Trgovinska in obrtna zbornica.
Trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani imela je dne 28. maja t. 1. redno sejo pod predsedstvom g. zborničnega predsednika Josipa Kušarja in v navzočnosti vladnega zastopnika c. kr. dvornega svetnika g. Rudolfa grofa Chorinskega. Seje udeležili so se naslednji gospodje zborniki: Ivan Baumgartner, Oro-slav Dolenec, Iv. Nep. Horak (podpredsednic), Ve-koslav Jenko, Anton Klein, Franc Kollmanu, Mihael Pakič, Ivan Perdan, Vašo Petričič, Josip Ribič, Jarnej Žitnik in Fr. Ksav. Souvan.
Gospod zbornični predsednik izjavi, da je za sklepčnost dovoljno število zborničnih članov navzočnih, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika gospoda Iv. Perdana in Jarneja Žitnika.
I.   Zapisnik zadnje seje se odobri.
II.   Gospod zbornični tajnik poroča, da je zbornici došel od c, kr. deželne vlade naslednji dopis: Po ukazu vis. c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 26. novembra 1. 1885., št. 37.162, so v slednjem času temu minister-stvu opetovano došle od trgovcev prošnje, naj bi po analogiji v §. 14 zakona z dne 15. marca 1883. 1., drž. zak. št. 39 za rokodelske obrte vpeljanega dokaza sposobnosti bil tudi nastop trgovskega obrta zavisen od dokaza sposobnosti.
Te želje so se izražale posebno tudi pri prvem splošnem shodu avstrijskih trgovcev na Dunaji dne 14., 15. in 16. avgusta 1884. L; sestavile so se v resolucijo, Katera se je predložila tudi obema zbornicama državnega zbora.
Od takrat so enaKi predlogi in resolucije vladi došle tudi od trgovskih društev ter trgovinskih in obrtnih zbornic.
Ti predlogi in resolucije pa so v maogem oziru pomanjkljive in nejasne in manjka jim oue natančnosti, katere je treba, da se ta važna zadeva prav spozna.
Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo je toraj sporazumno z vis. c. kr. ministerstvom za notranje zadeve ukrenilo, da se, predno so konečno sklepa o tem, če bi vlada mogla zastopati te želje na zakonodavni podlagi, vršijo predpoizvedbe; namen teh predpoizvedeb bi bil, da so natanko določijo dotične želje trgovskega stanu.
Zaradi tega se je napravila vprašalna pola, katera obsega določena vprašanja o dokazu sposobnosti pri trgovskem obrtu in druge s temi v zvezi stoječe točke. Vsled gori navedenega ukaza dobila je zbornica dva iz-tisa te vprašalne pole, da na stavljena vprašanja kolikor možno natanko odgovori.
Da bi izvedela, kako mislijo udeleženi krogi o tej zadevi, obrnila se je zbornica do gremija trgovcev v Ljubljani, potem do zadrug trgovskih obrtov v političnih okrajih Ljgatec, Radoljica in Kamnik in do občinskih uradov v Kranji, Loki, Rudolfovem, na Krškem, na Vrhniki, v Postojini in Kočevji s prošnjo, naj izrečejo o tej zadevi svoje mnenje ter odgovorijo na omenjena vprašanja.
Iz došlih poročil se razvidi, da so udeleženi krogi po deželi za to, da se uvede dokaz sposobnosti, kajti na vprašanje: „Je li za nastop vsakega trgovskega obrta treba dokazati sposobnost?" odgovorilo se je v sedmih poročilih z „ue" in v dveh z „da" ; na vprašanje : „Je-li treba samo za posamične vrste trgovskih obrtov dokazati sposobnost?" odgovorilo se je v sedmih poročilih z „da". Na vprašanje: „Ali naj ostane dokaz sposobnosti omejen samo na one trgovske obrte, katere izvršujejo protokolirani trgovci?" odgovorilo še je v sedmih poročilih z ,,ne", v dveh pa tako, da naj ostane dokaz spo-
sobnosti omejen samo na one trgovske obrte, katere izvršujejo protokolirani trgovci v velikih mestih.
Poročilo o odgovoriti na druga vprašanja opusti odsek, ker se ni mogel odločiti, da Di stavil zoornici predlog, naj bi se izrekla za to, da je nastop trgovskega obrta zavisen od dokaza sposobnosti.
