvedo, da se navedene rekordne mere nanašajo le na po¬ samezne primerke - da take mere torej osebki neke vrste lahko dosežejo, nimajo pa jih vsi. Večini izbranih tem je dodana rubrika Je res ali ni res? V njej zastavljena vprašanja imajo odgovore na koncu poglavja. Ta rubrika je edini ponesrečeni del knjige, saj ni razumljivo, čemu služi. Bralcev ne more aktivirati, saj se vprašanja ne nanašajo na besedilo v knjigi, ampak odpirajo nove teme, ki pa so v primerjavi z vsebino knjige napisane bledo in nezanimivo. Tatjana Kordiš Avtorja Samo Kuščer, Edo Podreka Založba Mladinska knjiga Ljubljana, 2000 59 strani Zrak je zadnja od štirih knjižic, ki sta jih avtorja namenila mlajšim bral¬ cem in jim s štirimi antičnimi elementi želela približati del narave in naravoslovja. Podobno kot v drugih treh knjigah Voda, Energija in Živa Zemlja tudi v tej odkrijemo mnogo več kot obeta naslov. Tako so v knjigi poleg lastnosti zraka, sestave zraka in zemeljskega ozračja opisani pojavi, kot so različni nebesni pojavi, vreme, zvok, zrak kot izolator, gibanje v zraku, letalne na¬ prave in energija vetra, ki jih brez zraka ne bi bilo. Knjiga v marsičem razširja in poglablja vedenja o zraku. Z zanimivimi zgledi skuša preseči ustaljena in utrjena pojmovanja o zraku in plinih, ki ga se¬ stavljajo. Ti naj bi bili brez barve, vonja in okusa, ali pa celo brez teže, pa vendar jih zaznamo z več čutili. In če zraka ne bi bilo, bi na črnem nebu sijalo sonce in zvezde, bili bi gluhi, spredaj opečeni in zadaj pomrznjeni, ker nas zrak ne bi ščitil pred žarkim soncem. Tako avtor ob lastnostih zraka spretno razloži in z zrakom poveže še vrsto pojavov, ki so običajno obravnavani drugje. Zvemo, zakaj nas bolj zebe, če piha, pa tudi to, da brez ozračja še strele ne bi bilo. todi to, da zrak ni nekaj večnega in stalnega, bo za marsikaterega mlajšega bralca presenečenje. Zgodba o nastajanju zraka in ozračja, v katerem se je razvilo vse današnje bogastvo življenja na zemlji, vodi tudi k zavedanju ranljivosti živega organizma Zemlje kot celote. To spoznanje še podkre¬ pijo poglavja o kroženju snovi v ozračju in poglavja o snoveh, ki so v ozračju zaradi človeških dejavnosti ter v naravnem kroženju snovi ne sodelujejo, pač pa ga spreminjajo. S tem pa se spremenijo tudi življenjske razmere mnogih bitij. Besedilo je napisano jasno in preprosto, brez odvečnih tujk in zapletenih naravoslovnih izrazov, kljub zahtevni vsebini. Čeprav je besedilo naravo¬ slovno, je napisano kot pripoved. Razlage dopolnjujejo nekatere sheme in ilustracije. Večina sicer bogatih ilustracij ima bolj namen pritegniti mlajše bralce, čeprav je njihov humor razumljiv starejšim, ki razlikujejo med kari¬ katuro in naravoslovno razlago. Knjiga Zrak, pa tudi njene sestre Voda, Energija in Živa Zemlja so že na moji knjižni polici. Ko vzamem v roke Zrak, zvem še nekaj o vodi, ko pre¬ biram Energijo, zvem še nekaj o vetra. Tovrstne knjige bodo zelo dobro¬ došle tudi v šoli, saj velikokrat slišimo očitek, da ni pravega povezovanja naravoslovnih področij in pojavov pri pouku naravoslovnih predmetov. Dušan Krnel NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 52 PRELISTALI SMO Vse publikacije lahko naročite pri založbi ZAVOD REPUBLIKE SLOVENCE ZA ŠOLSTVO Poljanska 28,1000 Ljubljana po telefonu: 01/30 OS 113, po faksu: 01/30 OS 199 po e-pošti: JMaja.Hribar@zrss.si IZ ZALOŽBE ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO Revija RAZREDNI POUK Predstavljamo vam prvo številko tretjega letnika revije Razredni pouk, ki je namenjena prenovi osnovne šole. Ponuja