Gremo v kino
Vzadnjemčasusejezvrstiloprecej kritik na račun kinopro^rama vnaših kine-matografih. Kot je že v navadi.so bili kritiki iz vrst Ijudi.katerisena kinematog-rafijo bore malo razumejoali pa ocenjujejoin kritizirajo nek filmsamona podla-gi naslova. površne vsebine, sami pa niso vsvojem življenju prestopili pragkine-matografa. V zvezi s tem bi dal rad nekaj pojasnil. Tako} na začetku bi rad poudaril, da letni program ni sestavljen površno. z željo. da bi bi bilo v njern čim več »krvavih«. erotskih in ne vem kakšnih fimov s plehko vsebino. Pri sestavi letnega programa najprej izberemo filme. kateri so prejeli vrsto mednarodnih priznanj, prejeli pozitivne kritike priznanih cineastov in seveda imeli tudi dober obisk v kinematografih. V letošnjem letu se je predstavila na naših platnih cela vrsta filmov s lakimi priznanji in laskavimi ocenami ter nagradami. Nato vse filme, kateri so predvajani na FEST-u v Beogradu in na svetovno priznanifi festi-valih. Seveda pa vsi ti filmi ne morejo zapolniti letnega programa. ki ga dopol-nimo z ostalimi. tudi skrbno odbranimi na določeni kulturni in estetski ravni. 25% programa zapolnijo filmi iz domače slovenske distribucijske hiše »Vesna-film«. katera ima res odličen program. Od 10—15% programa sestavljajo Croa-tia, Kinema. Makedonija, Zeta in Morava-film, v manjših odstotkih pa Kine-matografi. Avala, Inex in Centar-film. Vse te hiše imajo posebne komisije, katere skrbijo za oceno in izdajo dovoljenja za javno predvajanje filmov. Komisije so sestavljene iz vrst Ijudi zustreznoizobrazbospodročja kulture.umetnosti indru-gih poklicev v republiki. Seveda pa moramo pri izbiri programa upoštevati tudi komercialno vrednost. torej ga zapolniti s iakimi filmi. kateri imajo odziv pri obiskovalcih. Naš današnji obiskovalec kinematografa je precej razvajen in tudi zahtevcn. Imeli smo primere, ko nekateri zares dobri filmi niso bili predvajani, ker je bilo zanje premajhno število gledalcev. Da bi nekako le predvajali vse-binsko in estetko izredno dobre filme. smo pričeli s filmskim gledališčetn. Žal se zadeva do danes ni prav dobro obnesla. Predstave so bile, s par izjematni. slabo obiskane. skratka prinašale izgubo. Za to zvrst filmov bi rabili precej propagande in pa seveda dovolj zainteresiranosti ljudi zdoločeno kulturno izobrazboin poz-navanjem filmske umetnosti. Žal tega nimamo, bili pa bi veseli. ko bi imeli vobči-ni človeka. kateri bi bil pripravijen prevzeti to nalogo.
S temi uvodnimi besedami bi hotel poudariti, da program v naših kinematog-rafih le ni lako črn kot bi ga nekateri radi prikazali. saj je pozitivno ocenjen pri Ijudeh, kateri se na filmsko umetnost malo bolj spoznajo kot pa domači kritiki. Sedaj pa k programu za mesec november. Takoj na začetku bi vas rad opozoril na dva zares odlična filma, katera zaslužita vso pozornost Ijubiteljev. Prvi je film reziserja Miloša Formana AMADEUS. s kar osmimi Oscarji za leto 1985 (za režijo, najboljšo moško vlogo. adaptacijo scenarija, kostimov, mask, zvoka in scenografijo). To je film velikih dimenzij, senzibilnosti. razkošja in psihološke pronicljivosti. Mojstrstvoobrti.kateroje prikazal režiservtem filmu tako vspek-takularnosti.kot v intimnih scenah.je zaresenkratno in vredno ogleda. Drugije ameriško italijanski film v režiji Sergia Leona — BILO JE NEKOČ V AMERI-Kl. snermin celih trinajst lct. zajema pa obdobjc 40. lct v Amcriki — torej obdobje gangsterizma in prohibicije. Je freska o Ameriki in eden največjih ameri-ških spektaklov. Cena snemanja je znašala 30 milijonovdolarjev, prikazan pa je bil v Canncsu in v Bcnetkah kol osrednji del filmskcga festivaUi. Predvajan je bil tudi na FEST-u 85. Ostali program je sestavljen iz naslednjih filmov:za Ijubitelje grozljivk bo zanimiv ameriSki film OBSEDENOST kot nova verzija Izganjalca hudiča. Francoska drama ČAOMALIjeodličnorežiran filrr^otreh Ijudeh.sprva daleč vsaksebi. a jih čudno naključje povežc v prijateljske odnose in požene v smrt. V glavni vlogi nepozabni Coluche. Brazilski film FANTIZ RIA je ljubezen-ska zgodba z brazilske obale z vcliko glasbe in športa. Angleški vohunski film VOHUN IMENOVAN IGLA je posnet po istoimenskem svetovno znanem ro-manu. Čas dogajanja je druga svetovna vojna. Ameriška kriminalka PAJČEVI-NA SMRTI je film o moderni robotizaciji, vendar istočasno tudi opozorilo, kaj vse se lahko zgodi v primeru, ko bi bili znanstveniki brez vesti. Za Ijubitelje moderne glasbe in plesov smo uvrstili v program dva tovrstna ameriška filma, ŠKRLATNI DEŽ ter BEAT STREET. Obilo prijetnega razvedrila in nasvidenje prihodnji mesec.
TOMAŽ LENDERO