OIse& namreč meni, naj se nastop trgovskega obrta ne ovira, kar bi se pa zgodilo, če bi se pa mesto te postavila enaka postavna določoa, kakor jo §. 14 za-Kona z dne 15. marca 1883., drž. zak. št. 39 odrejuje, zatorej predlaga odses: »Zbornica naj se izvoli izreči, da za nastop trgovska oorta ni potreba dokaza sposobnosti."
Debate o tem predmetu udeležil se je gosp. zbornik Fr. Ksav. Souvan, kateri je predlagal, naj se zbornica izreče za dokaz sposobnosti ter da naj se na posamična vprašanja odgovori v kateri prihodnjih sej. Za predlog g. Souvana govorili so gg.: V. Petričič, Anton Klein, Ivan Nep. Horak, za odsekov predlog pa gosp. Ivan Baumgartner.
Ko je gospod zbornični tajnik nekoliko pojasnil ta predmet in se je na predlog gosp. zbornika M. Pakiča sklenil konec debate, pričelo se je glasovanje in vsprejel se je predlog g. Souvana.
III. Gospod zbornični tajnik poroča o ukazu c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 29. septembra 1835. L, št. 31.107.   Ta ukaz slove tako-le:
Vsled resolucije, Katero je sklenila poslanska zbornica državnega zbora pri posvetovanji novele k obrtnemu zakonu z dne 15. marca 1883. 1. (drž. zak. št. 39) pri §. 39) pri §. 38. namenilo se je trgovinsko mini-sterstvo sporazumno z ministerstvom za notranje zadeve uravnati obseg pod skupnim (kolektivnim) imeaom iz-vrševanih trgovskih obrtov, v kolikor glede poimenovanja istih o obsegu trgovske pravice morejo nastati dvojbe.
Razen trgovskih obrtov, o katerih je vsled t. u. ukaza z dne 20. septembra 1883. L, št. 25.881, slavna zbornica izrekla uže svoje mnenje, spadajo sem tudi trgovski obrti kramarjev in prteninarjev, trgovina z belo prtenino, z lepotninami (galanterijskim blagom), niirn-berškim blagom, trgovina s surovino, trgovina s krojnim blagom (vsakdanjim ali kurentnim in rokodelnim ali ma-nufakturnim blagom), in so se torej tudi za te obrte, osobito s pomočjo dotičnih starejših naredeb sestavili se izkazi, kateri so se doposlali zbornici z vabilom, naj bi se o njih posvetovala m na p)dlagi od dotičnih zadrug udobljemh izrekov izrekla trgovinskemu minister-stvu utemeljeno mnenje o teh izkazih potom političnega deželnega oblastva.
Pri oddaji tega mnenja je ozir jemati na dejanske razmere trgovske vršbe, kakoršne so v tamošnjem zborničnem okraji nastale.
(Dalje prihodnjič.)
324
340
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Če razun tu omenjenih, potem onih trgovskih obr-tov, kateri so bili predmet t. u. ukazu z dne 20. septembra 1883., št. 25.881, obstojijo v tamošnjem zborničnem okraji še drugi pod skupnim (kolektivnim) imenom zvrševani trgovski obrti, katerih poimenovanje more dajati prostor dvojbam o obsegu trgovske pravice, naj se mnenje raztegne tudi na te obrte. — Pri tem pa se vendar omenja, da glede onih skupnih trgovinskih obr-tov, katerih zaznamenovanje kaže na določeno kategorijo blaga, kakor na pr. obrti trgovcev s posteljno opravo, z umetninami, s pisarsko, risarsko in slikarsko pripravo, trgovcev z barvili, s pridelki rudnikov, z modnim blagom, z igračami iu berchtesgadenskim blagom, ni potreba zaznamenovati obsega pravice.
Odsek se je zaradi te zadeve obrnil do gremija trgovcev v Ljubljani in na posamične udeležence, da bi si udobil potrebna pojasnila in bi mogel natanko poročati o teh razmerah.
V  naslednjem poročilo.
Izkaz blaga, katero obseza trgovski obrt kramarjev, vzet je iz dvornega  dekreta  z dne 20. februarija 1822.