prve izkušnje učiteljic in vzgojiteljic s šestletniki v šoli, izkušnje iz sodelovanja s starši ter teoretična razmišljanja o namenu spre¬ memb, kakovosti in vlogi učitelja v tem. Zvonka Labernik VSEBINA UVODNIK .. Dorotea Hrvatin Kralj POUK, KI NAVDUŠI Šestletniki ustvarjajo. Sabina Posedel, Sergeja Vidmar Moje načrtovanje pouka v 1. razredu devetletke . Erika Jug »Po gobah in kostanju diši« - skupaj v prvem razredu ... Andreja Grašič, Tatjana Sfer Varstvo in podaljšano bivanje šestletnikov. Marjeta Lavrinšek, Ksenija Merzdovnik TEORIJA PRAKSI Sprememba - pot h kakovosti . Mag. Mirko Zorman IZ MOJEGA DNEVNIKA K družbi za vse starosti... Mira Primožič Kulturni dan s sprejemom prvošolcev v šolsko skupnost. Morena Hostinger Šola v naravi. Zvonka Lalič STARŠI V ŠOLI Starši nam zaupajo... Sonja Hernja Skupaj s starši v devetletko. Natalija Vovk Ornik POGOVARJALI SMO SE Pogovarjali smo se z Vladom Milekšičem, pomočnikom direktorja Zavoda RS za šolstvo: Praktiki in svetovalci - partnerji v prenovi . Zinka Bezjak, Vladka Škof SVETUJEMO Pisanje in branje brez večjih muk... Jožica Andrejč Učinkovito učenje, pouk in nadarjenost otrok . Petra Lombar KURIKULARNI KOTIČEK Naše sodelovanje v 1. letu prenove... Klavdija Kuščer Uvajanje v prvem razredu devetletne osnovne šole . Marjeta Kepec Mi pa tako, kako pa vi? Katica Pevec Semec... OGLASNA DESKA... MOJ PEDAGOŠKI SLOVARČEK. Bibliografsko kazalo revije Razredni pouk za drugo leto izhajanja . 3 4 7 10 13 16 21 23 26 27 29 32 35 37 40 42 45 47 48 49 NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 53 PRELISTALI SMO Rubriko ureja Nikolaj Pečenko cCipo Vat ftoilravtpun na tsli apLlniL Jraruti. 9 %»«/ SCaAan. 0 elektriki mvw2.ames.si/~soppzupa/elek/l/index.htm Internet postaja tudi pri nas vse bolj priljubljeno in tudi uporabljano orodje učiteljic in učiteljev v osnovnih šolah. Za začetek si bomo ogledali zanimivo spletno stran 0 elektriki, ki jo je pripravil Pavel Zupan. Tu bodo otroci izvedeli najbolj osnovne stvari o elektriki, od tega kaj sploh je in kje jo srečamo, in tudi bolj zahtevne, na primer o vodnikih, stikalih ali recimo vzporedni in zaporedni vezavi. Vse je razloženo enostavno in popestreno s številnimi slikami, saj je spletna stran namenjena osnovnošolcem. Uporabniki si lahko pomagajo z navodili, v katerih je podrobno opisano, kako je treba spletno stran uporabljati. Učenci bodo lahko pridobljeno znanje kar takoj tudi preizkusih, saj je priložen samo¬ dejni vprašalnik. Odgovoriti morajo na 25 vprašanj, program pa jim pove, koliko odgovorov je bilo pravilnih. Spletna stran O elektriki ima tri različne namene. Otroci si jo lahko ogledajo samostojno, učiteljice in učitelji si z njo lahko neposredno pomagajo pri pouku, lahko pa jo uporabimo tudi kot zgled, kako lahko sami podobne vsebine predstavimo drugim. Tako namreč lahko svoje izkušnje in zna¬ nje enostavno posredujemo vsem drugim, in prav to je ena največjih prednosti interneta. Labko www2.ames.si/~sspjstru/labko/ Ostanimo še malo pri osnovnošolski elektriki. V okviru projekta Računalniško opismenjevanje je nastal program Labko, s katerim simuliramo enostavna enosmerna električna vezja. Deluje kar v internetu, torej na spletni strani, in ga ni treba posebej nameščati v računalnik. To bo vsekakor razveselilo vse, ki takšnih opravil niso najbolj vešči. Priložena so tudi izčrpna navodila za uporabo programa, tako da tudi s tem ne bi smeh imeti težav. Labko je sicer namenjen otrokom v višjih razredih osnovne šole, ti ga lahko uporabljajo samostojno, lahko pa ga uporabimo