V  Kranjski bile so vendar uže tedaj, ko je izšel ta dekret, različne naprave. V Ljubljani so med kramarji in trgovci uže za vlade Marije Terezije nastali prepiri o njihovih trgovskih pravicah ter se Konečno odpravili s poravnavo, katera je bila z dvornim dekretom z dne 3. julija 1775. 1. potrjena. Na podstavi te poravnave sta bila sestavljena dva izkaza o blagu; eden teh izkazov obsezal je blago, s katerim so imeli vkupno tržiti kramarji in trgovci. Zopet nastali prepiri dali so cesarju Josipu II. povod, da je v kranjskih mestih odpravil razliko med trgovci in kramarji; slednji pa so morali zdaj izkazati se, da so si priučili trgovino, da imajo zadosten zatdad ter da plačujejo enak davek. Na podstavi privilegijev trgovskega stanu v Ljubljani (12. septembra 1799) plačevali so trgovskemu stanu utelov-Ijeni kramarji manjše sprejemnine, bili so oproščeni dokaza o izučbi in izkaza o zakladu; član 11. je določeval razloček med njimi in trgovci tako, da imajo trgovci vsak po svoje, pravico, naročiti si k njihovi trgovini spadajoče blago, v balah, v kosih, centih v neomejeni količini ne le za prodaj ala minuta, marveč tudi aH' in grosso, kramarji pa naj bi bili s tem zadovoljni, da si svoje zaloge samo po potrebi male trgovine naročajo ter prodajajo.
Razen tega so bile trgovcem izključljivo pridržane samo nekatere vrste finejšega in dragocenega blaga, na pr. trgovcem s špecerijskim blagom: kava, sladkor, laško olje, fino dišavje, barvila itd. poleg faktorije in špedicije. Pri vseh vrstah blaga, katere v privilegijah niso bile izrecno trgovcem pridržane, dovoljena je bila trgovcem in kramarjem mala trgovina. Ker dvorni dekret z dne 20. februarija 1822. 1. kramarjem tedaj, če so se izkazali s postavnim dovoljenjem, da smejo prodajati še drugo blago, kakor z naredbo z dne 12. junija
1789. leta jim odkazano, dovoljuje nadaljno trgovino s tistim, razvidi se, da so se trgovske pravice kramarjev v Kranjski mnogo dalje raztezale, nego v mnogih drugih provincijah. Vsak kramar dobil je konečno pravico do trgovine v polnem obsegu, ko se je izkazal, da se je trgovine redno naučil ter da ima za trgovca više vrste potreben zaklad, da-si je trgovskemu stanu vendar-le kot kra ar utelovljen ostal (privilegij graškega in ljubljanskega trgovskega društva). To je posebno bilo vzrok, da kramarstvo v Kranjski obsega še dandanes najrazličnejše blago. Se ve, da to velja posebno v malih krajih po kmetih. Nahajajo se kramarije z mešanim blagom, z lepominauii, kramarije s špecerijskim in prek-morskim blagom, z olji, s tolščami, svečami, mili; dalje se nahajajo tudi kramarije, katere prodajajo samo oblačila, potem take, ki imajo samo lepotnine in nurn-berško blago in nekaj blaga krojne trgovine; kramarji pa, katere bi prodajale samo v izkazu navedeno blago, ni najti. Kramarije te slednje vrste oi tudi ne mogle obstati, ker bi ne zadostovale potrebam prebivalstva. Če bi to malo trgovino, katera kupuje blago v večih prodajalnicah zborničnega okraja, onemogočili, odtegnili bi mnogim osobain zaslužek in škodo bi trpele tudi veče prodajalnice.
Iz teh razlogov naj se kramarije obdržijo v njihovem dozdanjem obsegu, ker tako ugajajo potrebam prebivalstva.
Za slučaj, če bi se to ne moglo zgoditi, naj bi se iz izkaza „od branjevcev prodavano blago" izbrisalo in se nadomestilo z „od trgovcev s krojnim blagom prodavano blago".
Obrt prtenioarjev, kateri bi prodajali samo v izkazu navedeno blago, se ne nahaja v zborničnem okraji; ravno tako tudi ni trgovcev, kateri bi se pečali samo s trgovino belega blaga. Trgovski obrt prteninarjev in trgovina z belim blagom bi bila na Kranjskem sicer samo "v velikih mestih, in sicer v Ljubljani možna.
V izkaz blaga za trgovski obrt prteninarjev naj bi se še sprejelo: tkano in pleteno blago, posteljne odeje; v izkaz trgovine z belim blagom: narejeno perilo, ži-votki (nedrci), podvleka, sukanec (cvirn) in volna, svilene rokavice, platno, shirting, pique i. dr.; iz izkaza za trgovinz z belim blagom naj bi se izločilo; rokavice in fino platno ter svileno blago slabejše vrste.
Kar se tiče trgovine s krajnim blagom (vsakdanjim ali rokedelnim blagom), se omenja, da je izkaz mnogo pretesen ter ne ugaja zdanjim razmeram v zborničnem okraji. Trgovina s krojnim blagom, katera more ostati samo v glavnem mestu in v nekaterih mestih po deželi, obseza navadno vse blago trgovine z belim blagom ter trgovine prteninarjev ter ne more na deželi nikakor obstati brez teh dveh trgovskih kategorij. Z ozirom na to naj bi trgovina s krojnim blagom obsezala: tkanine od bombaževine, volne (tudi sukno), svilo in polusvilo, juto, poluvolno, vse blago trgovine z be im blagom prteninarjev, prejo, sukaneo, platneno blago, tkanine iz druzih vlaknin in vlasij. Trgovine z lepotninami in z Nurnber-škim blagom tudi skoro jedne brez druge ni misliti možno in primerno bi bilo, da se združita. V izkaz za trgovino z lepotninami naj bi se sprejelo: fine pletenine, pahaljice, palice, dišave, kadilne, potovalne in lovske potrebščine, izdelki od morske pene in jantarja i. dr., izločili pa naj bi se izdelki od zlata in srebra.
(Dalje prihodnjič.)
341
348
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Izkaz za trgovino z nuruberškim blagom naj bi se dopolnil z naslednjimi rečmi: izdelki od cinka, gumija in kavčuka, od kokosa, ilovice, koščanca, trstovine in slame, tkanine, očala, strune in igličarski izdelid.
Iz izkaza za trgovino s surovinami naj bi se izbrisalo: moka, usnje, lim, apno in cement, sprejelo pa naj bi se v izkaz: krompir, slama, seno. posušeno sadje.
Pri tem se mora povdarjati, da se ti izkazi ne morejo zmatrati popolnimi, da pa se vendar lahko rabijo kot podstava pri odločbah političnih oblastev, če nastanejo dvojbe o obsegu obrtnih pravic.
Odsek stavi torej predlog:
Zbornica naj izreče svoje mnenje v zmislu tega poročila.
Predlog se vsprejme.
IV.   Gospod zbornični svetnik M. Pakič poroča o prošnji občine Gora za preložitev semnja od prvega ponedeljka do 5. avgusta na dan 5. avgusta vsakega leta. Občina Gora uemeljuje prošnjo s tem, da je ob istem času y. Ribnici, na Travi in Vrbovci somenj, kar je na škodo krajem, kateri imajo ob enem somenj; na 5. dan avgusta pa ima Gora, kakor tudi bližnje vasi, domač praznik, kar je za vdeleževanje pri semnji ugodno. Z ozirom na to in ker nobena opravičena občina ni ugovarjala tej preložitvi semnja, stavi odsek predlog:
Slavna zbornica naj to prošnjo priporoča. Predlog se vsprejme.
V.   Gospod zbornični svetnik M. Pakič poroča o prošnji občine Studenec v krškem okraji za preložitev semnja z živino in blagom v Rovišah z dne 21. junija recte 20. na 19. dan junija. Občina Studenec utemeljuje prošnjo s tem, da so v Bučid in v Št. Jarneji semnji isti dan, kakor v Rovišah, kar je gotovo kvarno, ker bi ta semenj lahko ostal neobiskan. Ker opravičene občine ne ugovarjajo tej preložitvi semnja v Rovišah ter jo c. kr. okrajno glavarstvo priporoča in ker tu ne gre za pomnožitev semnjev, ni povoda zadrževati jo. Glede na to odsek stavi predlog:
Slavna zbornica  naj  blagovoli  prošnjo občine Studenec priporočiti  c. kr. deželni  vladi v ugodno rešitev. Predlog se vsprejme.
VI.    Gosp. zbornični tajnik poroča vsled ukaza vis. trgovinskega ministerstva z dne 14. aprila 1886., štev. 11.161 o obrtni pravici prodajalcev delikates.
Po tem ukazu je povodom nekega posebnega slučaja nastalo vprašanje o omejitvi obrtne pravice char-cutierjev in prodajalcev delikates.
Pri tem slučaji je bistveno nastalo vprašanje, smejo li prodajalci delikates prodajati pivo in vino v zapečatenih steklenicah v obsegu njihovega obrta, ali pa je prodajanje omenjenih reči od prodajanja delikates bistveno različna vršba obrta ter je dovoljena le tedaj, če se posebno naznani. Ob enem se je omenilo, da je dvoumno, če je obrt charcutierjev in prodajalcev delikates eni in isti in če je torej obseg teh obrtnih pravic za oba enak.