tudi za popestritev pouka v nižjih razredih. S programom enostavno narišemo shemo električnega vezja, recimo baterije, stikala ah žarnice, in takoj vidimo, ah vezje tudi zares de¬ luje tako, kot smo si zamislili. Priložena je še vsa potrebna učna snov, sicer za učence višjih razre¬ dov osnovne šole, z njo pa si bodo lahko pomagali tudi učitelji v nižjih razredih. In podobno kot na spletni strani O elektriki so tudi tu priložene vaje, s katerimi otroci preverijo, kohko so se naučili. Računalniško opismenjevanje ro.zrsss.si Program Labko je nastal v okviru projekta oziroma programa Računalniško opismenjevanje. Ta ima tudi svojo spletno stran, na kateri boste izvedeli vse o uvajanju računalnikov v osnovne in srednje šole. Našli boste tudi seznam vse priporočene didaktične programske opreme, seznam vseh pro¬ jektov, ki so nastali v okviru programa Računalniško opismenjevanje, le klik z miško pa je odda¬ ljeno tudi Slovensko izobraževalno omrežje. Tu boste med drugim našli povezave do spletnih strani vseh slovenskih osnovnih šol, seveda le tistih, ki spletne strani imajo. Morda boste presenečeni, ko boste videh, koliko jih je. Skratka, če pri pouku uporabljate računalnik, se vam sem vsekakor vsaj občasno splača pokukati. In prav tako če ga ne uporabljate, saj boste tu lahko izvedeli, kako bi ga lahko. & Izobraževalni portal Svarog portd.svamg.org Portal, ah po slovensko dveri, je spletišče, ki ga običajno uporabljamo kot izhodišče za nadaljnje brskanje po spletu. Poleg splošnih dveri, kakršne so recimo Slowwwenia na naslovu www.slowwwenia.com, poznamo tudi razhčne specializirane, na primer Izobraževalni portal Svarog, ki ga upravlja istoimensko izobraževalno društvo iz Maribora. Tu bomo našli povezave na večino z izobraževanjem in šolo tako ali drugače povezanih slovenskih spletnih strani in v internetu doseg¬ ljivih dokumentov. Povezave, trenutno jih je 2735, so urejene po posameznih področjih, na primer fizika, biologija, astro¬ nomija ..., na žalost pa znotraj posameznega področja kakšne posebne urejenosti ni, zato bo pač treba malce pobrskati med številnimi naslovi, da bomo našli želenega. Vsebina je namenjena sicer pretežno srednješolcem in študentom, vseeno pa se najde marsikaj uporabnega tudi za osnovnošolce oziroma za njihove učitelje in učiteljice. Tu boste lahko dobili dober vpogled v to, kaj vse se v in¬ ternetu sploh dobi. NARAVOSLOVNA SOLNICA, letnik 5, številka 2/3 54 RAČUNALNIŠKI MOLJ Stenske slike - prilogo revije - lahko kupite tudi posebej . Stenske slike so plastificirane in v tulcih. OPAZUJMO SVETLOBNE POJAVE ■ S pogovorom ob fotografijah na stenski sliki lahko učencem vzbudite zanimanje za prikazane pojave, razvijate njihovo vedoželjnost, usmerjate opazovanje ter jim pomagate pri iskanju odgovorov na vprašanja o pojavih iz okolja. PREPROST KLJUČ ZA DOLOČANJE ŽIVALI, KI ŽIVIJO V MLAKI ALI OB NJEJ NOVIM viMmsmn VKop/mct? ??* i STENSKIH SLIK. m S ■ Ena od najpomembnejših dejavnosti, kijih želimo razvijati pri poučevanju naravoslovja na razredni stopnji, je natančno opazovanje. Preprosti ključi za določanje organizmov so eden od pripomočkov za usmerjanje učenčevega opazovanja. RAZISKOVANJE ■ Za raziskovanje kot znanstveno metodo je značilno, da upošteva takole zaporedje dejavnosti: načrtovanje, izvajanje in poročanje. Stenska slika skušate dejavnosti na stripovski način približati otrokom. NARAVOSLOVJE V KOPALNICI ■ Stenska slika z navodili in razlago lahko pomaga učiteljem in spodbija učence, da bi kak naravoslovni poskus izvedli doma. Kopalnica je kar primeren