Slavna zbornica se toraj vabi, da o tej zadevi izreče svoje mnenje; opomni pa se, če bi eventuelno nastalo daljne vprašanje, da ni dvojbe, da z ozirom na določila §§. 16., 17. in 18. zakona z dne 15. marca 1. 1883., drž. zak. št. 39, kakor tudi z ozirom na obrtni red z leta 1859. charcutierji in prodajalci delikates nimajo pravice prodajati pijač, naj so kakoršne koli vrste, isto tako ne pijač sedečim ali stoječim gostom, izimši da so ti obrtniki dobili za to posebno dovoljenje.
Zbornica je v tej zadevi skrbno pozvedovala in te pozvedbe so  pokazale,   da v Kranjski ni obrta charcu-
tierjev, torej se tudi ni možno izreči o tem, je-li obrt charcutierjev in prodajalcev delikates jedni in isti in je-li obseg teh dveh obrtnih pravic jedni in isti.
Glede vprašanja imajo li prodajalci delikates pravico, prodajati pivo in vino v zapečatenih steklenicah, meni odsek, da se je do zdaj navadno in neovirano smatralo, da prodavauje piva in vina v zapečatenih steklenicah v obrtni obseg prodajalcev delikates spada; obdrži naj se torej dozdanja navada, kajti pivo in vino more se po isti pravici prištevati delikatesam, kakor marsikatere druge reči, katere prodajajo prodajalci delikates.
Odsek torej predlaga:
Slavna zbornica naj izvoli izreči svoje mnenje v smislu tega poročila.
Predlog se vsprejme.
VIL Gosp. zbornični svetnik Klein poroča o ustavitvi zadrug v političnem okraji krškem, kateri se deli v štiri sodne kraje: Krški, kostanjeviški, mokronoški in radeški. V celem političnem okraji se 872 osob bavi z 1094 obrti, kateri so se po posamičnih sodnih okrajih porazdelili v zadruge tako-le:
1.   V sodnem okraji krškem, kateri šteje 326 obrtov z 258 obrtovalci, ustanovile so se tri zadruge, in sicer:
a)  za gostilničarske obrte in za mesarje;
b)  za trgovce,   Kramarje,  branjevce  in  druge   male trgovce;
c)  za rokodelske, svobodne in   dopuščane obrte, kateri neso uže v zadrugah a) b).
2.    V sodnem okraji kostanjeviškem z 210 obrtovalci in 254 obrti ustanovile so se tri zadruge, in sicer:
a)  za gostilničarske obrte in mesarje;
b)  za mlinarje in Žagarje;
c)  za vse druge rokodelske,  svobodne in dopuščane obrte,  kateri niso v prvi in drugi zadrugi všteti.
3.    V sodnem okraji radeškem s 162 obrtovalci in 204 obrti ustanovile so se naslednje tri zadruge:
a)  za gostilničarske obrte in mesarje;
b)   za trgovce vseh vrst;
c)  za vse druge rokodelske,  svobodne in dopuščane obrte, kateri niso  všteti v prvi in drugi zadrugi.
Odsek meni, da je ta razdelitev zadrug zelo primerna, zatorej stavi predlog:
Zbornica se zlaga s to sestavo zadrug ter jo priporoča.
Predlog se vsprejme.
VIII. Gosp. zbornični svetnik V. Petričič poroča o ustanovitvi zadrug v Motniku. Županstvo v Motniku se ie namreč obrnilo do vis. c. kr. deželne vlade s prošnjo, naj bi dovolila, da bi motniški obrtniki ustanovili sami za-se eno zadrugo, kajti v Motniku je 32 obrtnikov. Če bi se tem pridružili še oni iz bližnjih vasi Špitaliča, Trojane in sv. Gotarda, bilo bi jih vkup 51, torej gotovo zadostno število. Sicer pa je tudi iz Motnika v Kamnik jako dolga pot in bi udeleževanje obrtnikov pri zadružnih zborih vzelo mnogo drazega časa.
Odsek ne more ravno trditi, da prošnja ni opravičena , a z ozirom na to, da so se zadruge ravnokar ustanovile in da bode po potrditvi pravil občni zbor sklican in takrat motniškim odbornikom prilika dana, svoje nasvete v zboru staviti, zatorej odsek meni, da ni umestno, uže zdaj nasvetovati spremembe okoliša ravnokar ustanovljenih zadrug ter torej predlaga:
Slavna zbornica naj v tem smislu izreče svoje mnenje.
Predlog se vsprejme.
(Dalje prihodnjič.)
355
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
IX. Gospod zbornični svetnik J. Baumgartner poroča o vabilu c. kr. geografske družbe na Dunaji k pristopu tako-le:
Slavna zbornica! Kakor znano, se dandanes komaj v kateri vedi razvija toliko delovanje, kakor v zemlje-pisji. Zdaj se na vse strani preiskujejo dolgo časa pozabljeni in popolnoma neznani deli sveta, in vsi kulturni narodi tekmujejo med seboj, da napravijo znanstveno in praktično pristopne, do zdaj komaj po imenu znane, prostrane dežele. Žal, da je naša ljubljena Avstrija v tem oziru še d leč za drugimi velikimi državami zaostala.
Nemška država odposlala je z znatnimi denarnimi žrtvami skušene može, da preiskujejo dolgo neznane kraje, in njih trud imel je sijajne vspehe; odprli so prostrane dežele trgovini in kulturi. Za te vspehe pa gre hvala krepkemu podpiranju izdatnega dela omikanih državljanov, kateri so uže dalje časa sem podpirali mno-gobrojna geografska društva v Nemčiji ter so prinesli svoj dar, vsled česar je bilo možno odposlati sposobne može kot raziskovalce.
Tudi druge velike države, kakor Francija, Angleška in Rusija, so v to smer uže mnogo storile.
Da smo mi v Avstriji v tem oziru daleč za vsemi velikimi državami zaostali, dokazuje to, da je c. kr. geografska družba na Dunaji zarad relativno malega števila članov in zelo pohlevnih dohodkov do zdaj bila le redkokdaj, in nikakor zadostno, v stanu, dajati podpore sposobnim in podjetnim potovalcem, katerih pri nas gotovo ne manjka. Vlansko leto bila je prvikrat v stanu prirediti večjo ekspedicijo, in sicer ono zaslužnega raziskovalca in bivšega glavnega tajnika dr. Oskarja Lenza; vendar se uže naprej vidi, da bode družba primorana tej ekspediciji v bodoče dovolili še znatne doneske. Da si pridobi potrebna sredstva za pospeševanje zemljepisne  vede,   obrača  se   geografska   družba
do vsega avstrijskega prebivalstva z vabilom k ninogo-brojnemu pristopu. Letaina znaša 5 gold. a. v., za izredne člane 10 gld. Za to dobivajo članovi vsak mesec izhajajoč časopis „Mittheilungen" z zemljevidi itd. kot priloge. Kdor hoče pristopiti, se ima oglasiti pri c. kr. geografski družbi na Dunaji (I. Universitatsplatz 2).
Z ozirom na to, da c. kr. geografska družba pospešuje tudi od zbornice zastopane interese, meni odsek, naj bi zbornica ugodila vabilu k pristopu ter predlaga:
Slavna zbornica naj izvoli c. kr. geografski družbi na Dunaji pristopiti kot izreden član z doneskom 10 gld .
Ko so v tej zadevi potem še govorili gospodje: podpredsednic Ivan Nep. Horak, zbornik V. Petričič, vladni komisar, poročevalec in zbornični tajnik, vsprejel se je odsekov predlog enoglasno.
X.   Gosp. zbornični svetnik J. Baumgartner po roča o dopisu avstro-ogerskega  eksportnega društva na Dunaji   za  podporo  pri  založiščih  eksportnih   uzorcev. Dopis slove:
nBistveno sredstvo za pospeševanje eksporta (izvažanja) so obširna založišča uzorcev. V tem oziru storijo zelo veliko z Avstrijo tekmujoče sosedne države, in kdor je videl, ka^o dvorane za uzorce posamičnih firm v Angleški in Francoski niso samo od zunaj krasne, marveč tudi z največjo stvarno vednostjo oskrbljene, in kako prekomorskemu, tje dospevšemu kupcu njegovo nalogo izredno olajšajo, kdor dalje vidi, kako zdaj v Nemčiji, na spodbujo od vlade, občine, gospodarstvenih zdru-žeb in društev, na vseh krajih nastajajo taka založišča eksportnih uzorcev, mora pač z odkritim obžalovanjem priznati, da smo v tem oziru izredno zaostali in da na Dunaj došli tuji kupec ne najde onih olajšav kakor v inzemstvu.