prostor za eksperimentiranje. NASE OSONČJE ■ Stenska slika predstavlja vseh devet planetov, njihov položaj v Osončju, komete in meteorje ter omogoča učiteljem pojasniti zgradbo našega Osončja. ŽIVLJENJSKA OKOLJA ■ Stenska slika je sestavni del sklopa stenskih slik, namenjenih prvemu razredu devetletke. Učitelji ob njih skupaj z učenci razmišljajo o raznolikosti živali in rastlin ter življenjskih okolij. cena posamezne stenske slike je 990 SIT (§) cena kompleta šestih stenskih slik j e 4.950 SIT Učbeniki zap rvo triletje c evetletne osnovne šole matematika spoznavanje okolja En dva tri, odkrij jo ti delovni učbenik 1. in 2. del En dva tri, odkrij jo ti priročnik za učitelje Okolje in jaz delovni učbenik 1. in 2. del Stenske slike Okolje in jaz priročnik za učitelje Do sto zanimivo bo delovni učbenik 1. in 2. del Do sto zanimivo bo priročnik za učitelje Do sto zanimivo bo zbirka vaj Okolje in jaz 2 učbenik, delovni zvezek Okolje in jaz 2 priročnik za učitelje Dva krat tri, znamo vsi delovni učbenik 1. in 2. del Dva krat tri, izid 2002 znamo vsi priročnik za učitelje Okolje in jaz 3 učbenik, delovni zvezek Okolje in jaz 3 priročnik za učitelje ZALOŽBA MODRI JAN Mestni trg 24, Ljubljana MODRIJAN tel.: 01 200 36 00, faks: 01 200 36 01, e-pošta: prodaja@mocMjan.si * stikal o zvočni k ^A. KRO( DELUJE baterija Pojoča voščilnica Baterija poganja tok po žici do zvočnika. Od zvočnika se po drugi žici tok vrača k bateriji. Med baterijo in vezjem je stikalo, ki sklene električni krog, ko odpremo voščilnico. Takrat voščilnica zaigra. zvočni k baterija Punčka, ki reče »mama« V punčki je baterija, od katere teče tok po žici do zvočnika, po drugi žici pa od zvočnika nazaj do baterije. Vmes je stikalo, ki sklene električni krog, ko pritisnemo na punčkin trebuh. Takrat punčka reče »mama«. baterije stikali Lego motorček V plastičnem ohišju je skritih šest baterij. Sestavljene so tako, da lahko po žicah poženejo šestkrat večji tok kot ena sama. Od baterij teče električni tok po eni od žic v kablu do motorčka. Od motorčka teče tok po drugi žici nazaj do baterij. Motorček se vrti in poganja kolesa avtomobilčka. Električno delo, ki ga porabniki prejemajo od baterije, se spreminja v energijo zvoka in mehansko energijo. l ' I - I baterija ,Kodak. . LONG UFE! zarm ca To je sklenjen električni krog, žarnica sveti. >5 1 .baterija žica zarm ca h P* M \ -s j . žaril na nitka kovinski navoj izolacijska smol a Žarnica Ima dva priključka. Po enem tok vanjo priteče, po drugem iz nje odteče. Prvi je na dnu žarnice, na izbočeni kapici, drugi pa na kovinskem navoju (vratu) žarnice. Električni tok teče skozi žarilno nitko. Ta se pri tem segreva in sveti. zarm ca stikal o Torrn UJUlM bateriji Baterijska svetilka V plastičnem ohišju sta dve bateriji. Sestavljeni sta tako, da lahko po žicah poženeta dvakrat večji tok kot ena sama. Od baterije priteka električni tok v žarnico, navoj žarnice pa je povezan z drugim priključkom baterije. Ko prižgemo stikalo, sklenemo električni krog in žarnica zasveti. objemka žica zarm ca dinamo Luč na kolesu Ko se dinamo vrti, poganja električni tok. Ta teče po žici do luči. Od luči nazaj do dinama teče tok kar po kovinskem ogrodju kolesa. Dinamo spremeni delo naših nog v električno delo. Električno delo, ki ga porabniki prejemajo od baterije, se spreminja v svetlobo in toploto. Naravoslovna solnica, letnik 5, št. 2/3 • Zamisel: Ana Gostinčar Blagotinšek, Zvonka Kos, Dušan Krnel • Ilustracija: Agata Blagotinšek • Fotografije: Vladimir Erič, Zvonka Kos • Oblikovanje: Gorazd Rogelj MODRIJAN