Avstro-ogersko eksportno društvo meni torej, da ne izpolni samo patriotične dolžnosti, marveč da ugodi celo globoko čuteni potrebi, če se je lotilo ustanovitve založišča eksportnih uzorcev.
Od vseh strani iz domačih krajev, kakor tudi ioo-zemstva; celo iz najoddaljenejših delov sveta došla odobravanja izrekajo se skoro enoglasno na radosten način o pričetem koraku in od mnogih strani se je obljubila brez poziva moralna in gmotna podpora, da, mi razpolagamo uže z zakladom (fondom), katerega so prostovoljno zložili patriotični možje, kateri pa se ve, da še ne zadostuje, da se more izvesti pomenljivo delo na vreden način in mi si vsled tega usojamo do slavne zbornice, kot znane pospešiteljice vseh občekoristnih podjetij, ponižno in nujno prošnjo staviti, naj nam izvoli z izpolnitvijo priloženega obrazca naznaniti oni znesek,  s katerim meni dobrotno podpirati  to podjetje.
Izkazi o darovanih zneskih se, se ve da, objavijo in namerava se, one podpornike, kateri so temu podjetju z višjim zneskom — od 500 gold. počenši — kot ustanovitelji pristopili, ovekovečiti na spominski plošči, ki se postavi v založišči eksportnih  uzorcev."
Avstrijsko-ogersko eksportno društvo je, odkar obstoji, skušalo vnanji svet z avstrijskimi pridelki seznaniti s tem, da je prirejalo izložbe ter tako napotilo domače firme, da so doposlale uzorce. Zdaj namerava vpeljati zistem splošnih založišč uzorcev; namen tem založisčem bi bil, da se tujcu kolikor možno prikladno in brzo nudi prilika, med več stotinami firm občevati, za kar bi drugače trebalo več tednov, da mesecev.
Društvo se nadeja, da bode uže objava po naših konzulatih, da obstoji taka izložba, po vsem svetu po-uzročila, da bodo tuji kupovalci prihajali v Avstrijo ter ua se bode tako sklenilo več direktnih kupčijskih zvez, Katere bodo donašale avstrijskemu trgovcu in tovarnarju
isto korist,   katera   je   pripadala   do  zdaj   inozemskemu posredovalcu.
Društvo namerava najprej v središči države ustanoviti eksportno založišče uzorcev, in če se sistem ta izkaže, namerava ga uvesti tudi na dragih važnejših tržiščih. Društvo razpošilja tudi poziv k udeleževanju pri eksportnem založišči uzorcev, kateri se more dobiti tudi v zoornični pisarni.
Kdor hoče pristopiti, oglasiti se ima pri avstro-ogersisem eksportnem društvu na Dunaji (Oesterr.-ung. Export Verein in Wien. III. Linke Bahngasse Nr. 3).
Odsek je trdno uverjen, da se bodo po eksportnem založiši uzorcev tudi kranjski pridelui razširili ter se jim odprle nove trgovske zveze, zaradi tega meni, naj bi zbornica to podjetje podpirala s premoženja primernim doneskom ter torej predlaga:
Slavna zbornica naj se izvoli pri eksportnem založišči uzorcev, katero ustanovi avstro-ogersko eksportno društvo, udeležiti z zneskom gold.
(Konec prihodnjič.)
356
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Konec.)
Gospod zbornični predsednik omenja, da bi se tak sklep moral vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu predložiti v potrjenje.
Gospod podpredsednik Ivan Nep. Ho rak predlaga 20 gold.
Ko je gospod poročevalec še en pot povdarjal važnost eksportnih založišč uzorcev za trgovino ter omenjal, da se pri tem podjetji udeležijo tudi druge zbornice, vsprejel se je odsekov predlog.
XI.    Gosp. zbornični svetnik M. Pa kič poroča o računu zbornice ter v imenu odseka predlaga :
1.   Računski sklepi o zborničnem računu in poko-ninskem zakladu za 1. 1885. se odobre in polagatelju računa se da absolutorij.
2.   Pravoredno opravljeni račun se ima v zmislu §. 21. zakona z dne 29. julija 1868., drž. zak. št. 85, predložiti nj. ekscelenci gosp. trgovinskemu ministru potom c. kr. deželne vlade.
Predloga se enoglasno vsprejmeta.
XII.   Predsedstvo prevzame gospod podpredsednik in gospod zbornični predsednik Josip Kušar poroča o vabilu k podpisovanju delnic, katero je doposlal krajni odbor Ljubljana-Kamniške železnice. Omenjeni odbor dokazuje na podscavi strokovnjaških preiskav in statističnih podatkov, da se bode ta železnica splačala ter odgovarja na vprašanje: koliko bo nova železuica dajala čistega dobička v najneugodnejšem slučaji in ali bode taistega zadosti za obrestovanje cele zgradbine glavnice? tako-le:
Državna uprava se je naprosila, da bi upravo prometa na tej železnici prevzelo upravništvo državnih železnic'na podlagi pavšala za prometne in upravne stroške v najviši svoti 45 odstotkov kosmatih dohodkov na čas koncesije.
Podjetje se bo torej obtežilo največ s temi 45°/0 in pa z Vio°/o zgradbene glavnice, ki se bode porabila za amortizacijo na ves čas koncesije. K temu bodo še prišli čisto mali upravni stroški nove delniške družbe, kateri bodo pa bolje notranjo upravo društva zadevali.
Prometni in upravni stroški te železnice zaračunjeni s 45%,-od 55.000 gold. znašajo  ....   24.750 gold.
Strošsi za amortizacijo.......1.250    „
Izredni upravni stroški delniškega društva
v pavšalu.......2.000    „
Daje skupaj svoto letnih izdatkov . . . 28.000 gold. Ako te stroške odštejemo od preliminarnega najmanjšega kosmatega dobička 55.000 gold., ostane na razpolaganje društvu še vedno najmanjši čisti dohodek 27.000 gold. Na vsak način je torej 5°/0 obrestovanje prijoriietnih delnic zagotovljeno. Prvotne akcije se bodo pa prej ko ne iz začetka le deloma obrestovale.
Kar se tiče amortizacije, imajo prvotne delnice tisto veljavo, kakor prijoritetne, ker se bodo v teku 90 letne koncesijske dobe na vsak način po določenem načrtu amortizovale in ;;al pari" nazaj pokupile. Če bi pa država sama železnico sprejela v svojo last, jih bo pa tudi za ravno to ceno nakupila.
Glavnice prvotnih delnic „ali pari"   so do zdaj uže zagotovljene: Od države na podlagi zakona z dne 1. maja 1885., drž.
zak. XXIV. št. 67.......200.000 gold.
Od kranjske  dežele  vsled  sklepa  deželnega zbora dne 16. januarija 1886. 1.     50.000    „ Od grajščaka Alojzija Prašnikarja      .   .     20.000    „
Skupaj  .    270.000 gold.
364
Potrebovalo se bode toraj še 80.000 gold. na prvotne delnice  „al pari*.
Prijoritetne, kakor tudi prvotne delnice, naj se podpisujejo ie „al pari" in se bodo med zgradbo vsakokratna uplačila za nazaj obrestovala iz tekoče zgradbene zaloge.
Odbor konečno izreka nadejo, da se bode promet na tej železnici uže bodoče leto pričel, če se akcije naglo razpečajo.
Takoj, ko se bode otvoril promet, pričeli se bodo obrestovati „titresu tako, kakoršen bo vspeh pri prometu, iz katerega se bode v prvi vrsti vzela amortizacijska svota za prijoritete in prvotne akcije. Na to se bodo izplačevale obresti na prijoritete in konečne na prvotne delnice. Posamični „titres* izdavali se bodo po 200 gold.
Vsak podpis postane še le tedaj veljaven, kedar bode skupna potrebščina pokrita in bo takojšnjo delo zagotovljeno.
Gosp. zbornični predsednik na to povdarja, da se je zbornica uže dvakrat izrekla za gradnjo železnice Ljubljana-Kamnik in vložila peticije pri vis. c. kr. trgovinskem ministerstvu ter se tudi vdeležila dotičnih de-patacij, katere so pri visoki vladi prosile za gradnjo te železnice; tudi zdaj se mora zbornica poganjati za to železnico. A ker zbornica ne more podpisati akcij, možno bi bilo po njegovem mnenji to zadevo pospeševati le s tem, da gospodje zbornični svetniki v svojih krogih delajo na to, da se podpiše mnogo akcij in da zbornica objavi v tukajšnjih listih to vabilo na podpisovanje.
Odsek toraj predlaga:
Slavna zbornica naj v tem smislu dela za to podjetje.
Ko je še gospod zbornični svetnik Ivan Baum-gartner podpiral ta predlog, bil je enoglasno vsprejet.